ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerlcal Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitalelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
VOL. XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 24, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 16
Zadnje vesti
se
ne-
vedno hladno, morda liaj snežink, z najvišjo temperaturo 26, najnižjo io stopinj, je jjemenska napoved za danes. Mrzlo vreme bo trajalo še najmanj dva dni,
V kraju Bncyrns, Ohio, so •meh sedem stopinj pod ničlo.
Zupan mesta Cleveland, Cele-brezM, se bo danes odločil, da da okraju Hough večje število policajev na razpolago. Policija ic «cer sorazmerno že pomnožena, pa se prebivalstvo pritožuje, da
" > 1 napadajo mirne ljudi, hrez ozira na starost ali spol.
Wood§field,~^io,
^«П'-ое bo	Kjer
in !.	tovarno. Stroški
»vesti«je bodo znašali 90 mi "Jonov dolarje
Ш sicer v mesto, kjer
jev.
^ družbi Westinghousp « dosedanjih prišlo H ^	javljeno, da j»i
noria рГ	»spohov. Govor-
sev «f	Jpr-
V to stav^^^
Пи((Сн^ (^hrysipy je začela od-Saht T	v svojih tovar-
tri hn Г ^"KPlesu. Danes in ju-" odpuščenih 3,000 delavcev.
Kongresu 25 kongresnikov
morato^^T^	imenovani
Га nek ' "^^r^^kih dolgov. Gre
se niih^^^^ farmarjev, ko
prisilnn ^ 4ГХ' dolgovi ne morejo
nje teh 'д *" se odplačevanj« teh dolgov odloži.
Washingtonu je konski načrt predložilo za-
4i„_ ^rizu se bije v zbornici po-bitka kdo bo predsednik fnice (speaker) ali komunist hI L.	republikanskega
hinT^'. bo predsednik repu-« izbral osebo, kateri bo na-
naj sestavi novo francosko Vlado.
^Tajnik Združenih narodov 8 Hammarskjold se danes na-^•1^ v Jeruzalemu v Palestini.
oce na vsak način odpraviti na^tost na Srednjem vzhodu, ^jnik je že posredoval na Egip-
Danes Izraelu
se razgovarja z Judi v
ANTHONY EDEN SE PRIPRAVIM NA POT V AMERIKO
LONDON, 24. januarja—Predsednik britanske vlade Anthony Eden bo jutri v sredo odpotoval v Združene države. Danes je sklical sejo britanske vlade in so na njej pripravili ves delovni program, katerega bo Eden obravnaval v Washingtonu. Vodstvo britanske Labor Party, ki je v opoziciji, je zahtevalo, da naj Eden k tej seji povabi tudi zastopnike socialistične stranke, ker naj gre za skupni zunanjepolitični program Velike Britanije, katerega bi odobrile obe stranki. Eden je odgovoril, da gre za sejo vlade, socialisti pa da so v opoziciji.
Vkljub temu sklepu Edena so"
britanski socialisti Edenu naročili, naj v Washingtonu zahteva, da se ukinejo vse omejitve trgovini s Kitajsko. Na drugi strani pa so mu naročili, naj se ne vda morebitnemu pritisku doma, kakor tudi v Ameriki, da bi se obisk ruskih državnikov Nikite Hru-ščeva in Nikolaja Bulganina, ki je že določen za to spomlad, preklical.
Ameriški poslanik v Londonu Winthrop Aldrich se je povrnil v London. Bil je na dopustu. Obiskal je predsednika vlade An-thonya Edena in se z njim raz-govarjal o točkah dnevnega reda, posvetovanj s predsednikom Eisenhowerjem in tajnikom Dul-lesom v Washingtonu. Tudi poslanik Aldrich bo šel v Združene države skupno z Anthonyem Edenom in zunanjim ministrom Selwinom Lloydom v Washington.
V Washingtonu je skušal predsednik Eisenhower dobiti za svoj program pristanek vplivnega demokratskega senatorja Walterja Georgea iz Georgije, namreč, da Amerika prevzame nase obveznost, da za celo vrsto let pomaga tujini, v notranji politiki pa da George pristane na to, da ne bo zahteval znižanja osebne dohodnine. Isti poskus je pri senatorju Georgeu napravil tajnik Dulles, pa je George vztrajal na svojem stališču, da je namreč zunanjo pomoč določiti iz leta v leto in po potrebi, in da naj se davki znižajo. Senator Walter George namreč zopet kandidira.'
v , '®tošn jem letu je bilo v Clc-ђ ^du šest smrtnih žrtev cest-Jf^.P*'o»neta. Zadnje dve žrtvi 1 . dva stara moška, prvi 81 star, drugi 64 let star.
^^^sednik Ameriške zdravni-Eal	Hess je predla-
dov 1-^	pa/i komu se da
da sme voziti avto-hir h ^^^ostniki naj bi po to ^ ^P'ob ne smeli voziti več 2^ . bi se na dovoljenju tudi obl	drugi strani pa naj
sta!lf gotove omejitve enako Voznikom.
^^si^italijani
^ptrtek dne 26. januarja se .? ^ Cortina D' Ampezzo v car	mednarodne smu-
gg ® tekme. V predtekmah so Rusi in Italijani in že ^ord^ ^°^tavili nove svetovne re-bodo po vseh na-
hude.
KURJAVA V NEW YORKU
Pretekli petek je New Yorku grozilo, da bo tahn oklicano izjemno stanje, ker so bili prevozniki kuriva na stavki, še pred poldnevom pa je prišlo do sporazuma in je bila stavka končana. V nasprotnem slučaju bi bil župan New Yorka oklical izjemno stanje.
Iz bolnišnice
Iz Euclid-Glenville bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo, se je vrnila poznana Mi'S. Rosie Rotar iz 19709 Mohican Ave. Ko se je nahajala v bolnici je k njej prihitela tudi hčerka Elsie, ki biva v New Yor-ku. Sedaj se Mrs. Rotar še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo in sicer na domu Mr. in Mrs. Victor Skok na R. D. 1, Chardon Rd., Willoughby, Ohio. Lepo se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, cvetlice, darila in številne voščilne kartice.
Novi uradniki
Društvo Euclid-Pioneer, št. 158 S.N.P.J. je izvolilo sledeče uradnike za leto 1956: Predsednik Frank Habic, podpredsednik FVank Tegel, tajnica Paula Mi-klancie, 671 E. 222 St., RE 1-6904, blagajnik Justin Martin-čič, zapisnikar Charles Zele, nadzorni odbor: Andrew Jerman, Frank Mihelic, Charles Zele, zastopnika za Klub društev A.J.C. Frank Tegel in Mary Segulin, za Federacijo in farmo S.N.P.J. Frank Habič. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldne v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.	-
Uradniki Glasbene Matice za leto 1956 so sledeči: Predsednik Frank Bradach, podpredsednica Josephine Bradach, tajnica in zapisnikarica June Price, 3323 W. 95 St., blagajničarka Carolyn Budan, pomožna blagajničarka Alice Somrak, nadzorniki: Molile Frank, Edward Kenik in John Perencevič, posredovalni odbor: Edward Kenik, June Price, Shirley Babitt, John Perencevič in Jane Mirtič, publicijski odbor: Josephine Misič, Emil Safred, Alice Somrak in Frank Goren-šek, oskrbnik odra John Perencevič.
Uradniki Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. so sledeči: Predsednik Frank Segulin, podpredsednik John Barkovich, tajnik Andrew Ogrin, blagajnik Fred Martin, zapisnikarica Angela Ogrin, nadzorni odbor Frances Gorjanc, Louis Godec in Josephine Henik-man.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v A.J.C. na Recher Ave.
LJUBOSUMJE-NOROST IN PIJAČA
asesmenta
Ta,"
v	društev, ki zborujejo
Ave ^ domu na St. Clair ^ Ameriško jugoslovan-do	»a Recher Ave., bo-
25.	asesment v sredo,
riavadnih prostorih.
svoj asesment pi'a-boste imeli nepo-ftl.	v slučaju bolez-
V Massillonu, O., so obtožili Nicka Kostiča zločina premišljenega umora. Kot smo poročali, je Kostič do smrti pogodil s strelom iz pištole svojo ženo Mary in zdravnika dr. Harta, ki jo je zdravil.
Razprava ne bo komplicirana, Kostič trdi, da je imel namen ustreli# še nekega tretjega, pa je padel v roke oblastem predčasno. Ljubosumen je bil na oba, na zdravnika Harta in na tega tretjega. Kostič je star 37 let, udeležil se je druge svetovne Vojne v Severni Afriki in bil ranjen v glavo, že v vojni se je nahajal radi duševnih motenj v vojaški bolnici.
1 V družini Kostič se je rodilo četvero otrok, sedaj v starosti
RADI TELEVIZIJE— SPORI V DRUŽINI
Ali naj bo moški, ali otroci, ali ženske, ki naj otlloči-jo, kakšnemu televizijskemu programu bomo prisostvovali, to je tudi vprašanje. Televizija je postala narodna last. Pa se zgodi, da W kdo v družini imel rad ta, drugi zopet drugi program.
V	Marietta, Ohio, jo prišlo v družini do razporoke. Mož je tožil svojo ženo, ki je hotela imeti pri programih televizije prvo besedo. Vse noči je gledala v aparat; možu jo dopustila, da si izhero program po svoje, samo, če je šlo za trgovske* reklame.
V	Paw Paw, Michigan, je prišlo v neki družini do razporoke, ker jo žena moža obdela vala po glavi s kostmi, če je ta hotel opazovati kako športno prireditev.
Tudi so slučaji, da so moški začeli zbirati izrezke iz časopisov. Ti izrezki poročajo o razporokah vsled sporov, kakšni programi naj bodo v družini skupni. Te izrezke moški hranijo in če se mož in žena ne sporazumeta glede programa, pokaže mož na te izrezka, češ, tudi pri nas lahko pride do zumeta glede programa, pokaže mož na te izrezke, češ, tudi pri nas lahko pride do
Rokoborba, bi človek mislil, da je namenjena moškim. Izkazalo pa se je, da prenosom rokoborbe prisostvuje na televizijskem programu dvakrat toliko -žensk, kot pa možkih. Tudi mladina je prijateljica rokoborbe.
Moški se navadno uklonejo, ko gre za program. "Delal sem, sem truden, pa grem raje k počitku, ti pa zavrti, kamor hočeš," pravijo moški svojim ženam.
Zdi Ae pa, da je strast po prisostvovanju televizijskim prenosom šla preko mej. Številni so slučaji, ko se je mož vdal ženi, pa je dopustil da je ona opazovala televizijski program, sam pa je odprl stari radio—morda v garažu ...
EISENHOWERJEYO GOSPODARSKO POROČILO: SLABE IN DOBRE STRANI GOSPODARSTVA
v INDUSTRIJI AVTOMOBILOV IN V GRADNJI MALO NAVZDOL
WASHINGTON, 24. januarja—Predsednik Eisenhower je danes predložil kongresu posebno poročilo o gospodarskem stanju v Ameriki. Eisenhower predvideva, da bo znašala vrednost produkcije v letu 1956 rekord—štiri milijarde dolarjev. Tudi v tem poročilu se Eisenhower pro-tivi, da bi se znižali davki, predno bi začeli odplačevati javne dolgove.
Slabe strani rekordov iz leta*""
1955 so se začele kazati v avtomobilski industriji in v zidanju novih hiš; dalje v padanju cen kmetijskim produktom. Na splošno je Eisenhowerjevo poročilo optimistično.
Ameriška industrija jekla zaznamuje po poročilih glasila Steel Magazine nove rekorde. Kapaciteta te industrije, ki znaša 120,000,000 ton jekla na leto, se sedaj izrablja skoraj popolno, 98.5 9^ . Naročila iz industrije avtomobilov so se sicer zmanjšala.
prodani. Pregled kaže sledečo sliko:
Leta 3953 je bilo po inventarju dne 1. januarja 1953 neraz-prodanih 375,000 novih osebnih avtomobilov.
Po inventarju z dne 1. januarja leta 1954 je znašala zaloga ne-razprodanih novih avtomobilov 464,000.
Po inventarju z dne 1. januarja 1955 je znašala zaloga neprodanih avtomobilov 362,000.
Po, inventarju z dne 1. januarja 1956 pa je zaloga neproda-
deset, devet, in 17 let. Nedoletni otroci so v otroškem zavetišču, 17 letni William pa se preživlja sam.
Pokojna Kostičeva se je zdravila tako v bolnici, kakor privatno radi alkoholizma. Zakonca Kostič sta se pred dvemi leti sodno ločila.
V Martinsville, ind., je Robert Heckman, star 31 let, zaposlen kot voznik in učitelj nedeljske šole, ustrelil svojo ženo in dva sinova. O sebi je trdil, da je Kristus. Otroka sta bila stara deset in 11 let, žena pa 30 let. "Robert se je spravil nad družino, ko se je kopala. Zakaj je dejanje storil? "To je bil sodni dun in poslal sem jih v nebesa," je bil odgovor.
Vile rojenice
povečala pa iz industrije, ki izde- j nih avtomobilov znašala kar luje razne vrste pohištva, pove- j 808,000, Produkcijo je torej tre-
čala so se nadalje naročila železniških družb, ki rabijo nove tovorne vagone, z dobavami pa
ba znižati.
Napoveduje se, da bo letošnja produkcija novih avtomobilov
so jeklarne itak v zaostanku. Ve-; znašala okrog 6,500,000. če vza-lika naročila na industrijo jekla i memo še izvoz na zunanji trg, prihajajo tudi iz industrije pe-; bi šlo za produkcijo 6,700,000 novih motornih vozil, če naj se zaloge nerazprodanega blaga ne
troleja in naravnega plina.
Ameriška industrija' bombaža je enako v upadcu, ko gre za izvoz bombaža na zunanji trg. Izvoz je padel več kot za polovico. Ta nevšečni pojav je pripisovati splošni mednarodni špekulaciji z bombažem. Bombaža je v federalni zalogi v Washingtonu več kot preveč, pa zunanji trg pričakuje, da bo dobil ameriški bombaž kasneje po znižanih cenah.
Položaj v Detroitu
V Detroitu računajo s tem, da leto 1956 ne bo potolklo v industriji avtomobilov rekordnega leta 1955, marveč, da se bo produkcija znižala. Gre za velike zaloge avtomobilov, ki niso bili
povečajo. Produkcija vseh vrst avtomobilov je bila v letu 1955 skoraj 8,000,000 vozil.
V produkciji avtomobilov je v Detroitu zaposlenih kakih 550,-000 delavcev. Kakih 25,000 je postalo brezposelnih. Ta posledica je logična, ker so avtomobilske družbe že sklenile točno, koliko bodo znižale produkcijo, namreč za deset odstotkov, oziroma, kar je slučaj pri Fordu, je Ford napovedal znižanje produkcije, ni pa povedal, v kakih odstotkih se bo ta produkcija znižala.
Vse avtomobilske družbe so sc razen prav izjemnih slučajev povrnile na normalni 40 urni delovni teden, popre je pa je bilo nor-
STRUPENA MEGLA NAD CLEVELANDOM...
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Eddie Centa na 29820 Grand Blvd., Wickliffe, O., in jima pustile v spomin zalo hčerkico — prvorojenko, ki je tehtala osem funtov in šest unč. Oče, ki se nahaja resno bolan v Cleveland Clinic bolnišnici, in obiski niso dovoljeni, je sin poznanih Mr. in Mrs. Joe Centa iz 1175 Adidson Rd., ki sta postala sedaj šestič stari oče in stara mama.
#"
Tetica štorklja je obiskala Mr. in Mrs. Paul J. Renko in ju obdarila s krepkim sinčkom, ki je ob rojstvu tehtal osem funtov in devet unč ter so mu dali ime William Keith. Delal bo družbo bratcu in sestrici. Družina, ki je do pred nekaj leti bivala na E. 76 St., sedaj živi na 18143 Le-may St., Reseda, Calif. Ponosni oče je sin našega zastopnika Mr. John Renko, ki je s tem dogodkom postal zopet stari oče. čestitamo!
V	vsakokratnem proračunu federalne vlade je tudi postavka $25,000,000, več ali manj, kot kritje stroškov, kako naj preiskujemo današnje zračne pojave nad velemesti. Vsa ameriška velemesta lahko pričakujejo, da jih bo obiskala ta nadloga. Ameriška industrija je sama zainteresirana na tem vprašanju in je izdala za raziskovanja, odkod pojav strupene megle in kako naj se odpravi, več kakor $100,000,-000.
V	Washingtonu računajo s tem, da bo vsako ameriško mesto, ki ima preko 100,000 prebivalstva, prej ali slej imelo tudi strupeno meglo nad seboj, pa se že sedaj pripravljajmo na to, kako jo pregnati.
V	Ameriki je znano mesto Los Angeles, katero je v zadnjih letih obiskala strupena megla, še leta 1940 je bilo mesto Los Angeles sončno mesto z jasnim nebom nad njim. Leta 1945 so je to nebo začelo temniti. Šlo je vedno na slabše.
Primera s pitno vodo. Mesto Los Angeles se tudi za pitno vodo ni brigalo, ker je bila voda pač zdrava. Danes pa Los Angeles ima postavko $750,000,000 za obrambo.
malno, da so delali povprečno 42.8 ur na teden. To se pravi, da če izračunamo dohodke vsega delavstva v avtomobilski industriji, ali je kdo delal nadurno delo ali ne, je bil povprečni delavni teden 42.8 ur v letu 1955. To nadurno delo je sedaj odpad-loj družbe same pa so napovedale nove velike investicije. Trdi se, da smo pač v volilnem letu 1956.
tehnične napravo, da je nepitna in umazana voda postala zopet pitna in čista. Takrat je bilo r? čeno, da vodo pije kdor hoče in kakršno hoče, ker ni bila okužena. Izkazalo se je, da so časi naravne, čiste pitne vode šli v zgodovino. Leta 1940 je bilo nad Los Angelesom zdravo sonce in nihče ni mislil na to, da se bo sčasoma treba boriti za zdrav čisti zrak. V takem položaju so danes prebivalci vseh večjih ameriških mest.
Kaj bo pa šele prišlo, če se pravočasno ne pripravimo? Leta 1975 bo v Ameriki po najboljši napovedi 220,000,000 ljudi, torej 55,000,000 več. Standard živ-! Ijenja zahteva, da je pri hiši av-j tomobil. Več prebivalstva se bo I naselilo v niestih. Razni plini, ki z dimom vred izhajajo vsepovsod, bodo gostejši tudi na nebu nad ameriškimi mesti. Rar un je celo tako jasen, da so tudi to izračunali, da je gotovo število raznih dimnikov v sorazmerju z gotovim številom bolnikov, ki imajo raka na pljučih. Federalni stroški za raziskovanje tega pojava naj ne bodo vrženi vstran in na* velemesta, kot je tudi Cleveland, pravočasno pripravijo na
ANGELO CICIGOI
Poškodbam, ki jih je dobil v avtni nezgodi na 11. januarja na Eddy Rd. in St. Clair Ave., je včeraj zjutraj podlegel v Huron Road bolnišnici Angelo Cicigoi, star 64 let, stanujoč na 1241 E. 172 St. I)oma je bil iz vasi Dra-ca pri Slovenski Benečiji na Primorskem, kjer zapušča brata Antona in sestro Antonijo tei več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 43 let. Bil je član društva Cirila in Metoda št. 18 S.D.Z. in Veterans of Foreign Wars Post 29^. Zadnjih 35 let je delal pri East Ohio Gas Co.
Tukaj zapušča soprogo Augustine, rojena Celigoj, doma od istotam kot pokojnik, štiri otroke: Mrs. Olga Johnson, Angelo ml., Gene in Raymond, štiri vnuke in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
#
STEVE BARICH
V	Mestni bolnišnici, kjer se je nahajal od prošlega julija meseca, je umrl v ponedeljek popoldne ob 1. uri Steve Barich, star 65 let. Stanoval je na 1033 E. 69 St. Doma je bil iz vasi Gospič, Sugar ječa. Hrvatsko Primorje, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910. Delal je pri Shaw Co. Bil je član društva št. 22 H.B.Z.
Tukaj zapušča soprogo Man-da, rojena Pavič, hčer Mrs. Mary Antonelli in sina Nicholas,, v starem kraju pa sestro in brata. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St.,
na Highland Park pokopališče.
♦
LOUIS PENKO
V	Ashtabula General bolnišnici je včeraj umrl Louis Penko, star 72 let, ki je zadnja štiri leta bival v Ashtabula okrajnem zavetišču za onemogle. Bolehal je na srčni bolezni. Preje je veliko let bival na farmi pri Mr. in Mrs. Ralph Cebron v Rome, O. Doma je bil iz šparje pri Št. Petru na Krasu in je bival v Ameriki nad 40 let. Sorodnikov tu ni imel. Kdaj se pogreb vrši še ni bilo po-ročano.
Seja čitalnice -
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja Čitalnice^ Slov. del. doma na Waterloo Rd. Prosi se vse čitalničarje in društvene zastopnike, da se je gotovo udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
—+
JUGOSLOVANSKI NARODNI LJUDSKI BALET MED NAMI
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto) ..................................................
For Six Months — (Za šest mcsecev) ______________________________
For Three Months — (Za tri mesece) ________,_______
.-$10.00 _ 6.00 .. 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
(Za eno leto) ________
For One Year —
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) ____
------------$12,00
----7.00
--------- 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SKUŠNJE IN NAUK!
Jugoslovanski balet je lahko prišel v Združene države. Prišel je iz Jugoslavije, ki uvaja po svoje svoj lastni politični režim. Ameriški konzulat je dal članom te skupine potno dovoljenje.
Nedavno tega naj bi prišel v Združene države slovenski oktet. Pevci niso dobili potnega dovoljenja, čeprav so bile tu v Ameriki vse priprave končane za njihove nastope.
Država je država. To velja tudi za Združene države. Ona odloča, kdo naj pride v njeno sredo. Vsaka država, ki ima s kako drugo državo navadne zveze, to se prav^, da prva drugo prizna, pa izmenjava blago, enako ljudi, če je treba, se z njo takorekoč pogovarja, to pa s pomočjo poslaništev in konzulatov. Poslanik je, rekli bi, osebni zastopnik poglavarja države pri poglavarju druge države, na primer ameriški poslanik v Jugoslaviji, osebni zastopnik Eisenhower j a pri poglavarju Jugoslavije Titu. S tem pa zastopa ameriške koristi v Jugoslaviji.
Konzulati so bolj trgovskega značaja, podrejeni pa so zunanjemu ministrstvu, za ta urad rabimo v Ameriki izraz državno tajništvo. Konzulati izdajajo potne liste in vodijo razne trgovske posle. So pa popolnoma odvisni od poslaništev, oziroma zunanjega ministra, ali državnega tajnika.
Ce naj se izda komu potni list za vstop v Združene države, potem se ta potni list lahko izda v okviru veljajo-čega vselitvenega zakona, ki je tu pri nas v Ameriki znan pod imenom senatorja McCarrana; ta je bil namreč oče tega zakona, odtod tudi to ime.
Vsaka država hoče ohraniti obstoječi družabni in politični red. Vsaka država se brani nezaželjenih tujcev. Vsaka država vrši pregled nad tujci. V nekaterih državah je v tem pogledu bolj liberalno, drugod bolj strogo. Evropsi3 države na primer zahtevajo od tujca ne samo potni list, marveč tudi posebno dovoljenje za bivanje, še prav posebno pa, če hoče kdo biti zaposlen v tej državi kot tujec.
Kaj določa vselitevni zakon McCarran? Da v Ameriko nimajo dostopa ne bivši, ne sedanji pristaši tako imenovanih totalitarnih režimov. Beseda totalitaren pomeni ražim ene stranke, ker so druge prepovedane, na vsak način ne —demokracije. Tu ni razlike med totalitarnimi nacisti, ali fašisti, ali španskimi falangisti, ali komunisti.
Odkar je v veljavi McCarranov vselitveni zakon, je bilo zoper ta zakon mnogo pritožb. Za kaj je šlo pri teh pritožbah? Zoper tiste določbe, ki dajejo več pravic gotovim narodom Evrope, da se v večjem številu naseljujejo v Združenih državah, kot pa izseljenci iz vrst drugih narodov. Gotove pravice imajo na primer Nemci, pa tudi skandinavski narodi, Angleži, Škoti in Irci. Nam je znana beseda kvota. Toliko in toliko ljudi se lahko izseli na leto iz ene države v Ameriko. Te določbe zakona se smatrajo za krivične.
Politično vzeto pa se v Ameriki še ni dvignil noben glas zoper tiste določbe zakona, ki prepovedujejo vstop v Ameriko tistim tujcem, ki prihajajo iz držav s totalitarnim režimom. Z drugimi besedami, ne velike privatne organizacije, ne obe politični stranki niso za odpravo teh določb.
Toda McCarranov zakon pozna tudi izjeme. Dovoljuje vstop v Ameriko osebam, ki so zaposlene pri poslaništvih, konzulatih in raznih misijah, čeprav prihajajo iz totalitarnih držav. Dovoljuje pristop raznim posebnim kulturnim in drugim organizacijam. V zadnjem času so se izmenjale na primer delegacije iz Sovjetske zveze v Ameriko in ameriške v Sovjetsko zvezo. Vsekakor ker je dalo za ta dovoljenja pristanek državno tajništvo, oziroma v Sovjetski zvezi zunanje ministrstvo v Moskvi.	!
t '
Jugoslovanski balet je prišel v Ameriko brez vsakih j
ovir. Proces normalizacije odnosov med državami z raz- i ličnimi socialnimi sistemi je očitno v razvoju. L. C. '
CLEVELAND, Ohio — Kulturne povezave z domovino se lepo razpletajo med nami. "Por-gy and Bess," zastopajoč del ameriške kulture, je že nastopil v Zagrebu, Tanec bo nastopil med nami za Jugoslavijo. Lepa izmenjava; pride jih se več! Slovenci smo upravičeno ponosni na svojo kulturo. Neštetokrat sem bil priča ko se je to javno in jasno pokazalo. Konec vseh presojanj med nami, je vedno bil isti: ne koliko ima kdo v žepu, ampak to, da je človek naprednega mišljenja in kulturen!
To bomo ponovno pokazali s svojo navzočnostjo ob predstavi Tanec v nedeljo, 19. februarja ob 7:00 zvečer v Music Hall. Drugi Jugoslovani enako. Dobro smo organizirani pod zastavo Progresivnih Slovenk, ki imajo hvaležno nalogo, da лат zasigurajo vstopnice za tisti prelepi plesni večer. Od predsednice, tajnice do zadnje aktivne članice, vse je na delu, po svojem, seveda, da bo ta predstava dosegla enq—nabito polno dvorano. Zopet živ dokaz, da so naše žene vedno v osjjredju kadar se gre za kulturno delovanje.
V si narodi imajo svoje ljudske plese, tako tudi Makedonci. Tanec jih dobro predstavlja. Ko bi jih sam že ne videl s soprogo in hčerko v Ljubljani zadnje poletje, ne bi se pridružil splošni sta-rokrajski kritiki, da so to popolnoma nekaj posebnega, nekaj samolastnega za Makedonijo. Vesel sem, da boste tudi vi imeli priložnost videti del mno-gobarvnega plesa posameznih republik Jugoslavije. Veščaki celo trdijo, da ravno v Jugoslaviji je 'vtelešena raznoličnost plesov kar celega kontinenta— pa v tako mali deželci—po prebivalstvu! Po Evropi so bili vsepovsod sprejeti z največjim navdušenjem in vabljeni, da se zopet vrnejo na drugi turneji.
Pri vsemu temu moramo imeti pred očmi, da je to ljudski ples povzet iz zgodovinskih makedonskih motivov. Vedeti moramo, da ravno radi Turkov so morali narodi na Balkanu najprvi biti junaki, potem šale kaj drugega. Obstanek je to diktiral. Plesi to prikazujejo, potem pa pride tudi lepo, mirno, tiho življenje v narodu, ki se porazdeli In pade na življenje poedinega. Mi nismo navajeni indijanskim, balij-"kim in drugim folklornim umetniškim plesom, vendar jih
radi gledamo. Tako je treba vzeti na znanje, da se ne bo plesalo po domače, temveč, da vse to izvira iz Makedonije v glavnem. Glavno pa je, kako se to predstavlja, s kako fineso, sigurnostjo in zanosom. Najboljša primera bo menda ta, da ravno Tanec nam bo predvajal z isto ognjevitostjo in polnim življenjem svoje folklorne plese kot Špan-jolti. Vatre bo dosti!
Pri vsemu temu pa kot Slovenci ne smemo pozabiti, da to nam odpira vrata za druge posameznike in skupine iz Jugoslavije. G. Bernardi bo sigurno in z veseljem poskrbel še marsikatero skupino iz domovine, ako bomo sedaj pokazali s svojo veliko navzčnostjo, da je vredno iti na delo za drugo skupino—za nas bi bilo najboljše kaj slovenskega!
Vstopnice se kar topijo iz rok naših prodajalk. Začela se je že skrb kje in pri komu se da še kaj dobiti. V Clevelandu imamo dosti Slovanov, posebno pa veliko Hrvatov in precej Srbov. Tudi ti navdušeno prodajajo cele bloke sedežev. Na primer: John Gregurinčič, pevovodja našega mladinskega pevskega zbora, prodaja med Hrvati in Srbi kar na stotine vstopnic. Manifestirali bomo svojo kulturno zavednost z velikim delom zasedbe dvorane. Moja soproga ima še nekaj vstopnic na rokah, a}' po-žuriti se je treba. To lahko storite telefonično—IV 1-2686, ali pri drugih zastopnicah naših vrlih Progresivnih Slovenk. Imena in tel. štev. so bila v Enakopravnosti 12. januarja!
Na festivalu zadnjega poletja v Ljubljani so odnesli vsa prvenstva tri kulturne skupine: Operni pevci iz vseh delov Jugoslavije, Tanec in skupina primorskih igralcev z igro: Primorske zdrahe! Zadnji so morali ponavljati vso stvar večer za večerom v Križankah gledališču na prostem pod milim ljubljanskim nebom. Če je Tanec zadostil zahtevni ljubljanski umetni kritiki, lahko z mirno vestjo posežemo do zadnje vstopnice za to priredbo.
Dajmo, kaj pravite, pokažimo se solidarno v največjem števi'u in tako zasigurajmo si priložnost da zopet dobimo kako skupino 'z Slovenije med nami! Na svidenje v nedeljo, 19. feb. v Music Hall— "Pri Tanecu!"
Joseph A. Siskovich.
POROČILO RELIFNEGA ODBORA PROGRESIVNIH SLOVENK
Kampanja za porodniško kliniko dobro uspeva
CLEVELAND, O. — Profesor dr. Janez Kanoni, predstojnik bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana—Polje, pošilja sledeče: "S globoko hvaležnostjo želijo zdravniki tukajšnje bol-n šnice vsem ameriškim Slovencem, kakor tudi članicam organizacije "Progresivne Slovenke" —zdravo in uspehov polno novo leto!
"Sedaj pa mi dovolite, da spregovorim nekaj besed o elektro-ence falegrafskem aparatu in o dslu z njim. Dr. Branislav Cvetko se je vrnil s Dunaja 3. deccm-bra z odličnim uradnim spričevalom, ki mu ga je izstavil predstojnik tamošnje psihiatrične in nevrološke univerzitetne klinike. Dr. Cvetko sedaj obvlada delo s aparatom in jo napisal že na Dunaju izviren znanstveni sestavek "Fotogna Epilepsia," ki bo objavljen v reviji "Wiener Zeit-schrift fur Nervenheilkunde und deren Grenzgebiete" meseca marca. Na 13. in 20. januarja pa bo predaval v okviru Slovenskega zdravniškega društva o diag-
nostični in prognostični vrednosti elektroencefalografije v po-edinih medicinskih strokah s posebnim ozirom na psihiatrijo. Z zaslugo ameriških Slovencev obvladamo danes tako pomembno specialno stroko in smo sedaj v Jugoslaviji na vodilnem-mestu. Ta, za nas neprecenljivi aparat, funkcionira brez slehernih motenj in bo.imel v oskrbi ne samo boJnike Slovenije, temveč tudi :!z drugih krajev Jugoslavije. Pozdravljeni!"
j Da pa ne bo kdo mislil, da ; skrbimo ali zbiramo samo za sta-I ri kraj, naj navedemo tukaj prispevke, ki so bili poslani rkozi Relifni odbor Progresivnih Slo-j venk na razne domače ustanove rže v letošnjem letu. I V spomin svoje prijateljice ; Josephine ВзП sta darovali v i sklad za raziskavo raka $5.00 I Anna Bartol in njena hčerka ' Mrs. Adamšek; krožek št. 1, ; $20, tudi v ta sklad. Nadalje je ■ bilo odobreno po $20 pri krožku j št. 1,. P. S., še za The American Heart Society, Muscular Dystro-
STRASTEN ZBIRALEC ŽUŽELK
Mickey Rohan, 58-letni zbiralec žuželk, je strah vseh radijskih reporterjev, gledaliških režiserjev in delavcev televizije. Ce se pripelje s svojim starim avtomobilom na nogometno igrišče ali če se pojavi v gledališču, takoj pokličejo policijo. Le-ta mora prei^rečiti, da Mickey ne prekine radijske reportaže ali ne moti oddaje, da bi govoril poslušalcem o svojih žuželkah. To je namreč njegov konjiček.
Temu strastnemu zbiralcu je bilo že nekajkrat omogočeno, da je kratko predaval o svoji stroki. Toda to mu ni zadostovalo. Brž ko zve za kako oddajo med Liverpoolom, Glasgowom in Newcastlom, prihiti in si skuša priboriti prostor pred mikrofonom, pa naj gre za koncert, nogometno tekmo ali kako drugo prireditev. Mickey misli, da se morajo ljudje bolj zanimati za njegove žuželke, kakor za katerokoli radijsko ali televizijsko oddajo.
Zadnja nevšečnost se je pripetila v gledališču v Newcastlu. Tam so sprejemali po televizijskem aparatu neko prireditev. Tekel je šesti prizor, štirje pojoči natakarji so stali na odru in zastor se je dvignil. Tedaj pa je smuknil izza kulis Mickey Rohan, stopil pred mikrofon in spregovoril: "Prehodil sem dolgo pot do Durhama, da bi vam opisal lepe škotske žuželke . . ."
Nadaljevati ni mogel. Štirje pojoči natakarji so ga prijeli in potisnili za oder, od koder so ga gasilci odgnali iz gledališča- To je bil že njegov deveti poskus, da bi v televizijski oddaji pripomogel svojim žuželkam do veljave. Policija ga je že večkrat kaznovala z denarno globo, kar ga pa ne moti, da ne bi delal za angleške žuželke nezaželene reklame.
NAD 120.000 DRUŽIN V PARIZU BREZ STANOVANJ
NOVA ANGLEŠKA TOVARNA TITANA
Neka angleška industrijska skupina bo začela v kratkem graditi še eno tovarno titana. Gradbeni stroški bodo znašali dva milijona funtšterlingov in tovarna bo začela obratovati leta 1958. V njej bo delalo 250 delavcev. Razen -titana bodo izdelovali v novi tovarni tudi negove zlitine. Ista skupina industrijcev je eno tovarno titana že zgradila in v njej izdelajo letno 1500 ton sure v ega titana. V Birmingham u pa v topilnici tope titan in kujejo iz njega plošče, palice in cevi. Povpraševanje po izdelkih iz titana za letalsko industrijo hitro narašča-
NENAVADEN ZAKONSKI PREDPIS
V Angliji je še vedno v veljavi odlok parlamenta, ki ga lahko sodniki v vsakem času uporabijo. Ta odlok pravi: "Vsaka ženska, ne glede na njeno starost, vero, poklic, položaj, če je samska ali vdova, ki prevara ali zapelje britanskega podanika in v ta namen uporabi dišave, šminko, lepotilna sredstva, umetne zobe, umetne lase, krinolino in čevlje z visokimi petami, se kaznuje s kaznijo, ki jo predpisuje zakon zaradi čarovnije!"
Poročali smo že, da imajo v Parizu velike preglavice z naglo naraščajočim prometom. Drugo nič manj, če ne še bolj pereče vprašanje pa je pomanjkanje stanovanj, če upoštevamo Pariz v ožjem smislu, brez oddaljenih predmestij, pride za 2,602,767 stalnih prebivalcev brez vojske, policije in turistov 1,038,408 stanovanj. Na 2.5 prebivalca odpade torej eno stanovanje. Dobra polovica pariških stanovanj pa po mnenju urbanistov tega imena sploh ne zasluži, saj nimajo niti osnovnih sanitarnih naprav, 83 stanovanj pa nima ne prh, ne kopalnic, niti možnosti, da bi jih naknadno instahra-h. Nad 120,000 družin, pravih Parižanov, pa stanovanj sploh, nima.
Ljudje navadno mislijo, da je tolikšna stanovanjska stiska posledica povojnega naraščanja števila prebivalcev, kar pa ne drži. Po prvi svetovni vojni je imel Pariz 2,906,473 prebivalcev, lanska statistika pa je pokazala, da je število prebivalcev padlo na 2,850,189, vštevši vojsko in policijo, ki ima stanovanja. Francoska vlada in pariška občinska uprava sta si prizadevali ugotoviti vzroke tolikšne stanovanjske stiske, in pokazalo se je, da se poslovni prostori čedalje bolj širijo, stanovanjski ■pa krčijo. Povrhu pa so stanovanja izkoriščena zelo neracionalno.
Mnogo Parižanov, ne samo premožnih in bogatih, stanuje v starih vehkih stanovanjih, ki jih silno malo lahko vzdržujejo. Mnoga velika stanovanja so na pol ali pa sploh prazna. Glavni vzrok stanovanjske stiske pa ni v tem. Stanovanjsko vprašanje, kakor tudi mnoga druga, je obtičalo na mrtvi točki, ker nobena francoska vlada ni trdna. Nobena si ne upa deblokirati najemnin in tako vzpodbuditi kapital da bi gradil stanovanjske, hiše. Nobena vlada si tudi ne upa zapleniti praznih hiš, ki jih je v Parizu precej
V Parizu se m nože primeri, da
TELEVIZIJA ZA GLUHONEME
Po mnogih poizkusih so v zadnjem času začeli v Veliki Britaniji izkoriščati-televizijo tudi za pouk gluhonemih otrok. Ti filmi pa so opremljeni na poseben način. Pred začetkom predvajanja samega filma raztolmači komentator vsebino filma. Pri tolmačenju izgovarja vse besede pazljivo in čisto tako, da gluhonemi otroci iz gibanja ust in jezika uganejo, kar jim govori. Potem vrte film. Vse kar je komenta
se ljudje brez stanovanj kratko malo vselijo v prazna stanovanja. Zasedno stanovanje postane kmalu nepremagljiva trdnjava. Tisk in javno mnenje so na strani samovoljno vseljenih stanovalcev, ki se v stanovanjih navadno zabarikadirajo in jih ne zapuste, dokler jim pristojna oblast ne izda odločbe. Pred dvema letoma, ko je v Parizu pritiskal strupen mraz, je začela pariška občina po velikem hrupu v javnosti graditi tako imenovano "mesto na hitro roko." Brž ko je mraz popustil, pa so gradbena dela ustavili, čez dve leti pa so navalili na to stanovanjsko kolonijo ljudje brez stanovanj in si nedograjene hiše prilastili, češ da jih bodo dogradili na lastne stroške.
Neki pariški urbanist je razdelil Pariz na področja, ki jim je potrebna nujna kirurška intervencija. Predlagal je, naj bi najprej zgradili prehodna stanovanjska poslopja, kamor bi spravili stanovalce starih hiš, ki jih je treba podreti. Prvo takšno poslopje so začeli graditi lani maja in dogradili so ga pred dobrim mesecem. V njem je 145 dvo-, tri in štirisobnih stanovanj. Toda izgradnja takšnih velikih stanovanjskih hiš zahteva precej investicij in časa, razen tega pa vprašanje brezdomcev še zmeraj ni urejeno, če bi gradili velike stanovanjske bloke tako, kakor doslej, bi urbanistova zamisel ne bila uresničena niti do konca našega stoletja.
Vendar pa je ta zamisel potisnila v stran utopistični Cor-busierov načrt o novem modernem Parizu iz stekla in betona in z ulicami, v katerih bi bilo po več vozišč za težke kamione, za avtobuse in avtomobile za nagel prevoz z enega konca mesta na drugi, na kiatke lazdalje, za piarkiranje in naposled tudi hodnik za pešce. Parižani pa so s(?' vpi asali: '"Zakaj pa ne bi zgradili še dveh hodnikov za pešce, enega za tiste, ki se jim mudi, drugega pa za običajne sprehajalce?"	B.P.
IIICROIN V ANGLIJI PRiiPOVEDAN
Na tisoče angleških zdravnikov je protestiralo proti sklepu vlade o prepovedi izdelovanja in prodaje heroina. Uvoz in izvoz tega zdravila, ki ga uporabljajo za olajšanje bolečin bolnikom v zadnjem stadiju bolezni, sta bila v Angliji prepovedana že prej. Angleški zdravniki ugotavljajo, da obsoja prepoved, ki je začela veljati z 31. decembrom, mnoge bolnike na več mesecev trajajoče nepotrebne muke. V nasprot-
phy Fund in pa v sklad The in. fantile Paralysis Society, katerih kampanja je ravno sedaj v teku pod imenom March of Dimes in so za to prispevali še krožek št. 3, v Euclid $15; Mr. Jacob Strekal $10 in Mr. in Mrs. Peter Lustr-k $30.—
Prisrčna hvala omenjenim darovalcem in č kdo Ž3li darovati našim domačim ustanovam, tudi lahko pošlje na relifni odbor Progresivnih Slovenk pa bomo radevolje oddalje na pristojno mesto.
Za relifni odbor Progresivnih Slovenk
Josephine Tratnik, tajnica Bonna Ave.,
Cleveland 3, Ohio.
tor govoril pred predavanjem se! ju z ministrom za narodno sedaj ponavlja v tekstih pod sli-j zdravje Mac Leodom trdijo, da kami. Na ta način so posneli že i ni-nobenega drugega tako učin-več dokumentarnih in popular- j kovitega nadomestila za lajšanje nih znanstvenih filmov, v kate-1 bolečin. Prepoved je v zvezi s rih prikazujejo razna področja i prizadevanjem Združenih naro-človekove dejavnosti.	j dov, da bi preprečili tihotapstvo
Poskrbeh pa so tudi za zabav- i heroina.
ni program. Na isti način, brez	--
zvočnih etoktov i" glasbene^ ДЈО spremljave, pac pa s komenta-1 tor jem in podpisi pod .ШсшЛ;
so posneli že neiiaj komedij ini. , eionai britanskega svc-
reportaž in prizorov iz cirkusov.;.'	mleka in mlečnih __^ izaelkov де na konferenci sporo-
PIGTROLEJSKE DKUŽBE | Sednv™ rf'n ^ h' f ^ .""TP 'f PORABIJO NAJVEČ! RADIO- i L , ^	^ bodočnosti
AKTIVNIH IZOTOPOV	>iin i f iziiah s ^mocjo ra-
_	...	.. i dioaktivne energije. Znanstveni-
Iz ameriške strokovne	ki delajo tudi tc
^cleonics'povzemamo,dapo-^p^,l^^^^	^
rab,]o največ radio^U^ih iz- ^ih let, ko bodo začele delo-otopov petrolejske družbe. Pod ^ati prve atomske elektrarne, ki tem razumemo ob.cajne prvine sedaj grade, dovolj atomske
a.sinovi.kakorsozelezo,fosfor:(;^ergjje po nizki ceni. tako da kobalt, ki postanejo v atom-| ]^^ко tudi mleko izpostav
^em reaktorju^ r:^o^tiv»e.:ij,M nuklearnemu izžarLaii'u. Petrolejske druzt^ u^'^bljajoiM »e bo pri tem izpremenilo geigerske števce, da kontrolirajo, ^iti barve niti okusa- Tako bo v
preplavljanje z vodo posameznih; bližnji bodočnosti atomska ener-petrolejskih področij za ponovno, poleg drugega prevzela tudi črpanje nafte, za preizkušanje; pasterizacije.
cementnih sten naftnih jaškov, i ——----------------
da najdejo morebitne razpoke,,	« f A чг
za ugotavljanje ravni nafte ali! *^»»ажжj 1Ж: ^	"
podzemeljskega рИпа, za p z ЕМакОДГаVKOSŽi kušanje cementa itd.
ENAKOPRAVNOST
Etiopska prestolnica Adis Abeba
STRAN 3
Adis Abeba (kar pomeni v amharskem jeziku "Novi cvet")
in ^^^P^ostira na področju 10 X10 kilometrov in sodi po površini nedvomno med največja mesta sveta. Prebivalcev pa ima samo nekaj nad 400,000. O tem mestu bi lahko rekli, da je zgrajeno enonadstropno in pritlično, sredi zelenih evkaliptusov. To čudno in zanimivo drevo so šele nedavno prinesli iz Avstralije. Raste zelo hitro in okrog Adis je k	Evak^
iptus uporabljajo za gradbeni Jes m za drva.
Če hočemo kaj povedati o razvoju tega mesta, je treba pred-
vaMnugdamh, davgfamwnmn
o«ru zadnje čase zelo hitro na-
preduje. Vsako leto zgrade v
j^wnveaaWta^ra^w-ja^cedb
m tUdI promet naglo narašča, npk"" ° njegovih ulicah Z^ZlT°^^**monek4 8toa^
že паЛ	zdaj registriranih
na nnt	teh odpade
potmske nad 6000.
v	jeno (razen
vin i	trgovinami. Trgo-
del Л	"®^aj, ker se glavni
slikn	I'azvija na velikem,
i" k^mjejo biko n,-
v arahtir ^ podoben trgom se kim ■	na katerih so
npka prodajalci zaradi pri-8ома umakmli v
krite „rf? r "O-
meni	barake. Velik del
m^WweseramyavviasAbeW
sedi na stotine Prod	poleg drugega.
meniiYiT'	oranžnimi, ru-
okraski.	in rdečimi
etinncjv	običajna nošnja
?lalfr Šf?!: T'Наце ali liudip пгч ••	' kadar jih
oa_;	"Gba reči, da res
Proda ■. 1	red. Evropski
ieio f tekstilij se pritožU-izrloi ^ oblačil nc morejo zmp tovarniško, ker so še Л Rlavni izdelek etiopske <^omace obrti.
^a glavnem trgu v Adis Abebi J® udi nekaj trgovinic, v kate-^ sede prodajalci in ne vabijo Vsiljivo ljudi, naj kupujejo bla-Nekateri med njimi opozarjajo na svoje blago in nase z zvončki, ki zapojo, ko gre člo-trgovinice. V Adis •^bi je nekaj ulic, v katerih
prodajajo tekstih je. Precej je tudi sedlarjev, prodajalcev širokih, plitvih kovinskih pladnjev za peko narodnega kruha "indžare" itd. V ozkih prehodih med ulicami prodajajo razne kovinske izdelke, žeblje, verige, vzmeti, prstane in namizne školjke, viseče nizko nad vrati.
Trg v Adis Abebi se razlikuje od trgov na Srednjem in Bližnjem vzhodu po tem, da na njem razen krojaških izdelkov ničesar ne izdelujejo, marveč samo prodajajo. Pozornost vzbuja mnogo žensk, ki se venomer sučejo po trgu ali pa ponujajo svoje pridelke: "berbero" — posušeno papriko kot začimbo jedi po vsej Etiopiji. Ženske prodajajo tudi kepe sira, ki jih jemljejo iz košar, v katerih sir izdelujejo in prenašajo, dalje proso itd. To-, likšna množica žensk na trgu preseneti človeka, ki je vajen videti na Srednjem vzhodu le tu pa tam kako žensko.
Prebivalstvo Adis Abe be je v glavnem koptske vere, prebivalci Harara pa so večinoma muslimani. Etiopci imajo eno skupno potezo: izredno razvit ponos in nadarjenost, življenje živinorejcev in kmetovalcev pa je vzbudilo v njih ljubezen do svobode in širnega prostora. Tujcem se nikoli ni posrečilo, da bi jih podjarmili za daljše obdobje. In še nekaj je treba omeniti. V Etiopiji ne opaziš splošne mržnje do tujcev, nikjer ni videti tistega, kar imenujemo ksenofolijo, vsaj ne v tolikšni mori, kakor v mnogih deželah Srednjega vzhoda.
V Adis Abebi ni mnogo taksijev. Namesto njih vozijo po mestu nekakšne' kitajske rikše, vozički na gumijastih kolesih. V takšnem vozičku je prostora največ za dva potnika. Razlika med tem vozičkom in kitajsko rikši je predvsem v tem, da vleče etiopski konj, pred potnikom pa sedi snažno oblečen kočijaž. Vtem ko se ženske v deželah Srednjega vzhoda redko same vozijo s taksijem, sede v etiopski "gari" poleg voznika redno tudi ženske v svojih belih oblačilih s posebno lepo vezenimi rutami, ki jim pokrivajo vse lase. Včasih je narejena ruta iz slabšega, včasih iz boljšega platna ali pa tudi iz prozorne svile, tako da je lepo videti črne ko-
draste lase, ki jih etiopske ženske doma ali pri brivcu zaman skušajo spremeniti v gladke in ravne, torej nasprotno, kakor delajo naše ženske. Omenili bi še, da so deklice v Etiopiji zmeraj kratko ostrižene, dečkom pa puščajo sredi glave šop kodrastih las.
Adis Abeba, mesto večne pomladi, je postala prestolnica
Etiopije za Menelika, zmagovalca pri Adui, ki je že v minulem stoletju razbil prvi italijanski poizkus, da bi osvojili Eitopijo. Zato so osvajalci to lepo mesto ob vznožju gore En to ta, na jugu pa odprto proti valoviti gorski planoti Aoasku, pred osvojitvijo Etiopije nazivali "Nepremagljiva gorska prestolnica."
—Zdravko Pečar.
OB 200-LETNICI ROJSTVA. "OČETA" PRUSKE ARMADE
>:• rXra*
Cleveland Zoo to Get Aid From Follies January 24th Performance
News about the Cleveland Zoo moves over to the of vrT	And if you want to know what a couple
„ ^alayan tapirs have to do with show business, it's follows:
Zoo Director Fletcher Rey- (iirning over all the nc( prn-tlin Д; returning home from ceeds of the Tuesday, Jan. 21th Zoo African Safari, performance to Friends of the X up to his pith helmet in Cleveland /00.
the opening of the zoo'a Harold T. Clark, chairman of snrin	Building next the zoo board, advises that th4
^ition 'hmi	expe- will be the only pair of Malayan
еопл ^™"eht back alive are in tapirs in a zoo m the United
etephaZ h„f Ty	addition, he says "to what we
upset AV„V4 "--	think is going to be the biggest
Rtalt i uL	an empty	ghow in Cleveland next siprinir-
tiaiu ? whAt will be the finest	the onening of the new pachvd^m
P»chydermbuildingmthcworld. 1%! An8nima,d%g%
needed tapirs, for	Malay region this winter has our
All!) ^irst of all, pachyderms,	order ana the tapirs will hg дд
thu tapirs are larger	hand when the rest of the zoo
inr South American ones,	safari stock will be placed on
sivl^ wsirable and most expen-	exhibition."
thiZ':. needed an assist and	т^е "Ice Follies of 1956" dopg
where show busmcss comes	„„t have a skating, tapir in it,
■	20-th anniversary edition but the
(5,1,, ,(^Pir problem was put very	middle production number is ^
Kichard L. Kroesen,	fantasy called "Clown Town" јц
aiiri 1 'hp Cleveland Arena	which three pink kittens on tri-
jY "^(»'"cidence the Ice KoUies	cycles join the circus to try to
So for January 17-2!)lh.	become clowns. PVatujod is the
were made	nnnual "animal" creation of the
an ,''"® get, not one Malay-	Follies, this year an exact scale
<^0- a male a"'' =	model of an Africa^ elephant.
S3 5<,^'- The pair cost around	The measurements are in exact
the "i' I make the gift possible	proportion to the African pachy.
'olhes" and the Arena are	(term found at the Cleveland Zoo.
"DrŽava, ki ne more braniti svoje neodvisnosti, ni svobodna." S tem geslom je nemška vlada končno uspela dobiti privolitev zahodnih sil za oborožitev. Po razpadu Evropske obrambne skupnosti, avgusta 1954. leta, je nemški federalni republiki bilo s Pariškimi dogovori dovoljeno organizirati svojo vojsko, ki bo del oboroženih sil Severno-atlantskega pakta.
Dvanajstega novembra lani, natanko ob dvestoletnici rojstva očeta pruske armade generala Sacharenhorsta, je nemški obrambni minister Teodor Blank položil temelje novi nemški armadi. V neki bonnski kasarni je bila v prisotnosti kakih 100 novinarjev in fotoreporterjev in nekaj višjih uradnikov iz obrambnega ministrstva skromna slovesnost, na kateri jo minister Blank izročil dokumente o imenovanju sto enega častnika in podčastnika nove nemške armade. Na čelu postrojenih častnikov in podčastnikov, oblečenih pretežno v civilne obleke, sta stala general-Iajtnanta He-singer in Speidel. Dekrete o namestitvi je dobilo osemnasjt podpolkovnikov, 30 majorjev, 40 ka-petanov, 1 narednik-vodnik in 5 starejših narednikov. Tem oficirjem in podoficirjem se bo v kratkem pridružilo 49 generalov in polkovnikov. Ta kader bo jedro nove nemške armade. Pretežni del imenovanih oficirjev že dela v obrambnem ministrstvu, ostali bodo nameščeni po re-krutnih komisijah in štabih Se-verno-atlantskega apkta.
Prvi vojaki, kakih 6,000, bodo vstopili v armado januarja 1956. Istočasno bodo prešle pod vojaško komando enote obmejne policije. Do leta 1960 pa bo nemška armada skupno z letalstvom in mornarico narasla na 500,-000 vojakov, razvrščenih v dvanajst divizij.
"Meščani v uniformi"?
Ljudje po svetu, ki še pomnijo grozote Hitlerjeve armade se upravičeno sprašujejo, kakšen bo duh nove nemške amrade. Minister Blank je sicer ob polaganju temeljnega kamna nemški armadi dejal, da bo nova
armada v službi miru in da Nemčija edino s "povečanjem obrambne sposobnosti lahko da svoj delež miru." Vojaki bodo le "meščani v uniformi."
O pomenu in vlogi nove nemške armade, vprašanju, ki je enako važno za Nemce kakor za druge narode, je minister Blank s svojimi sodelavci nedavno napisal knjigo "Von ■ ,, deuttschen Soldatc.	^ -
čem nemškem _
vor pa je napis nauer, zvezni kan je rečeno, da je armada suaLav-ni del naroda in da se skupno z ljudstvom menja tudi vojak. Pruski grenadirji Fridriha Velikega, vojak kajzerjeve dobe, sivi vojaki iz rovov na bojiščih prve svetovne vojne, "lantzerji" Hitlerjevega rajha—so bili taki, kaKv.saa je bila država in skupnost, ki so ji služili. Sedanji nemški vojak, naj bi bil vojak nove Nemčije, ki se skuša polnovredno uvrstiti med svobodne države. Nova nemška armada, kot
trdi knjiga, bo vplivala tudi na ravnotežje med velesilami.
Največje presenečenje je izzval del knjige, ki govori o notranji ureditvi bodoče armade.
Po Blanku bo vsaka četa svobodno in tajno volila svoje poverjenike, ki naj bi bili vez med predpostavljenimi in podrejenimi. Za vsako kazen ali pohvalo bo predpostavljeni starešina dolžan slišati tudi mnenje poverjenika.
Po končani službi bodo vojaki lahko sprejemali obiske tudi v kasarni.
Med tromesečnim osnovnim urejenjem, bodo morali vsi vojaki v službi kakor tudi izven nje, nositi uniformo. Po treh mesecih pa bodo lahko šli v mesto in na dopust v civilni obleki. Starim vojakom bo celo dovoljeno stanovati v mestu.
Brez dvoma se Blank trudi, da po duhu in organizaciji uredi res novo nemško armado. Nemogoče pa je predvideti ali bo ta rmada ostala otrok Blankovih zamisli, ali pa bo v njej ponovno ■.revladal pruski mititarizem.
—Primorske Novice
Delničarjem The North American banke
čas glavne seje, ki se bo vršila 25. januarja v prizidku S. N. Doma na Si. Clair Ave., se hitro približuje.
Provy," ki so van) bile že j poslane, pa ne prihajajo do-voloj hitro nazaj. Vas je preko tisoč delničarjev. Bančna postava glede navzočnosti dovolj udeležencev, je zelo stroga in zahteva; Ali biti navzoč, ali pa poslati "Proxy." Ako ni na ta način dovolj "Proxy," ali pa navzočih | osebno, se laka seja ne more vršiti. Zato je nujno potrebno, da to storite takoj. Pošljite "Proxy" vseeno, četudi nameravate se udeležiti sami, ker ne veste, če bo vam mogoče se seje vdeležiti ali ne.
DRUŠTVENI KOLEDAR
JANUARJA
29. januarja, nedelja—Delničarska seja Slov. doma na Holmes Ave.
MARCA
4. marca, nedelja — Prireditev krožka št. 1 P. S. v S.D.D., Waterloo Rd.
APRII^
8. aprila, nedelja — Spomladanski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.
MAJA
6. maja, nedelja — Koncert in scenični prizor "Srce in denar" priredi zbor Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po programu za-bavđ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. maja, nedelja — Piknik Farmskega odbora na farmi SNPJ.
27. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
JUNIJA
3. junija, nedelja—Piknik Atle-tične lige SNPJ na farmi SNPJ.
10. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ,
17. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 .SNPJ na farmi SNPJ.
24. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
JULLTA
1. julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
8. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ,
15. julija, nedelja—Piknik društva V boj št, 53 SNPJ na farmi SNPJ,
22. julija, nedelja—Piknik društva Zdi'uženi bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd.
29. julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
AVGUSTA
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
HIŠE NAPRODAJ
IMAMO LEPE MODERNO ZGRAJENE HIŠE
od Lake Shore Blvd. v Cleve-landu in Euciidu, blizu šole, cerkve in busa. Dajte, da mi rešimo vaš problem, in če niste zadovoljni z vašo hišo, vam jo prodamo in si lahko izberete eno teh.
Pridite, da vam razložimo naš načrt.
Imamo hiše s 2, 3 in 4 spalnicami.
KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KE 1-5030
NA OBISK V DOMOVINO?
POMOČ SORODNIKOM? 100 Ibs. — BELE MOKE	$9.75
Paket št. 1 $12.50
10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža Carolina 5 lbs. kave Santos 5 lbs. masti 5 lbs. špagetov 5 lbs. mila
Paket št, 18 $21.75
100 lbs. bele moke 22 lbs. sladkorja 11 Iba. riža Carolina 6 lbs. kave Santos
Paket	Št. 2 $16.50
5 lbs.	kave Santos 10 lbs. sladkorja
10 lbs.	riža Carolina
10 lbs.	špagetov
10 lbs.	masti
JO lbs.	mila
ANTON GRDINA, predsednik.
v. ♦	^







•' J
Tel. EX 1-8787

L


NEMŠKI RADIO APARATI	od $35.00 naprej
BICIKLI	od $38.00 naprej
DINARJI NAPRODAJ! Din 1000 xa $1.50 DENARNA NAKAZILA
preko Narodne banke Jugoslavije po Din 600 za $1
^ ® J"	J, Naša rojstna domovina je krasna. Kdo je ne bi
rad obiskal. Cc ste namenjeni tja, se javite pri nas in preskrbeli vam bomo vsa potrebna dovoljenja ter niesto n» ledj-i ali letal«.
TRAVEL SERVICE St. aaii- uve.
limiLL ULnVlUL CLEVELAND 3, OHIO
Tel. EX 1-8787
Surt 1956
with a Savings Plan that really work*
F you've tried to save before and failed, chances are it wu because you didn't have a plan. Well, here's a savings plan that really works—the Payroll Savings Plan for investment In U. S. Savings Bonds. |
The time to start is now. Did you, like millions of
American workers, receive a Bonus check? If so, that's extra pioney that you weren't counting on. Don't let it slip through your fingers. This year get smart and put It aside
I
for some worthwhile savings purpose. Start the New Yeax
by investing your Bonue money in safe, reliable, good-paying U. & Series E
and your savings plan out right by invest money in safe.
