STOP ZA NAJVEČJA TOVORNA VOZILA »NA TUHINJKI«! Direkcija Republike Slovenije za ceste ponovno pretehtala strokovna mnenja in analize Potem, ko je pol leta veljal spremenjeni Pra- pomeni, da bodo v prihodnjih dneh delavci CPL vilnik o omejitvah uporabe državnih cest, ki je ponovno postavili oznake, s katerimi bodo prepo-dovoljeval promet na regionalni cesti R2-414 vedali promet za tovorna vozila, pri katerih največ-skozi Tuhinjsko dolino tudi največjim tovornim ja dovoljena masa presega 7,5 tone, z izjemami vozilom, je Direkcija Republike Slovenije za ceste za lokalni promet. Preprosto rečeno, prometni - Sektor za vzdrževanje in varstvo cest upravljal- režim bodo ponovno vrnili v stanje pred izdajo cu, Cestnemu podjetju Ljubljana, izdalo nalog za Pravilnika, ki je začel veljati decembra, dopolnitev prometne signalizacije. Praktično to Več na 2. strani KO PESEM SRCA VNAME V soboto, 7. junija, je bil Arboretum Volčji Potok v znamenju pevskega praznika, saj je gostil kar 28 pevskih zborov in skupin iz vse Slovenije, zamejstva in Hrvaške - prepevalo je skoraj 700 pevcev. Več na 11. strani. Množično, tradicionalno prireditev, na kateri tkejo prijateljstva pevci z vseh konceh Slovenije, tujine in zamejstva, je obogatil tudi nastop Ljudskih pevk Predice iz Kamnika in ljudskih godcev Veseli Kamničani VERA MEJAČ PASTIRSKO ŽIVLJENJE IN SPROSTITEV V NEOKRNTF.NI NARAVI Po Veliki planini in okoliških planinah v teh dneh slišimo kravje zvonce, znanilce pašne in poletne turistične sezone planine. Koče so naselili pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši do septembra. