Tečaj XVIII. osp cîarske sk List 37 Izhajaio vsako sredo po poli. Velj tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr cetert leta 90 kr pošiljane po posti pa celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn Izubijani v sredo 12. septembra i860. Nauk v » reji goveje živine derzati tudi juncka iz tega rodů za pleme; vse prejšne Bavarska (parska) vlada je v Unterfranken in Aschaffenbu domaće kratek poduk, kako bi živine zbolj ukazala go* rg-u, nai n; mogli kmetj podarski družbi juncke daj rezati. P pra po Drug Kak bik J se b N za pleme? ej o goveje tvoj biku je sila veliko ležeće; zakaj po njem podedvi dobre ali slabe lastnosti. Kteri bik je dobei živina Ke se ta poduk opira na prave skušnje najumniših mora skusnja poterditi ; na podobi njegovi se ne vidi to podaj ejcov tudi iu ker je od konca d kraj lep zlozen, ga vselej. Vendar tudi že podoba nekaj j n X svojim brav temuć tudi zvesto posnerna So t ga brali r e s n i c e za vsa- ne le, da bi za ple bika lep gla V • i k čelo, in lepí žive vstvarjen zato si izber ki ima lahki oči i kega or podarja, kj koli si bod rogove, tanke V • k e ušesa tanke in lepo razpete i mocen pa kratek at s P Kako živino b za p kim zatilnikom; za pl ne sme biti udert. ki • V to je Ce imate gospodarj dosti v tako, da je vojem kraji ze dobro živino, ka iu moćna za delo, dobra in ledja moi biti S rebra moćno okrogle križ dolg, rep te nak in neprevisoko vtaknj noge m za m pleme in p 11 a u j ostanite pri tej do V • in lep posta vij sicer mora živini za iskrene natur biti m te se ptuj to je ? nikar ne mcsajte ; mošnja krepka ; Len bik, ki ne mara za kravo žive m ptujega blaga z domaćim. Tako dobro domačo parite z do-mačo: al glejte, da si izberete za pleme le najboljo in da nikoli takega teleta ne obderžite za pleme, čigar mati ima doviten p o 1 d r N ni ro ta ros ti je sila veliko ležeće. Dokler ni bik kakošno pako le teleta od takih kr ki aj vse rugo leto star, ni za pleme ue prelije dobrih lastnost v svoje o in pol star, naj se spuša še le po m I aj • V • bik je otrok ki ke. Bik, ki je eno leto alem, da ob moć ne dobre lastnosti, odločite za pleme aka domaća reja je pride še le. ko je 2 leti star in se dobro redi more vec najbolja, s in domaće kaj živina je že vajena kraja (podnebja) klat f abe iu je olj te Kdor n e p r e n e h tako stanovite tako ravná tud i t o večidel rodov opraviti. Zalostno je, da so v nekterih krajih ljudje tako ne umni, da že leto stare bike č pu saj to ie velika škoda z a v izberanji najbolj e t o m . za ple za bika same i ,n Je Kakor hitro pa bik len prihaj pa tudi teleta niso nič prida za pleme ,n J si težak postal k se bo sčasoma napravil iz svoje domaće živine tako lepo in večidel v 6 letu zg od dobro d bi je vstali in tedaj à skor stari oče ne poznali, ako bi iz groba prišli sinovo živino gledat. Najboljo živino ga pr Poldr 9 leto star ni vec za pleme pripravcn. Dajte emu biku naj se v nervem letu ne pripelje več kakor 40 do 50 k starejši Liki se smejo J z jboljo p je per umne živinoreje Dobro si to v glavo vtisnite, 9 zapoved »podarji, v takih krajih se kr celo leto pojajo, na 90 do 100 kr pustiti; v takih krajih pa se ki skozi te da ne za las ne bote prestopil Ce pa vidite, za delo. ne za molžo, ne za mesarja povedi 3 do 4 mesce pojajo, se ne sme na bika čez 70, k većem da vaša domaća živina ni dosti P ne ne bote nikoli velik 80 krav šteti. Več kakor nikoli spustiti. k na dan se ne sme bik (Dal. si.) dobička imeli za takim blagom. Treba je, da si p bika ptujega boljšega plemena in tega parite s Gospodarske skušnje svojimi kravami. To se pravi „križem pariti". Po tej poti se dobi novo pleme; mlade goveda iz te mešauce imajo ali lastnosti obeh starišev (bika in krave) v sebi, ali pa ročevalo, naj se kako se da vec krompirja pridelati V n Centralbl." se ber Ijo obilniše to-le: Že večkrat se je pripo s^a pridelka poterga krom saj več kervi očetove (bikove). Po tej poti se v takih pirja cvët. Al od druge strani se J pet reklo, da se ne okoljšinah doseže cilj in konec umne živinoreje najhitreje. plaćaj oski Al to se le teda; zgodi, ako gospodar tu umno ravna » to vec pridela tega Belgiški delà s tem, kar se krompirja po tem pec Gélliodt pa je to reč iz- kmetova je, da si izbere ta kega bika, ki je za njegovo domačo živino nova prav natanko skusil in se pri tej skušnji prepričal, da najbolj pri prave n. Kdor to prezrè, ne bo nič dobrega se vendar-le dá z velikim dobičkom to opraviti. Skusil s i napravil. Pari ena ko živino z e il a k o, je druga to pri neki znani sorti, ktero je vsadil na veliko njivo je Na imenitna zapoved umne živinoreje. Ktero ptuje pleme je pa eni polov za tvojo živino najbolje, to ti mora tvoja lastna pamet po- drugi pol te nj je pustil krompir, kakor je rastel, ua pa mu je trik vse etj k vedati in pa skušnja. Ko pa si zacel domaco živino s ptujo pariti, ne misli, da z en i m takim bikom ali z dvema si že vse opravil. Perve teleta take mesauce se nimajo toliko zboljšane kervi v sebi, da bi mogle zdaj že vse dobre last- je, rastel da je krompir na tej drugi polovici veliko ln vidil erstejše ka so stebla že odzunaj pokazal Přidělal je krompirja na drugi polovici njive 18.580 funto v na oralu. Přidělal je na pervi pol nosti imeti za pleme; verjemite nam, da tak juncek ne bo še nič zboljšal domaće reje. Komur je mar si izrediti sta- tedaj na uni 4.660 funtov več. pa 13.920 fuutov na oralu 9 no vit no dobro pleme, mora neprenehoma najmanj 10 do 12 let spušati ta kega bika; še le po tem se bo dobra delek krompirj S t r o s k i za 20 d so znesli 9 1 ffold. 20 kr gold Za V • • ecji pri gold 80 kr kri njegova prelila v zarod domaći. Se le tedaj, kadar imaš telíce iz tretjega rodu ptujega bika, si moreš ob- Gosp. Gelliodt priporočuje tedaj (po laj je bil za 48 gold, in 80 kr. na dobičk nt) pa je skupil 55 Z 6 e J « terganjem cvetja \ 2!30 začeti, da krompir hitreje raste in je že precej debel, preden se bolezen začne. Šerpa ni treba za to delo; z roko se dá vse dobro opraviti. Za domače potrebe kaj. (Da dimnikov ni treba ometati), ker se čedijo sami, priporoča nek časnik, naj se mavta pri njih zidanji zmeša s soljo in tako osoljeno mavto naj se omeče dimnik od znotraj. Kadar je vreme deževno, se raztopi sol in saje padajo same po sebi doli. Dimnik pred 30 leti na to vižo napravljen, čeravno je vsako zimo kurjeno bilo, je se zmiraj tak, da ni potřeboval dimnikarja, in vendar ni ne najmanjse nevarnosti. Nova postava za obertnije in rokodelstva. (Dalje). §. 118. Glavarstvo bratovščine. Zbor voli odbornike iu glavarja. Glavarja pa mora poterditi gosposka, da bo njegova volitev veljala. Odborniki in glavár služijo po navadi tri leta, kadar pa te leta iztekó, smejo se zopet izvoliti. §. 119. Oblast ali področje zborov. Zborom so prideržane te opravila: a) pretresati in poterjevati sklepe račuuov (rajteng) in letne prevdarke in pa odločevati, koliko dnarjev bo v vsakem letu po razpartenji med posa mne obertnike skup spraviti; b) ustanovljati službe plačevanih pornočnikov; c) zaukazovati zastran glavnega ali založnega premoženja bratovščine; d) sklepati zastran ustanovitve in organske spremembe naprav za namene pod c), d) §. 114 imenovane; e) delati sklepe v druzih imenitnih rečéh, ki jih postave vsake bratovščine bolj natanko razločujejo. Glavarstvo oskerbuje tekoče opravke. §. 120. Pravica glasovanja. Pravico, v bratov-ščini svoj glas da jati (glasovati) in za može zaupnike ali pa za odbornike izvoljeni biti, imajo samo tisti, kteri so svojo obertnijo že tri leta terdno opravljali. Izverženi od glasovanja in voljivnosti so tisti, kteri so bili obsojeni zavolj kakoršnega bodi hudodelstva sploh, zavolj pregreška ali prestopka iz lakomnosti po dobičku ali zoper ocitne lepe šege storjenega, zavolj kontrabanta, zavolj težkega prestopka, zoper deržavne dohodke ali zavolj konkursa (kanta), kterega so bili sami krivi. V tem času, dokler se obertnik zavolj kacega gori omenjenega djanja preiskuje ali dokler mu je obertnija po gosposki ustavljena, ne more v bratovščini ne glasovati ne ureda (službe) opravljati. 121. IVame8tovavci iz stanu pomagačev. Za razločevanje prepirov ali pravd (§. 102) se pridaje gla-varstvu bratovščine primerno število namestovavcov (zago-vornikov) iz stanii pomagačev, ki jih postavlja gosposka za stanoviti čas izmed najpošteniših in najpametnejših ljudi te verste. 122. Disciplinarna oblast. Glavarstvu je dana oblast, udom (členom) in vdružencoin bratovščine, če pre-lomijo zapovedi bratovščine, nalagati primerne kazni za ohrambo reda kakor so: posvarilo in kazni v dnarjih do 5 goldinarjev ali forintov. 123. Razpartitev ali razdelitev davka. Dnarji, potrebni za stroške obertnijskih bratovščin, kolikor ne prihajajo iz bresti (čimžev, fitov) njihnega premoženja, dobivajo se iz davščin, ktere se s poterjenjem gosposke razdelé (razparté) med ude bratovščin, in se smejo po úpravném potu iztirjevati. S- 124. Skladnice obertnijskih pomagačev. Ce se pri kaki bratovšqini ustanovi naprava za podpiranje potrebnih ali revnih pomagačev, v ktero plačujejo obertniki in pomagači skup in ki ji rnorajo pristopiti vsi, sme se prinesek (skladek) za-njo odmeriti le tako, da pomagači ne bodo plačevali čez 3 odstotke ( percente) od vsacega gol-dinarja svojega zaslužka, in da obertnik ne bo iz svojega premoženja za vsacega svojih pomagačev dodajal čez polovico prineska, ki prihaja na njegove pomagače. Na oskerbovanje takošnih naprav (pomoćnih dnarnic) bodi tudi pomagačem zagotovljena primerna moč. §. 125. Z api ski, po kterih obertniki in de-lavci z vedajo edeu za druge^a. Da bi gospodarji in delavci laglje našli drug druzega, naj se pri bratov-ščinah deržé in na pohled imajo zapiski, v ktere se za- znamujejo pomagači, ki delà iščejo, in pa obertniki, ki po njih poprašujejo. §. 126. Dobrovoljni na meni. Nihče izmed udov (členov) bratovščine se ne more siliti, da bi nehoté bil de-lezen kacega obertnijske^a početja na vkupni račun in da bi pripomagal k obertuišču namenjemu za vkupno robo, naj se to obertnišče ima iz novega napraviti ali od kosra v zakup (štant, arendo) vzeti, razun če bi kje gosposka z ozirom na očitni prid ukazala take vkupne naprave, kakor je to na pr. pri mesarskih pobijavnicah. 127. Postave ali statuti. Deržeč se teh glavnih vodil, naj si vsaka bratovščina svoje postave ali štatute po-sebej spiše in političnemu deželnemu poglavarstvu za po- terjenje predloži. V teh postavah naj bo povedano bolj natanko: a) kaj zapopada in doklej sega bratovščina; b) kaj veljá od zborov bratovščiue in ktere reci so pri- hranjene zborom ; c) kako se volijo možje (zaupniki) pri večjih bratov- ščiuah ; d) kako se sostavlja in izbira glavarstvo bratovščiue iu ktero je njegovo področje (opravilo) ; e) kako se oskerbuje premoženje bratovščine; f) po kterem meritu se razdeljujejo davščine med posa- f mezne ude ; g) kako je ravnati pri razločevanji prepirov (pravd í med gospodarji in delavci ali učenci zastran delà ali učenja (§§. 102 in 121); h) kako in kdaj se komu nalagajo kazni za ohrambo reda namenjene (§. 122). §. 128. Kadar je pri kaki bratovščini pomočna dnar-nica, naj se v postavah bratovščine tudi ustanovi, koliko in kako mora vsak va-njo plačevati, po kterih pravilih se od-merja podpora, ki jo ima iz nje přejeti ta ali uni, pod kte-rimi pogoji se pravica do take podpore dobiva in zgublja, in če gré za dnarnice (skladnice) obertnijskih pomagačev, koliko moč imajo pomagači do oskerbovanja te dnarnice. §. 129. Kdo ima bratovščine v skerbi ali pod nadgiedom. Gosposka ima bratovščine v skerbi in postavlja posebne komisarje, ki čujejo nad tem, da se v njih vse po postavi godi. Njihui prepiri zastrau notranjih družbenih reci gredo edino pred upravne gosposke. Dosedanje v vsaki deželi navadne imena (cehe, gilde, srenje, gremije) smejo bratovščinam ostati. §. 130. Premoženje starih cehov. Ce se kak sedanji ceh, kteri ima kaj premoženja, zedini z druzimi obertnijami v eno obertnijsko bratovščino, poplačajo se naj-pred vsi dolgovi in kar premoženja ostane, přejde v last nove bratovščine; to da udom (členom) iu vdružencom prejšnega ceha, kar jih je bilo ob času zedinjenja, bodo zagotovljene tište koristi ali dobrote, ktere bi jim bile šle iz premoženja njihnega ceha, če bi bil še ostal. Ce se ceh raziđe, da ne prestopi v novo bratovščino, bode se premoženje njegovo odkazalo pod enacim prideržkom tisti občini (soseski), v kteri je ceh imel svoj sedež. (Dalje sledí.) 291 Jugoslovaiiske gimnazije Leta 1852 Leta 1859 s « Učenci po narodnosti Učenci po narodnosti Učitelji leta 1859 i O Xi o ~m > "5 C3 £ i • mm <—* rs o £ 03 s es a S © o S3 23 > 05 o o CD S >o 53 S o i o o fcD S a es *C # OTI • mm «9 ca 33 im S >ts s 5 03 i« * S CQ S S > 33 o 3 s > s: o ♦ o ® c ? 0» bi) > s o o u o s £ C3 cs >QD O 03 'S Maribor Celje 125 Celovec 71 St. Pavel 6 39 166 13 1 5 Ljubljana 373 54 Novo mesto 77 Terst 32 Gorica 129 Koper ? f 3 31 11 69 102 ? a z i n 23 1 86 6 Zader Ilirov in Lahov skor enako, neko liko Nemcov Splet r t 197!! Dubrovnik 98 Sinj Zagreb 209 20 Varaždin 143 Požega 74 1 Karlovec Reka 75 Osek 94 25 Vinkovci nemški in ju goslovanski fceuj 122 1 Karlovci 137 Novi Sad 3 Novi Verbas 44 Novi Bečkerek 45 9 1 2 17 9 49 n e m 1 2 1 77 77 J7 77 77 77 77 laš nem laš 77 J7 ilir 55 77 nem ilir. 55 nem. nem. in ilir. nem. in serb. nem. rt 185 69 53 188 1 9 479 40 125 187 31 5 37 162 17! 19 1 2 119 31 82* 4 30 109! 30? 121 3 1 131 2 4 55 279 189 85 62 84 119 132 103 163 97 38 42 28 2 2 2 2 8 1 130!! 36 2 4 4 32 32 nem i 77 4+1 3 77 4+1 5+1 10 77 2 55 0+6 77 7+5 55 3+1 5+1 3+3 55 3 + 1 laš. (nem.) nem. 3+1 2 7 6 laš. 10+2 1 laš. 0+2 4 2 1 1+1 2 1 1 Laški jezuiti ilir. 20 1 nem. m ilir. 12 55 8 + 2 1 3+1 ilir. nern. 5 6 2 5 laš. in nem. nem. ilir ? 1 nem. 3 1 10 3 12 30 nem.. 'f vera ilir. nem. in serb. serb. in nem. 8+4 4+5 6 1 5 n e m. 1 nem. 2 4+1 2+2 1 2 1973 465 471 60 13 nem.13055 5 slov. 4 laš. 2 nern. in slov 83 y* 14 nem.186+31 13+1 2 slov. 3 laš. 5 nem. in slov. 1 laš. in nem. 43+8 5 + 1 7+1 2 A 0 p a z k e. 1) Ta razkazek je sostavljen iz „Stati-etische Ucbersicht iïber die ôsterreichischen Gymnasien und Realschulen 1852 in 1859, pa (glede uciteljstva) iz „Schematismus der ôsterreichischen Gymnasien und Realschulen fur das Schuljahr 1858/9. Herausgegeben von Alois Vaniček. Olmutz 1859. 2) Kjer ste dve številki, kakor pri Mariboru 3~r2. znamenaje perva (3), da je toliko učiteljev v službi poter-jenih, druga (2), da je toliko namestnikov (suplentov). 3) Na nekterih gimnazijah narodnost uciteljstva ni za-znamovana, ker to tudi v Vaničkovém delu ne stojí. Ni dvomiti, da je marsikterernu prav, da to maujka ; in ravno to je žalostno, da more kaj tacega komu po volji biti. Mno-gernu je všec, da se o tej stvari nič ne vé; mogle bi se nevšečne řečí pretresati in rešetati, kar se z neznano stvarjo zgoditi ne more. Vsaka neprijetuost pa s takim molčanjem vendar odstranjena ni, kajti se ravno s tem kaj zopern sum budí. Nič bolj pa ni šteti se k dvema narodoma. Ne bomo govorili o tej prečudni prikazni; le toliko moramo omeniti, da bi se člověku smešno zdelo, ako bi mu kdo terdil, da je Anglež in Francoz ali da je Rus in Nemec. Vsaki bi vprašal: kako je to mogoče, da je človek ob enem dvoje? da je polutan? Ne dá se sicer tajiti, da včasih taka dvonarodnost (!) člověku koristi, kajti dobro je včasih na Iadji več zastav imeti, da se po potrebi razvije • francozka, turška ali kterákoli. V Terstu se že skerbí za množenje takih dvonarodnostnih ljudi; leta 1859 so jih že 23 imeli! 4) Posebna skerb, kakor se vidi, je ravnateljem gimnazijskim tudi ta, da učeuce razdelé na kolikor mogoče na re čij, pa še celó na narečja, kterih književnost ne pozná; tako je slovanska mladina reške gimnazije razkosana na 47 Horvatov, 30 Istrianov (!) in nekoliko Slovencov. Tedaj so Istriani poseben narod! Nazaduje se bo še ter-dilo, da so Notranjci, Posavci itd. tudi poseben narod! Ce ptujci kaj tacega pišejo, naj jim bo ; navadili smo se tega že tako, da nič druzega od njih ne dočakujemo. Al da domačinci, kterim bi take stvari morale znane biti, tako pišejo, to je gerđo! Dokler se bomo mi sami čepili in dělili, nas bodo tudi drugi in — prav se nam godi! kajti neumno bi bilo, nadjati se od ptujcov večje skerbí za nas, ko od domačinov samih! Pa se vé, da je velik razloček med domačinci in domačinci ! 5) Dubrovnik je bil nekdaj zibel jugoslovanske književnosti; po pravici se mu je reklo: jugoslovanske Atene, in kaj je sedaj? Leta 1852 je bilo samo 98 slovanskih, leta 1859 med 137 le 6 neslovanskih učencev, — in v kterem jeziku se uči? V laškem; zraven tega se uči nemški; za materinski jezik učencov pa ni bilo ne 1852 ne 1859 ko-tička, da bi se bil revež va-nj stisnil! 6) V Karlovcu je med učitelji le en Nemec. Ali veste, od kod je? Iz Ljubljane! — V Vinkovcih je učitelj Riesel po Vauičku Nemec iz Slavonije! Cudijo se ljudje, ki ga poznajo, kako se je mahoma iz Slovana v Nemca prerodil! 7) V Oseku so se nemški učenci od 1852. leta silno pomnožili; od 25 je število skočilo na 130! Nemcov je sedaj po tem takem več ko Slovanov. Menda se je kak poseben pomoček našel, da se je število Nemcov tako po-vekšalo! 8) V štatističnem razkazku gimnazijskega časopisa 1859 stoji (str. 21), da se v Vinkovcih učijo kot živeći jeziki: horvaški, serbski, laški in franeozki. Kolik je razloček med pervimi? 9) Slovenski jezik je menda letos po mnogim go-dernjanju in beračenju za Slovence zapovedan predmet po-stal („Novice" I. 1. 20. svečana str. 70). Kako je pred bilo, so nam Novice" povedale. Ne moremo se anati pri tej priliki vprašanja, ali se gledé tega predmeta tudi povsod po zakonu, po osnovi gimnazijski ravná? Na mariborski gimnazii se po zakonu v VIL razredu uči ilirski jezik; ali na drugih tudi? - . 10) Pregledovaje razkazek boš opazil, da število slovanské gimnazijske mladine raste, da je slovauskih učiteljev precej in pri vsem tem se je število slovanskih gim-nazij pomanjšalo od 5 na 2 dolnja! To je lep napredek! V Dalmacii je (1859) Lahov na gimnazijih celih 5, Nemcov ravno toliko, in vendar je učni jezik povsod laški. razun dolnje gimnazije v Sinju! Na 10 slovenskih gimnazijah je (1859) 376 Lahov, 604 Nemci in 1355 Slovencov, in vendar se ne uči nikjer slovenski, ampak le nemški in laškil Ali je to postavno? Jesenske žalostinke. Zložil Gr. Krek. 1. Moja radost. V roke rad vzamem liro krasno. Da struníce pojó mi glasno, Kar peti mi serce veleva Od mraka poznega do dneva. Sercé le v pesmi se spočije, Le v nji se bridka žalost skrije, Ki rada zlati mir odganja, Noći pripravlja nam brez spanja. Zatorej struna pevaj milo. Oj ! bodi sercu tolažilo, Spet zbriši mu ekeleće rane, Ki bile so prezgodaj vžgane! 2. Minljivost. Ob vodi Milica je stala, V roćici gosli je deržala. Prebirati je strune jela , In zraven tako pesem pela: „Dobrava, proč je krasno cvetje, Proć. gozdić, slavćevo je petje, Vse ojstra bôra je pobrila, Od nas je pevce odpodilai;. „Enako moje je življenje, Terpinći strast me in terpljenje. Odkar mladost mi je minula. In spomlad cvetja se osula~. 0 3. \raka. „Kako spet sova se huduje, Vse okna jezno obskakuje, Kot hotla vzeti bi življenje In ž njim konćati mi terpljenje". „Bog nam za znamnje jo je stvaril, Dobroto ž njo nam je podařil, Da lahno nam po nji je znati, Kdaj treba bitje je konćati44. Tako je mati govorila, Življenje mirno je sklenila; — Pri postelji je h či sedel a, In vražam maternim verjela. 4. ' Strunám. „Sem sedi k meni, sestra mila, Da s petjem mi boš čas kratila, Zjasnila spet mi bledo lice. Po kterem tećejo solzice44. Dekle berž citre v roko vzame. In pevcu peti pesrni jame; Ušesu se jih već prileže, Nobena pa v serce ne seže. Zaćne še žalo „strunám* peti, Spomin v njem jel je spet živeti, Iz misel padajo mu rane, Spomnivši se osode znane. 5. Različne misli. Ubožna mati v koći joka, Skerbí sercé ji bolno poka, Življenje tare ji nesreća In siromaštva rana žgeća. Sopruga s smertjo je zgubila Ko ravno sinka je povila, Ki samo ji je tolažilo,. Edino hudih rev hladilo. Ozira na-nj se zaupljivo, Objema ga in boža živo; — V zibelki tesni dete spava, Na licu zdravém smeh igrava. • : i- • ' 6 Dvojno gostovanje. Dans v gradu čaše žvenketajo, Med žvenkom struníce igrajo, V obrazih vseh je radost brati. Ki žalost vsako vé odgnati. Vertijo se plesavcov verste, Plesavke ž njimi krasne, čverste, Z najzaljšo grajski vitez raja, Zenitve dan dans ž njo obhaja. * * * Mož zbranih je pod gradom v koći, Gosti jih bogat kmet do noći; Smert vzela mu je hćer edino , Opravljajo po nji sedmino. 7. Nesrečni pesnik. Od dneva v mrak se pevec trudi, Zdravila išče rani hudi, Prezalo poje. strune vbira, Po nadi skerbno se ozira. Za letom urno leto taine, On prejšne cuti bolecine, Ves up se v sanje je spremenil, In zopet v pražen nić razpenil. Da ga zmotile vse so nade, Mu vendar še sercé ne vpáde, Po sreći novi se ozira. In vnović struníce prebira. 8. Spomin otrocjih let. Kje našel vas bom leta blage, Ko sem v naroćji mame drage Okušal slastno sad ljubazni Ter kljuboval nesreći jezni? 203 Težave bile so mi ptaje. Neznane rane, žalost, nujc; V življenje stopal sem veselo Vsaj se sereé ni nic želelo. Tako se do gomile trudi Kjer Iek dobi spet rani budi, Molitve tam mu mašnik zbere, K pokoju poje „miserere u Ker zdaj so se zbudile želje, Ki sercu vzele so veselje, Ozrem se rad na leta mile. Ter pojem! ,,Da bi se veroile!4' 10. Moje pesmi. Nikar jih ojstro ne sodite. Od praga pesmi ne pođite, Ko bi se vam ne prikupile. Al' serca vam ne omečile. je bilo te ali une narodnosti, ni naznanjeno, kar se težko pogreša. ttazun navadnih predmetov se je učilo se lepopisje, risanje in gimnastika. Nekaj, kar me je močno razveselilo in kar bi Ljubljana tudi imela posnemati, ne morem zamolčati: to so darovi, ki so jih nabrali rodoljubi za tište učence, ki so se najbolje v domaćem jeziku obnašali. še mestni magistrat dodal 24 gold. Nabralo se je 72 goldinarjev, kterim je pa 9. Sercé. Sercé je goba, ki se vname. Člověku mir in radost vzame, Od dné do mraka ga zmir peče, Po svoje tudi pesnik peva Program oseške višje gimnazije ima znanstven sostavek z napisom: r> životoslovna munjina" (fiziolog, elek Po svoje poje vsaki tićek, Komarček, slavec in kraljiček; trie.), ki ga je spisal Vukasovic. Učencov je bilo 183 rimskokatoiiške 5 36 gerške nezedinjene, 1 helvet8ke. 27 Mu vec pokoja dati neće. Kot peti mu sercé veleva. Povsod si isce tolažila. Pa njemu ni osoda mila, Le huje ga še rana peče. Pokoja već mu dati neče. Tedaj če pesmi niso take, Kot jih želé samice vsake, Naj bravši jih bi se pomnilo, Da v čislu mi sercé je bilo. Dopisi. judovske vere, med terni 126 Nemcov, 118 llircov in 3 Madjari. Tudi tukaj so zložili rodoljubi 145 gold, za tište učence, ki so bili najboljši v horvaškem jeziku; 4 so dobili po 30, eden 15, eden pa 10 goldinarjev. Sicer pa ima ta gimnazija še več drugih podpor za učence zlasti za revue. (Dalje sledí.) Iz Šmartna pri Litii. (Nove orgie. Konec). Kar se tiče tistega spremena i ki se mu „vox humana" (cloveski or las) pravi, naj povem, da so bili starje južno-nemški mojstri, Iz Horvaske, Dobil sem nekaj šolskih izvestij ali ki so izdelovali nek širok cinast spremen ( nach Quinten- programov, iz teh nate tisti bravcí „S stvari zanimajo. kratek posnetek. ki vas take mensur) ter mu prav po Program e* bšk % % « J # • g i m u a z i j ima znanstvena sostavka, oba pisana v horvaškem jeziku vega „o vaznosti accenta hčrvatskoga za historiju n dvi Pel- Slav nedolžno dajali ime „vox humana". Poznal sem sam tako (vox humana) v starih orglah pri sv. Jakobu v Ljubljani, ktera pa ni bila za nobeno rabo. Imajo umetno „vox humana" skoraj vse večje francozke, pa le maloktere nemške orgle. Pred menoj leže osnove biizo janahu je napisal A. Mažu ranic. On deli horvaški jezik 80 vecidel velikih nemških orgel, izmed kterih le petere na d glavni narečji k a v s k in k a v s k Socita najbolj po naglasu ali accentu eno od drugega. glasa obeh narečij pak imata med seboj terde posta ki se Na- tako. i m aj o n vox humana", in sicer ne Malihovskitove, ampak fraucozko, ktera je pa z jeziki, in potřebuje v podporo se tremulanta", brez kterih drugega labialnega spremena ... „ m da se iz znanega naglasa, ktere koli besede enega v • narecja poznati more k a vs k koj ř da je a vs k kavski, ker dokaj štokavcov še datves s tem srlas te besede v drugem narecji. Pravi, posneti želi glas starejši, štokavski novejši, pa ča- se ne more rabiti. Ta „vox humana" je „original u 1 kterega gosp naglas ni samo kavski. te tudi Malahovski. Francozka, z jeziki iz delana „vox humana" je, kakor tudi vsi drugi jezični spre k del što- meni, žalibog! za naše vecidel slabo izurjene organiste ne nagiasom pripravna in za naše kraje tudi predraga, ker take spremene vori, se vé da ne čisto, tù bolje tam manje pomešano z je treba pri vsaki spremembi vremena ubirati (štimati), kar novim. Bil je tedaj ta stari naglas nekdaj občni, ali novi se pa od večjega števila naših organistov tirjati ne more. ga bode sćasom spodrinil. Novi je imel početek iz starega, al ta premena občnega blagoglasja celega Verh tega je tremulant mehovom grozno škodljiv. Vse to jezika se je zgo- je mojstra Malahovskega napeljalo, enakoglasen spremen dila od neke velike zunanje sile ali vsakako Ie slavenske , ki je poslednja imela te kraje v oblasti in prebi- od moči vavci teh krajev v početku VII ka pred prihod Hor z labialnimi pisalami poskusiti, ki ga je iz začetka „Frauen-flote" imenoval, ker mu je le bolj flavtni glas lasten bil; in še le potem, ko se je z glasom tega spremena po mnogih vatov in Serbov, tedaj prebivavci Ilirije bili so s la ven s narod, ki so govorili s starim nagiasom, in to so bili Rusj ki skušujah svojemu namenu bolj približal, mu je da) ime ker rusovski naglas je še zdaj zlo zlo enak čakavskemu in pa ker najstarje ustno sporočilo v Rusii pravi, da so se Slovenci v tište kraje naselili iz une francozke originalne, pa sila drage „vox humana". Pisal sem o nj i ze vec kot Dred letom v časopis „ Urania", ki ga berejo in se v njem oglasujejo pervaki orglarstva in or juga izza Dunaja (Donave), glanja na Nemškem, in glej, nikomur še ni na misel prišlo, kar terdi tudi sam Nestor, najstarši rusovski letopisec, pristavljaj© še to, da se je to priseljenje dogodilo iz zemlje to zuajdbo g. Malahovskemu odrekovati. Hvala torej, komur hvala gré! Memo gredé pa še nekaj. Častiti dopisnik iz Vi pave v 29. listu lanskih „Novic" terdi, (Magazinbalg Iljurika, to je, Illyrika, kakor so se imenovale ravno te pokrajine, v kterih se zdaj horvaški ali serbski govori. To terjenje podpira pa še to, da govoré rusovske narodne pesmi še „na Krajnskem nikjer ni"; al jez v svoji bližnji okolici o takih stvaréh, ki jih ni na Husovském, postavimo, o reki troje enakih mehov poznam (le memogredć rečem, da so da mehú ki ga dva druga (Schopfbalge) napolnujeta, o ptici slavcu itd., nasproti pa v horvaških in jih tako imenovani samouki in sicer slabo zdelovali). ako se ondi terdi , da „še nikjer ni brati Tudi od Dunaj u, serbskih narodnih pesmih ni spomena, postavimo, o reki je pomota, Volgi ali drugih stvaréh sočih samo na sevru. Mažuranić ventilov, ki se na vse strani enako odpirajo; M. Hi 11 v sklepa tako-le svoj sostavek: „ovim je sostavkom po mojem uenju dokazano da stari stanovnici Ilirije iliti Illy ka bili Slaveni, premda je medju njimi osobito po gradovih Birminghamskih orglah na Angležkem je take ventile na-redil in v prof. J. G. Topferjevern „Atlasu" na tabli XLVI fig. 419 se narisani in v njegovi „Orgelbaukunst" I. Theil, oglo biti dosta tudjega izobraženijega, grčkoga i latin- II. Abth. stran 538 in 967 popisani najdejo; v ravno tem g. 453 se pa nahaja tudi naris skoga elementa, s cesa je jasno, zašto su najstariji sporne » Atlasu" na tabli LII. ki „s pomočjo peudeljna mehove ironi , kterega «ici ovih zemaljah gercki i latiuski; 2) da je sasvim te- mehanizma, meljito ono rusko predavanje, pokojem se u njih veruje, da ni gosp. Dev iznajdel, ampak Francoz Greiner. Le vsa • * # m « > __m ~ ^ _ _ - « • * se je ruski narod negda iz Illyrika u Rusiju preselio Drugi sostavek „o predavanju botanike", ki ga je Tk ^pisal naznanjuje 269 rastlin, ki jih je letos za pouče- kemu svoje! Iz Kranja 8. sept. M. Franc Ser. Adamic. Ce človek hoče soditi na mnogo na tem vanje dobil, z latinskimi in horvaškimi imeni. Učenco je vade kakega kraja, kjer ne zivi navadno, je ležeče, od kod je ravno přišel, ker take razločke jako bilo na koncu leta 279 rimskokatoiiške, 11 gerškokatoliške, naglo zapazi. Če pride dan današnji iz krajev polnih ná- 14 gerške nezedinjene, 5 pa judovske vere. Koliko učencov rodnega življenja v kraje národuih zaspancov se mu mar 291 sikaj čudno, skoraj nerazumljivo dozdeva. Popotovaje zadnji veseljem sem mu pripravljen, dati par kop lešnjikov se za mesec po Kranjskem smo imeli res tù in tam priiožuost, namecek. Reči moram, da je izpis tega dařila pogla najti takih modrijanov (posamesnih ne bom zdaj-le navajal), vitni namen mojega pisanja, in prepričan sem, da sem po ki na svojo vižo hočejo pospešiti skorej sem rekel polnoma ustregel vsem na vse strani. Zato tudi upam da blagor domovine. Al ker nočem, da bi mi kdo izmed njih bo odgovornik hvaležen, in se ne bo zapeljati dal, da bi oponašal, da ga natolcujem kake take reči, odkritoserčno me na kako vižo pičil misleč, da sem jaz satirično go povem v tolažbo njih vseh, da mi je le nek nesrečen n lapsus voril 5 ker to vendar vsi presojevavci lahko previdijo, da calami" pripravil to misel na papir. Ker sem pa jaz y in nisem pisal satire. Nehvaležnost pa bi bila slab karakteri kolikor sem opazil, še mnogo drugih, ki so včasih, ko ravno stikou njegove stranke. Naj spregovorim še par besed kaj boljega opravka niso imeli, premišijevali ljudi in čio- o gimnazii, ki jo pričakujemo za naše mesto. Na tihem veško ravnanje, te-Ie misli: da pametcn človek nobene reči je že včasih o tem kdo kaj rekel, tako glasno pa sprego ne stori brez premislika in posebnega drugač namena, ker se mu voriti, da bi se slišalo tjč, kamor je ravno treba, ne vem spremeni primek „pameten" v primek, ki se v slo- ali si Kranjci ne upajo ali le nočejo. Pervo bi bilo otročje, varji nahaja za dve čerki spredaj, prašamo une domace pro drugo nespametno. Da bi bila spodnja • » gimnazija tivnike národnih reči za vzrok njih mistike, ker tako velike koristi, tega nočem še le raziagati, ker za Kranj svoje drage se nam dozdeva njih ravnanje, zraven pa obljubimo tistemu meščane saj za tako prebrisane poznam, da ne dvomijo o izmed njih, ki na to vprašanje v poduk bravcov in v občno tem kar je jasno, kakor beli dan. En vzrok pa zoper ute- odgovori, meljitev gimnazije, ki so ira izcimili nekteri, in med njimi po razjašnjenje raznih strank dobro in dostojno pehar letošnjih lešnjikov za darilo. Ako bi se mu letošnji tudi veljavni možje, Vam moram vendar-le povedati, ker lešnjiki, ki res se niso prav dobro posušeni, ne zdeli vredni, vem, da svet ljubi, kaj nenavadnega slišati. Pravijo namreč: da za-nje pomoci pero v černilnik, ali da plača poštnino Y) Ce mu nam gimnazija saj nas skušnja uči, da izmed di (kar je, per parenthesin povem, res hud davek za vse pi- jakov ne gré skoraj nihce v „alumuat", ampak le na Dunaj satelje, posebno pa za-nj, ako se tnu odgovor na več pol ali po kakem drugem potu si kruha iskat. Cemu toraj kaj narase), ali da povabi enkrat iz posebne milosti po okol-šiuah na kosilo ali pa na kozarec vina sosednega dijaka takega v našem mestu*'. Da ne govorim dosti proti takemu modrovanju, moram le reči. da se mi čudno zdi, kako da iz pete ali ktere druge šole, da se mu prikupi za prestavo vsi tišti možje v Kranji, ki so svoje dni tudi obiskovali nemškega rokopisa, ker sami, pravijo taki mozje, ne morejo gimnazijo, pa niso postali duhovni pastirji, temuč so si po- pisati slovenski, ker se niso nikdar učili ako pravim iskali posvetnega kruha, še niso vzdignili glasu mu je vse to prehudo delo za lešnjike tega leta mu zoper tako zaničevanje svojega stanu. Mislim saj, da uni modrujejo obljubim preskerbeti pehar lanskih, dobro posušenih in jako tako-le: v našem kraji, nočemo, da bi se izšolal kdo take okusnih ; vsi so nabrani rned šmarnimi masami. Terdno sorte, in kaj je to drugega kot zanicevanje. Resnicno, bi upamo, da se bo oglasilo mnogo onih modrijanov za to lahko kdo rekel: Risum teneatis amici? Slišim pa » da lepo darilo. Nas bo prav veselilo, ker so nam bile njih si Kamničaui želé gimnazijo v svoje mesto. Dragi moji delà dozdaj res nerazumljive; da si mislijo namreč zadobiti Kranjci, ali vendar ne spoznate, koliko pripravniši za gim pohvalo od naroda, je težko verjeti, ker je potem njih metoda preveč podobna otročji igri • * • LI misi cela ako- vasega „slepe odraščeni igrajo; da pa gorenska ? ime ravno je resnica, da jo včasih tudi hrepené po slavi Herostratovi, ki je, kakor je znano nitni tempelj efežke Diane nalašč zato zažgal, da se je pričan, da bi bila vravnava te govorilo o njem, to je pa gotovo le hudobna misel mesta ob cesti, po kteri se skupaj stran. Zakaj se ne poprimete možko Morebiti ravno zato, ker je koristno? Kar zudeva posiopje, sem, kolikor spoznam ljudi, pre- nazijo je lega steka cela za kaj koristnega? reči vendar-le tudi mogoca. kakega in da bi jim gotovo přinesla več slave, kakor sivih las. postopača. — Zraven pa moram vendar še nekaj omeniti. Al ene reči je pred vsemi treba. Današnji čas vlada kaj Ker je naključje tako naneslo, da pišem to-le v Kranji, takega, kar ji stroške prizadeva, nobenemu rada ne posili, naj predragi Kranjci ue mislijo, da sem jih pozval na od- ampak prositi je treba. Toliko pa sem slišal od moža, kte-govor unega vprašanja, in da sem samo za-nje pripravil remu morem popolnoma zaupati, da bi Vaša prošnja skoraj ne padla na kamnate tla. Kranjci, ne pustite, da gotovo lešnjike. Zoper to protestiram, da bi jih samo oni imeli pravico jesti. Mislil sem pa sploh vse tište ljudi na Kranjskem bi Vas kdo zmerjal zaspance, in ne pustite, da bi besedica, (in če je kdo tudi v Kranji, mu bodo Krajnci saj oznanili ki sem jo zbleknil o tem, bila le glas upijočega v puščavi ! izpis tega dařila), ki, rojeni Slovenci, zrejeni s slovenskim Iz Metlike 4. sept. M. P. To leto je mili Stvarnik kruhom, kterega še zdaj jedó, ki se jim tudi prav okusen obilnejše memo lani razlil svoj blagoslov po ovdašnjemu zdi t in jim resnično nikakoršnih skomin ne delà, vendar-le polji. Živahen pogled dajajo divotne in blagolične poljske povsod, kjer in kakor le morejo, nas p rotuj ej o všemu, pianote prestrižene od mnogo cest in obsajene z razno kar je národnega; edini inolek jim je ptujšcina; njo le tla- verstnim drevjem, ki se kaj prijetno ujeina z bogato, pisano čijo na prestol; in pravi molek je, ker žertvujejo ji svoje naravo. Koruza, eden zmed glavnih tukajšnih pridelkov, je lastne otroke; izrned njih nekteri namreč so iznašli tište jako lepa in kar nič jalova; širokopirnate stébla nosijo ve- imenitne „Deutschslovenen", kar se na slovensko přestav- čidel po 3 ali 4 nenavadno dolge debelozernate storže. Ijeno pravi „ne Nemci ne Slovenci44. Ako se ne motim Je Korun bi se dobro ponesel, ko bi se ga ne bila v veliko njih gerb arabské koreuine, ime pa latinske, njih pravo ime zamerzo nepovoljna gnjilina podstopila ; najbolje bi bilo Sa Take in enake možé toraj izkopati po nasvetu gosp Zavedcki-ga, da bi boiezen dalje po narodu je namrec: nula. sem menil, in njim sem se prederznil predložiti uno ponižno ne segala. Nakolene (grah) in iižol, zlasti pritličen, je kar vprašanje. Sicer je gotovo tudi v Kranji, kakor povsod, obrodil; saj je pa tudi vsakdanjšina jestvina poljancu. Sob kaka reč, ki ni ravno za slovenske zlate bukve, izmed (oves) jako plenja; žito (proso) veliko pridelka obeča, in , ako bi se plelo, kar se tù malokje zgodi; kterih naj vam koj danas (drugič morebiti kaj druzega) še več bi najpoglavitnišo napako omenim, namreč da tukaj večidel le mušca in g* drugega plevela se zatoraj nahaja nad mero med po nemško kihajo ; akoravno imam pa to za neznano veliko prosom. Zimno sternje se je dobro obuesio. Pšenica je bila napako, moram vendar v njih hvalo povedati, da so si kon sekvent, in da tudi po nemško na kihanje polno in jedernoklasnata ; dala je kopa iz plodnih njiv ko odgovarjajo Pri plinek, iz rnanj plodnih nekaj manj. Jari in ozimni ječmen vsem tem pa vendar-le mislim, da iz našega mesta ne bo je dobro poratal. Lansko leto se je po vertih sadno drevje na zgornje vprašanje. Ako bi se pa velekrasno in gizdavo ponašalo z svojim obilnim sladkornim odgovor přisel noben vendar-le kdo iz. dražega mojega rojstnega mesta oglasil sadom, letos se pa ne popikuje pod njega težo, je pa zlo za darilo, bom gotovo nekoliko skozi perste pogledal ? in z lep. Košnje so dale obilo sena in otave. Pomladanska obil cost lepih očesic na rozgah je obetala bogato ter^atvo 9 al nic ne cloves ke veljave, pa tudi najnevarnisi nemila toća je razsaj po uskih goricah iu razderla proti v niki avstrija uske deržave, v kteri biva 10 sladké nade vinorejcu. Obodrilo bodo pa ajdi • v 9 ki mu razlićnih narodov, ki jih je vlada sama za narode spo obilno ajdo obetajo. Le dežja pomanjkuje lepi kušati ajd Skorej celo poletje je vladalo tu kukavo, vlažno vreme ? od 15 avg. pa sila pripeka sonce in ostalo grojzdje se dobi prazi Le ko černa noć svoje temno krilo razprostii trudne lica lepop narave. diha zemlj vljenje cez ker dobi bilno rose. znala in kterim vsem je cesarska beseda enake pravice zagotovila, namreč nemški z 9 milijoni, česko-slo-vaški s 6 milijoni, madžarski s 5 milijoni, laški s 3 milijoni, rumunski s 3 milijoni, rusinski s 3 milijoni, poljski s 2 milijonoma, serbski s ll/o milijoni in slovenski s 1 milijonom. Vsem tem narodom grejo tedaj V Iz Ljubljane. Čeravno je obveljava narodnih je- enake pravice, po kterih tako živo hrepenijo u z i k o v kar vsi Slovani sami dobro vejo brez modrijan Iz Ljubljane. Preteklo nedeljo je bilo v tukajšnih sv. oce p a p e z stva nekterih kosmopolitov — le en k o s č e k tistih potrebnih cerkvah pismo naznanje dano, ki so deržavnih prenaredb, ki so avstrijanskim narodom po cesarski pisali 30. julija Njih eksc. deželnemu posjavarju grofu Cho-besedi obljubljene, se nam vendar vsak spis, kteri pravice riuski-mu in pa prečastitemu general-vikarju gosp. Kos-u narodne o zadevah jezika jasno razklada, že zatega v o I j o in v kterem pismu se zahvalujejo za razodetje verne uda va zen zdí da se oćitnim in pa potuhnjeuim nasprotnikom nosti vsem prebivavcom kranjske dežele, ki so mesca ma narodne ravnopravnosti „schwarz auf weiss" pokaže 9 da lega travna v Rim poslano pismo podpisali. V