Savings Bonds.
vV5
4Г ^ %
ALL ready For CHRISTMAS. Viva< iou8 Jean Simuions, ЕпкИ«!, hlage III"' ^•'■een star ciirrciilly playing in the cinema verttion of Guys ann UoHs takes lime out lo wish everyone a Merry Christmas and finish (lecoraling her Christmas tree with Savings Bonds. Ineligible to киУ thein for herself, Miss Simmons has purchased several for her ЛшС'''<'"п friends. hat a wonderful present," she says, "(o he given a share of your country's future through Savings Bonds."
The U.S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
The follow-through Is important. It's important to
start out right—even more so to follow through on your good intentions. So go to your comply pay office today and sign up for the Payroll Savings Plan. After that, your saving is aone for you automatically. Each payday any amount you designate will be set aside for you and invested in U. S. Savings Bonds. These Bonds earn interest at the average rate of 3%, compounded semiannually,, when held to maturity. After maturity they go on earning that same fine interest for another 10 years if you wish, giving you a return of 80% on your original investment, j
Here's the pay-o£F. Save as much or as little as you want. But the more you save, the bigger your returns. If you save $3.75 a week on the Plan, in 9 years and 6 months you'll have $2,137. In 19 years and 8 month# your savings will have grown to $5,154. A weekly invest« ment in Bonds of $7.50 grows into $10,313 Id 19 year# and 8 months.
V. S. Savings Bonds offer you a safe, sure way to tace., * the Payroll Savings Plan is the easiest way to bwy Bond*,
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
M
\ J ■
ATUA GORJAM
Jože Pahor
i
4--
(Nadaljevanje)
"Ne dovolim, da bi se govorilo o tem!" je dejal odločno. "Nihče se ne sme vmešavati v potek ka-zcns^'.te zadeve! Sprejemam, odgo-vor^'or': zr. vso, knr sem ukrenil, r,.^ . „ g varnosti cesarekih de-
. -ic upravičuje za izvršeno!"
"Dob: o vcr.to, s;oRpod glavar, dn rta. ГГОГЛ rođo'žna!" je odbil Ciliard. "Kaj še ostane od vaših
Deželni glavar je vzkipel, kri mu je udarila v obraz.
"Življenjsko važna vprašanja za deželo in državo moramo rešiti," je zavračal razburjen. "Ali ste sprožili vse to, da onemogočite mimo razpravljanje? Ali ste t>roti vsemu, kar bomo morali rešiti v korist dežele? Izjavite se naravnost in odkrito!"
"Naravnost in odkrito!" je odgovarjal Galjard. "Ječa za naše ugledne ljudi in te besede, ki so padle, odkrivajo vaše namene. Očrniti hočete meščanstvo, pokazati, kako je nevarno, da ohranite neomajano svojo moč, ki vam jo čas izpod jeda ..." Galjar-dove besede so zadele v živo, na-
CmCAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN " ADVERTISING
CALL DlSarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
COUPLE — Woman to do downstairs work and cooking. Man to do č. r.-'ng and outside wpjk. — Rcferei.; .!S required.
Lake Forest 3057 Collect
HELP \V:/:TED
WOMAN — Cook and housework, ro heavy cleaning or laundry. 3 2: иУз. Doctor's home. Stay. Own rt: . ;i and bath. Highest wages. (IviU.st be experienced cook.)
Phone Livingston 8-7178 if no answer call ATlantic 5-1101
; J5IF i:zs OPPORTUNITY
BZAUTY SHOP — Must give up due to illness. Will stay open till you take over. Established over 25 years. Wonderful location, living quarters in rear. Reasonable rent. Fully equipped. Will sacrifice* for quick sale. — Shop CApitol 7-9765, — after 6 p.m. ARmitage 6-5363 — Must see to appreciate.
SENN SCHOOL STORE — 4 room apartment. School supplies and grill. $1,000.
1439 W. Ardmore •SUnnyside 4-1408
MEATS, GROCERIEs"^fra~DELI-CATESSEN —- Will sacrifice for quick sale. Modern store, new fixtures. Well established business. Very good location on South Side. Must sell because of other interests.
Hilltop 5-7358 Will stay open till you take over.
PHOTOGRAPHY SHOP — Living quarter« in rear. Established 15 years. Well established business. Selling due to other business interests. Call after 5.
PUllman 5-6858
GREENHOUSE — 7 room modern home, garage, wonderful retail spring plant and wholesale cut t>lant and cut flower business.
;11 stocked. 10,000 sq. ft. ■ ;;riiiou.sos, cold frames, new v/alk-in refrigerator. 3 1-5 t.i.'. L-i; ol good land. $33,000. Im-^nsdiate possession. — Edward's Greenhouses, 50 Sullivan Rd., AUrora 6-9049
sprotniki so vzhrupeli, grozili so od vseh strani. .
"Nisem še vsega povedal," je vpil Galjard, "segli ste še dalje!"
Ta čas se je iz množice naglo izvil mlad, postaven mož, okroglega, svežega obraza in rdečih, kodrastih las. Razdražen se je pognal naprej, vzpel se je na oder in spregovoril, kakor da ukazuje vojaški četi. Bil je Jo-sepff Lamberger, gospod z Ort-neka.
"Zdaj se vidi, kdo piše pask-vile, kdo ščuva!" je poudarjal besedo za besedo. "Ni jim dovolj, gredo še dalje! Prvič se je zgodilo tu—vsi ste čuli—da kdo deli deželne stanove v dva sovr-ažna si tabora! Zgodilo se je tudi zadnjič! Če je oblast v deželi odpovedala, bomo sami našli način in sredstva, da to potlačimo. Ali veste, kaj se danes širi po deželi?"
Grof Lamberger je izvlekel izza rokava siv papir in zamahnil ž njim po zraku.
"Preberite, preberite!" je klicala Lambergerjeva mladina, ki se je bila prerinila v ospredje.
"Čujte!" je vzkliknil mladi grof in pričel brati z važnim glasom:
"Kristusov mir nam vsem! Kakor je Krist trpel za najvišjega in najnižjega, za pastirja in za kralja, tako je tlačan po božjem trpljenju enak vsem, ki mu danes gospodarijo . . ."
"Čemu berete to?" je prekinil Galjard. "Kakšen smisel naj ima?"
Mladi Lamberger se ni zmenil za opazko, nadaljeval je pomembno:
Chicago, 111.
EF.\L ESTATE
ooc 'i "1 — , i': —
Companion for 2 adults.
OLympic 2-7874
HOUSEKEEPER — 3 children. Light cooking. $35-$40. Thursday and alternate Sunday off. Own bedroom and bath. Good home.
JUniper 8-7978
OAK LAWN — For sale by owner. 4 room expandable Cape Cod »with attached garage; gas heat, plastered walls, tile bath.
GArden 2-2966
LA GRANGE — By owner, Dutch cottage, under 1 year old. 2 blocks S. of La Grange, Large living room, kitchen, utility rooms, unusual closet and kitchen cabinet space, 2 bedrooms, ex-
! pandable, 2 car garage. $17,000. Near St. Cletus School. Call after 7:30 p.m. weekends.	i
FLeetwood 2-7148!
NEW BRICK RANCH HOUSE — 6 room, 3 bedrooms, brick basement, 50 foot lot. Near Archer Ave. 5232 S. Major Ave. Price $23,000. Contractor and Builder. Sale by owner.
WAlbrook 5-1088
SCHILLER PARK — By owner. 6 room brick, 3 large bedrooms, large living room and kitchen, utility room, expandable attic, gas heat, no basement, combination storms, screens. Block from school, church. $15,500.	;
GLadstone 5-5025
GLENVIEW — Owner transferred! 3 bedroom brick ranch. Gas heat, fireplace, heated, breezeway, fenced yard, aluminum storms, garage. In heart of Glenview. Excellent transportation. Owner.
GLenview 4-5905
LAKE FRONT BARGAIN — 3 bedroom, basement, attic and garage; insulated home for year round comfort. Automatic oil furnace; hot and cold air ducts in all rooms; flagstone fireplace; tile bath and kitchen; water softener; laundry tubs; cement walks; 40 ft. lake frontage with boats. On beautiful spring fed lake. Deep freeze, electric range, 2 refrigerators; S. steel kitchen sink; 27-in. TV, new furniture, completely furnished. Sacrifice at $18,000 for quick cash sale.
Phone Round Lake Kimball 6-1195
PALOS PARK —
Country living at its best in beautiful Palos Hills. 7 room home on 2Vz acre with 3 bedrooms, ceramic tile bath, powder room, jalousie enclosed summer porch, ^as forced air heat; knotty pine rumpus room over 2 car garage. Will sell furnished or unfurnished.
121st and 90th Ave., Palos Park Phone Gibson 8-2200
"Odprite sveto pismo in iščite, iščite! Našli boste, da smo vsi enako rojeni iz Adama in Eve, a nikdar in nikjer ne boste našli, da je Bog ustvaril tlačane in gospodo. Nikdar in nikjer ni Bog ukazal odrajtovati desetine, nikdar in nikjer ni zapovedal tlake. Kako morete tedaj govoriti, da vas je Bog postavil in da je tak božji red ? Nikjer več se vaša roparska roka ne ustavi! Celo vdove in otroke oplenite ob smrti tlačana! Ali je to po bra-tovski ljubezni in po svetem pismu? Po naukih hudega duha in Antikrista je!"
"Končajte že!" je presekal Galjard in se smejal.
"Reže vas v ušesa!" je zavrnil grof. "Nisem še na koncu!"
"Zato nas izpustite Iz rob-stva!" je dvignil glas. "Po svetem pismu smo prosti in moramo biti prosti. Ali pa nas poučite in dokažite iz svetega evangelija, da smo tlačani po nauku božje besede!
Odprli ste vrata, da se deželni stanovi posvetujejo. Zato ste jih odprli, da nam boste naložili nova, še težja bremena. Nikakih novih bremen! Pretežka in pre-krivična so, ki jih že nosimo Odprite vrata deželnih stanov tako na široko, da bomo prišli k posvetu še mi, ne kot tlačani, marveč kot svobodni, po božji podobi vam enako ustvarjeni otroci božji, ki bomo sonce ustavili s svojim številom! Kristov mir nam vsem!"