petek je to niso nobene rNationalitats-Streitigkeiten u vec i ampak bilo po komisii določeno, da gaz o m eter, to je, posoda, da se le prijazno razjasnuje, kaj je moje kaj pa tvoje, v kteri se bo kuhal gaz za našo novo mestno svecavo ki je napravi! blizo železnocestne^a kolodvora na i se In ravno iz tega ozira se nam važna zdi knjižica, gosp smo jo te dni iz Dunaja přejeli v nemškem jeziku pisano Perlesovi njivi pod naslovom „Die Sprache n- und Nationalitâten- (gorske) postave f r a g e Carl Gerold Sobn 1860 Vinorejcom, ki si želé vinogradske zavoljo tergatve itd.! moremo za z o in O es terre i ch. Von einem Romanen, Wien bei tovo povedati veselo novico, da morebiti še ta mesec bo Kdo je ta Rumunec, ki je to okiicalo si. deželno poglavarstvo tako postavo za kranjsko knjižico spisal, ne vemo; govori pa se, da je zacasni der- deželo. Kolikor mi vemo od te postave, se smemo nad jati, gosp Moć on i. Naj je kdor si bodi: da bo dotičnim vinorejcom prav po volji. z a v f» i s v e t o v a v e c pošten mož je, ki dobro pozna potrebe avstrijanskih narodov, in zraven iskrenega domoljubja tudi mlaćen ni za moćno in edino, pa vsem svojim narodom pravično Avstrijo. Kar on ravno to nekdaj ; zag domačih i« ptujih dežel. Iz Dunaja 10. sept. Danes ( v pondelek) se je začel ovarjajo tudi ,.Novice", ne več ne manj, že od veliki zbor deržavnih svetovavcov. Vse caka radovedno zdaj, zagovarja o zadevah narodnih jezikov, njegov program je tudi no vični program. Zdaj kaj bo većina rekla o važnih zadevah, ktere je zbor v svoj r> horvaškega jezika imate priložnosti v nemški besedi brati vi vsi, ki ste na- pretres vzel. Sliši se, da bojo zdaj zbori neprenehoma skozi sprotniki ravnopravnosti slovenske in pravite: „sej bi še 14 dui terpeii in je zatega voljo število hitropiscov pomno-Novicea brali, pa ne zastopimo njih u zeno bilo. T(i imate zdaj jasno prestavo vsega tega, za kar se poga ojajo » Ker krompir letos zlo • • Novice" o tej zadevi že odnekdaj, pa ne slepe ne gluhe tudi še za druge potrebe. Berite dnarstva da vek žganjarijam, ktere iz krompirja kuhajo zdaj to knjižico, in če ste žganje, nekoliko polajšalo. Ukaz ta je veljaven za vse av- pošteni domoljubi in pravi Avstrijanci, bote spoznali svoje strijanske dežele razun Dalmacije in vojaške granice pregrehe, in ce se vam mozgam se niso zvodenili in se vam serce še ni odrevenelo, se bote Zavoljo pritožb, ki so došle iz serbske Vojvodine spokorili. Treba bi c. k. ministerstvu pravice, da se v sodniških kancelijah ne bilo tedaj, da bi tudi „Laibacher Zeitung" » akt" vzela od rabi narodni jezik, je ministerstvo z ukazom 21. avgusta te knjižice in saj enkrat kaj spregovorila o deržavnih in predpisalo za Banat, Vojvodino in Erdeljsko, da se ima teresih, ki zadevajo deželo našo. Prikladi „Blatter aus serbski, madžarski, rumunski, horvaški in nemški jezik v Krain" bi se prepis te knjižice saj od 1. do 30. strani go- kancelijah rabiti po različnosti narodovega jezika. Ćirilica tovo bolj prilegel kakor marsikaj druzega. „Novice" bojo pa Serbom tudi v kancelijskih pismih ni prepovedana. je začela sopet zlo padati ; vzrok pervih 13 listov te knjižice od konca do kraja v slovenski Cena obligacij prestavi svojim bravcoui podale; zato danes le tište bese- tega je strah pred vojsko na Laškem. dice omenimo, ki so prav za prav jedro celih bukvić. Go z Zagreba. Novi politični časnik pod naslovom „Pozor" bo začel izhajati mesca oktobra; program njegov izbi8trenje uma in požlahnjenje serca (allgemeine je že oklican in ga bo tudi naš prihodnji „oglasnik" pri- spod pisatelj pravi: „Om i ka, prava om i ka (civilizacija) to je v Gesittuug) je pravilo našega stoletja, pa tudi očitno izre- občii. čena perva naloga avstrijanske vlade. To pa se dá doseći iz Reke. vseh Svetih bo tudi pri nas jenjala ta edino le v jeziku, ki ga narod govori. Kdor tedaj omiko rif a za meso. ljudstva resno želi, mora ljudstvu podajati nauk v njegovem Ogersko. Iz Pešta. Gimnazijske šole v Ko loči so jeziku, mora privošiti narodu brez omejenja celo veljavo prevzeli očetje jezuiti. njegovega jezika v družini in soseski, v cerkvi, šoli in v — Iz Pešta se je zvedilo sledeče: 4. dan t. m. so se kancelijah. Kdor narodov jezik iz teh krajev preganja ali vozovi, ki so imeli po železnici iz Pešta na Dunaj priti, njegovo veljavo krati, ta krajša narodu življenje. Kdor za celo uro zakasnili. Vzrok tega zaderžka je bilo zasle- o d ljudstva ter ja, naj moli v ptujem jeziku, do va nje tatu, ki je ponoći ob 10. uri nekemu popotniku naj pridige v ptujem jeziku posluša, naj v ptu- ronec ukradel, v kterem je bilo za 5000 gold, vrednosti. je m jeziku cesarske ukaze sprejema, naj go- Vse iskanje je bilo zastonj. Tatinskega rokonaštva tedaj sposke v ptujem jeziku ž njim govoré, in mu v tudi železnice niso varne. ptujem jeziku pošiljajo pisma. ta ni prija Iz Galicije. Goveja kuga se je v G a 1 i c i j o spet telj luči in ve s voljne omike, ali pa ne razume, pritepla in se v striškem in stanislavškem okrozji prikazala, kaj je omi ka in kako se doseže; tak nai zahteva Iz Verone 10. sept. Po nevtrudljivem prizadevanji je Rarkoli hoče, omike ljudstva in požlahnjenja narodnega tukajšni c. k. policii obveljalo, ves prekucijski odbor zasle- življenja nikoli ne bo dosegel. Narod pa naj se bojí diti in vse družbenike zajeti. takih ljudi; zakaj oni so ali z n a m e n o m ali Laško. Iz Neapolja. Vćerajšni telegraf je prinesel brez namena — najhuji sovražniki prave in res- novico, da je Garibaldi 7. dan t. rn. v Neapolj přišel; ^ako in kaj se je godilo, v se ni znano. Samo to je pove- cesar pravice do Savoje vzel, in čeravno je franeozki po da prejsni dan zvecer ob osmih je kralj neapoli- ročnik glavarje švicarske večkrat za ta poklon nagovarjal, tanski Neapolj zapustil in se po morji v Gaeto podal; jih vendar ni omečil; rekli so mu, da to ni navada svo-pred odhodom je jetnikom v ječah okrajšal njih kazen. Ker bodne Švajce, da bi se kakemu vladarju uklanjala. Se vé je kerdelo za kerdeiom neapolitanske armade pristopilo k da se mu je zatega voljo zlo zaměřila. Garibaldi-tu in ker je celó njegov najzvestejši general Bosco Neiliško. Iz Lipskega se je zvedilo, da toča. ki zavoljo bolehnosti (?) kralja prosil, da sme iz službe stopiti, je 27. dan p. m. v tej okolici razsajala, je samému mestu je verjetno, da je Garibaldi brez boja Neapolitansko dobil okoli 3 milijone tolarjev škode prizadjala. in se je tako spolnila njegova