Lamberger je dvignil glavo, da bi videl, kakšen vtis je napravil letak. Tihota je bila v dvorani.
Galjard je takoj napadel nasprotnika.
"Kaj ima to skupnega z našimi zahtevami?" je vprašal posmehljivo.
"Takoj bom povedal!" je odbil Lamberger. "Ne enega ni tu, ki bi verjel, da je kaj takega spisala tlačanska roka. Kmet je surov bedak, neuk, nezmožen črke. On ni pisal tega, pisali ste vi, gospodje! Vi, ki bi rajši danes ko jutri pogazili plemstvo. Vedite, da je spričo takega zločinskega ravnanja vsaka beseda odveč. Ce nimajo oni stari gospodje več moči—pokazal je de-j želnega glavarja in spremstvo-r-je mladina tu, da z železno roko naredi konec. K onima dvema, ki čakata sodbe, še tega tu!"
Lamberger je stegnil roko in pokazal Galjarda. Sodil ga je sam in njegova mladež je divje zaploskala. Starejši so ostali hladni. Niso verjeli v pošast, Jci jim jo je slikal ognjeviti govornik. Kolikorkrat je vezal tlačan mreže upora, še vedno so ga zasačili že pri prvih poskusih in jih žadušili v krvi.
Galjard je imel pripravljen odgovor.
"Tako grozite lahko svojim sužnjem," je dejal; "nam, svobodnim meščanom, ne boste! Da ne bo dvomov, vam moram takoj povedati: pripravljeni smo, sili bomo odgovorili s silo!"
Spet se je vzdignil hrup, Galjard je stal sredi neurja osamljen, nihče iz peščice meščanskih zastopnikov mu ni pomagal. Ali se boje ? je spreletelo Monta-narusa. Ali se ne marajo izpostavljati zanj? Borba je bila neenaka, kljub temu se Galjard ni umaknil, čakal je, da se je hrup nekoliko polegel, potem je dvignil listino visoko v zrak in zaklical, da je preglasil plemstvo:
"Nisem še izpregovoril zadnje besede !'*
"Tudi je ne boš!" je jeknil glas iz ozadja.
"Kje sta zastopnika svobodnih mest Krškega in Kočevja?" je vpi'ašal Galjard. "Kaj je ž njima? Govorite, gospoda!"
"Dvorana je osupnila gospod Thurn," je odgovoril Galjard sam; "tisti, ki prodaja tlačane v sužnost, tisti, ki jim skruni obraze, tisti, ki seka kmetom rbke
Srdito je odgovoril Lamberger:
"Grof Thurn ni zločinec, grof Thurn ne dela tega! Brez dokazov ne boste sramotili nikogar! To je prostaško zasramovanje vsega plemstva!"
Galjard je stopil nekaj korakov naprej, dvignil roko in z rezki glasom poudarjal besedo za besedo:
"Dokazov hočete? Zunaj je človek, ki je spremljal zastopnika krških meščanov. Ušel je, ko so jih napadli Thurnovi hlapci. Zaslišite ga in preglejte njegove rane! Imeli boste dokaze, gospoda, krvave dokaze! Thurn je kri vaše krvi, meso vašega mesa ..."
Dalje ni mogel govoriti, bilo je, kakor da se ruši dvorana. Krik je udušil Galjardove besede, klobčič mladih ljudi okrog Lam-bergerja se je divje razvil, nekateri so se pognali proti peščici meščanov. Potegnili so meče, zdelo se je, da bodo zdaj zdaj napadli Galjarda, ki je besen kričal nanje, dasi ni bilo v hrupu razumeti nobene njegove besede. Ta trenutek je bil Montanarus na njegovi strani in je obsojal napadalce, ki so šli nad neustrašnega moža.
Deželni glavar Auersperg je bil brez moči, nihče ga ni čul. Tedaj se je vzdignil škof Rawber, ogromen, s temnim oblakom na obličju in z jezo v očeh. Z njim se je vzdignila visoka duhovščina. Dal je znamenje Auerspergu,
dvorana se je zganila, meči so se povesili.
"Dovolj!" je zagrozil in dvignil roko. "Vaš udarec je bil zgrešen, grof Lamberger, prava *abe-ratio ictus!' Nimate še pravice, klicati koga pred sodbo. Pustite to tistim, ki nosijo odgovornost, in krotite sebe in svoje ljudi! Če je grof Thurn res storil, kar se mu očita, mora na odgovor. Ta zbor odklanja odgovornost za nejgovo dejanja."
Velikan je stopil z odrta, trdo, odločno je odšel z vojaškim korakom iz dvorane. Duhovščina ga je spremljala. Vsakdo je čutil, da v tako napetem ozračju ni mog;oče nikakršno delo, vsaj ta dan ne več. Deželni glavar je sicer poskušal še nekaj povedati, a njegove besede so izzvenele v prazno. Mihael Galjard je odšel s peščico svojih ljudi nemoteno iz dvorane, nihče se ga ni dotaknil, nihče ni vrgel psovke za njim.
"Roma locuta," je dejal Montanarus razburjenemu Kisslu; "natančno kakor v svetem pismu ! Krist se je zbudil, stegnil je roko in viharja ni bilo več! Lepo je imeti oblast, kaj?"
"Vihar se šele začenja!" je zavračal Vid.
"če bi Lamberger odločal. Menda nisi slep, da ne bi videl, čigava roka ukazuje?"
"Pravico si bomo vzeli!" je kljuboval Vid. "Stopi v vrsto, zdaj govorimo mi!"
Kratko povelje, plemiška mladina, še vedno pripravljena na poboj, je stopila v zbor. Neodločen se ji je pridružil Montanarus. Nestrpno so čakali, Lam-bergerja ni hotelo biti od nikoder.
"Ne pozabite, da niste čreda)" jim je zabičal, ko se je vrnil. "Vse odločitve so v moji roki. Kdor bo ravnal proti moji volji, bom sam obračunal ž njim!"
Odkorakali so mimo straž na grajsko planoto. Pod zelenečim drevjem je stal Galjard z zastopniki mest, ne daleč od njega pa
meščanska mladina, oborožena in vojaško uvrščena. Bilo je jasno: peščica, ki je tonila sredi plemstva na zborovanju deželnih stanov, se je zavedala svoje moči in pokazala, da ne beži pred nikomer.
"Glej jih, Galjardove plačance!" je siknil Vid.
Plačance? Montanarus te besede ni mogel razumeti. Čutil je, da gre s tistimi, ki so še pred kratkim hoteli napasti pogumnega moža. Občudoval je njegovo borbenost in zdaj se je uvrstil tu kot njegov nasprotnik, žal mu je bilo, začutil je, da je igrača v tujih rokah.
"Glej ga!" ga je zdramil znan glas iz misli. "Res je, med njimi gre!"
Ali Velja njemu? Okrenil se je. Med meščani je zapazil Medarda|f Čopa, ki je s prstom kazal zaij njim.	I
"Kmečki baron!" je Čop pri-'|; stavil glasno in razločno, "Zdaj K je član deželnih stanov! Kissel| ga je povišal!"
Montanarusu
]e
zavrela kri,|,-srce mu je zaplalo. Zdrznil se jej' in popadel meč.	t:;
"Zdaj ni čas za odgovor," jej' dejal Vid in zadržal prijatelja krepko roko; "premagaj se, aj; ne pozabi!"
Montanarusa je peklo. Nič veČf, ni mislil na Galjarda, sam je bil|^ tu, sredi plemiške mladine, sam J s svojim ranjenim ponosom in omadeževano častjo.
(Dalje prihodnjič) W
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati

Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
% . ^
,'iL- f.' ^ ' K-'*" , '
" .
вдшшиак2К'4ДЈ-ц-
■\ :V ' -K .. Ч
1881


Naznanilo in zalivala
1955
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je nenadno umrl zadet od srčne kapi, naš ljubljeni, nepozabni soprog, dragi, oče in stari oče
ANDREW SKRINJ AR
MARCH OF DIMES		
		
		
		
JANUARY 3-31		
Zatisnil je svoje mile oči dne 9. decembra 1955.
Pogreb se je vršil dne 12. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph 2ele in sinovi, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni sv. maši zaoušni-ci in pogrebnih obredih na pokopališče Calvary, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlfi.
Blagopokojnik je bil rojen 26. decembra 1881 leta v vasi Merče pri Sežani, Slovensko Primorje. Bil je član društva Mir št. 142 S.N.P.J. in društva Janeza Krstnika št. 71 A.B.Z.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno za-hvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh bridkosti.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bođp brale za mir njegovi duši, kakor tudi vsem, ki so darovali xa družino.
Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo P'i pogrebu.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli kropi* pokojnika in se poslovit od njega ko ju ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmi!! na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Cleveland, Ohio, dne 24. januarja 1956.
Hvala nosilcem krste in predstavnikom društev za lepe besede pokojniku v zadnji pozdrav in slovo. Isto naj sprejmeta zahvalo čst. g.g. Alois Rupar in Mathias Jager za opravljene cerkevene obrede. Zahvala naj bo izrečena ■tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Posebno zahvalo izrekamo dragim sosedom za vso veliko pomoč in tolažbo v težkih dneh. Težko je najti primernih besed, da bi se mogli dovolj zahvaliti za vse. To, kar ste storili, storijo le ljudje, ki imajo blaga srca. Tisočera vam hvala!
Razposlali smo zahvalna pisma. Ako ga kdo pomotoma ni preje, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni soprog in oče. Ni bila posuta ta pot s cvetjem, a bila je pot trpina-poštenjaka, kateremu je bila skrb za družino vse. Ljubil si nas in mi smo ljub''' Tebe, a sredi dnevnega dela se je dotaknila roka smrti Tvoje, Prenehalo je biti Tvoje dobro srce in odšel si v deželo miru in blaženstva.
Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih dokler bodo utripala.
Spavaj mirno večni nezdramni sanj!	<
žalujoči:
HELEN, rojena LlKOVlć, soproga
FRANK, sin
MARY, hči
KATHARINE, sinaha
KAY in MICHELE, vnukinji
ŠTEFANIJA BOLE, sestra v stari domovini
MRS. MARY MLACH, sestrična v Lorain, Ohio
in več sorodnikov