beseda, da 7. sept. hoče v Iz B ero li na. Potovanje pruskega vladarja v Var Neapolji biti, ktero bo kakor Sicilijo kot samovelitelj (die- šav o je nek tako dolgo odloženo, dokler ne bo carica tator) za kralja sardinskega v posest vzel. ruska iz otročje postelje ? kar utegne še Ie v drugi polovici Iz Turina. Sardinska vlada, kakor se kaze, se ne prihodnjega mesca biti. posilja svoje armade na Neapolitansko, kakor je izperva mislila, ampak čaka, da Garibaldi sam tukaj svojo ree Vlahija. Iz Bukreša se je zvedilo, da na svet an gležkega poslanca je nagovoril turski sultan kneza moldavo-vlaškega naj posije 10.000 vojakov kristijanom na opravi. Da bo mogla vso svojo armado i z dežele poslati, Kuza nabera zdaj povsod narodno stražo, ki bode domá namesto pomoč v Bolgarijo. Deržavni zbor je nek dovolil to armade opravljala vojaško službo. Ker preží po Rimu, Nea- po tem takém, ako je vse to res, y in utegne kmali moldavo Prada Jakin s svojo armado posesti, je pervi namen polju in Benedkah, se ve da napenja vse svoje zile. vij o, vlaška armada odriniti v Bolgarijo. Špailjsko. Iz Madrida 31. avg. Kraljica je ponu sardinské vlade, in da je cesar Napoleon ministru Farinu dila kralju n a p o I i t a n s k e m u stanovanje v palači Sevilski med drugim rekel: „Hitro storite, kar mislite; le Rim iu Be- ako hoče priti na Španjsko. y v se ne lotite". Izgovor za vojsko proti papežu je sar nedk se dinska vlada berž iz terte izvila; pisala je namreč v Rim, Sirije nazaj poklican v Carigrad. Tursko. Iz Carigrada 29. avg. Veliki vezir je iz Avstrijanska naj berž razpusté tistih 25.000 ptujih vojakov y ki jih je Lamoriciere iz celega sveta skupaj spravil, ker to je od v Bosni. vlada je turški vladi ponudila pomoč, ako bi je potřebovala Žalostné novice, da so Turki v St. Jean vseh vlad priznana postava, da v laško vojsko se ne ď Akri spet kristijane mesarili, se poterjujejo; v velikem smejo ptujci vtikati; ako ne stori rimska vlada tega berz, strahu so kristjani v Palestini. Turški vojaki zapušajo bo sardinska armada posedla rimske Marke iu Umbrijo. armado. Carigrad je miren, pa vsaki dan dohaja ve In že je odrinilo 50.000 Sardincov na Rimsko. Iz tega se vidi, da sardinska vlada delà popolnoma tako kakor cesar Napoleon želí: mesto Rim in njegov vert Komarko na miru pustiti, — vse drugo pa vzeti. Tako počasi steguje Sardinija svojo roko čez vse Laško in nazadnje bo spet liko oboroženih Černogorcov. (Te novice so iz Cari grada prišle čez Marsi Ije; ali so gotove ali ne, se ne vé). Loterijne srećke: raj ten podarila njegovo pomoc dělala s Francozom in mu za G e n o v o. in L i g u r i j o. Iz Rimskega. Po več mestih se že unema punt zoper papeževo vlado, v Beneventu, Pergoli, Monte Feltri in več druzih; „Perseveranza" zagotovlja, daje sardinska armada že prestopila mejo papeževo, da posede Marke in Umbrijo zato, ker rimska vlada noće ptujih vojakov Lamo-moricierovih razpustiti. Lamoricieri je po ravno tem časniku svojo armado na 3 kampe razdelil; en oddelek s 7000 vo- V Gradcu na Dunaji 1. septembra 1860: 10. 16. 31. 80. 30. 84. o TI 66. 55. Prihodnje srećkanje v Gradcu in na Dunaji bo 15. septembra i860. V Žitna cena v Ljubljani *. septembra 1860. Vagan (Metzen) v novem dnarjî: pšenice domaće 5fl. T35/, 0. banaške 5 fl. 29. turšice 3 fi. 77. soršice 4 fl. 2. reel 3 fl. 565/, jaki je postavljen poleg Macerate in je v zvezi z Jakinom; drugi tudi tolikšni med Terno in Spoleto varuje reko Tibero in v sili more tudi Rim braniti ; tretji razdelek stoji poleg 10' ovsa 2 fl. 18. ječmena 3 fl; 10. prosa 3 fl. 12. ajde 3 fl. 56. Kursi na Dunaji Planin med oběma unima, s kterima se štikuje. Zvěděni 11. septembra 1860 možje pravijo, da je tako armada Lamoricierovo prav dobro Derzavm zajemi ali poso postavljena, da bo boj z Garibaldovo armado hud pogumni general z svojimi najemniki ne bo nič , da pa opravil V., obligacije od v novem denarji. Druge obligacije z lotři jam i. Kreditni lozi po o* o 100 g. 107 50 zoper silo domaćih vojakov. Ne bo tedaj dolgo terpelo, da se bo slišalo od kervave vojske v papeževih deželah. Francozko. Iz Pariza 6. sept. Danes sta cesar in cesarica prišla v Grenoble; škof ju je slovesno spreje! in 5 o/ novem dnar. po 100 g. g nar. posojilo odi. 1854 „ 501 4 ]L % Teržaški lozi po 100 „ 110 '/„ metalike jima rekel, da je ponosna prikazen povsod i k j e r gre za sveto : ar- in pravično reč, viditi francozko bandero v pervi versti; mada cesarjeva varuje prestol glavarja cerkvenega v Rimu in 4 V 0 * /1 '( 3% 3 % 7, 1% 11 n n n n li il V) li •si 76. 64. 59. 52. 5° o Donavsko-parabrod ski po g. 100 iy Knez Esterhazy. po g. 40 „ Knez Salmovi po g. 40 „ 97.50 81. 37. 39.25|Knez Palfyovi po g. 40 „ 38.75 34.25c Knez Claryovi po g. 40 „ 36.25 13.50J Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 36.25 ^■HlfiB ■ 23.50 Obligacije zemlisn. odkupa. I*nezWindischgrâz.pog.20„ (po 100 g old.) se masuje nad hudodelstvi, ki so v Sirii bile dopernešene 5% dolnjo - avstrijanske g. 91. Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 25.50 Grof Keglevičevi po g. 10 zoper vero in clovestvo. V Parizu hočejo vediti, da se 5% ogerske...... * « • 11* .v« m t P^ 0 ! liAvitTAolr Ain r«1a tr An olr t% bojo vsi Slovani na Turškem kmali spuntali zoper turško silo. o lll&lcžko. Iz Londona. za » gotovo Angležka vlada. kakor se horvaškein slavonske „ 5° 0 krajnske, štajarske, 68. 67. Budimski 14. po g. 40 „ 37.50 Denarii. 1 ve , svari Lahe, naj se nikar ne lotijo avs trija n skega Laškega, ker jim potem ne bo pomagala, ako se zamotajo v nevarne homatije. Švajca. Iz Ciriha 2. sept. Napoleonova volja se ni spolnila. Cesar je namreč hotel, da bi mu zvezni zbor poslal do meje švicarske deputacijo naproti, ki bi se mu na poti skozi Savojo v imenu cele Švajce poklonila. Za tak poklon pa Svajca ne čuti celó nobenega pokliča v sebi, ker ji je koroške, istrijanske .„ 00. — ivcb»ibm uc&hu . . Deržavni zajemi z lotrijami INapoleondori(20frankov) „ S8. Cesarske krone Cesarski cekini S- Zajem od leta 1860 . 11 V) • 11 „ 1860petink. „ » 11- 11 1839. . . „ „ „ „ 1839petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854 „ 8.9 75 ! Souvraindori 9050 Ruski imperiaii 125. 123. 90. Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . Dohodkine oblig, iz Komo » 15.50ÍSrebro (ažij°) • n n m r> r> r> 18.20 6.38 10.60 18.45 10.90 11.22 13.30 10.80 32.90 Odgovorni vrednik : Dr. Janez BleiweiS. — Natiskar in založnik : Jožef BlaZĐik.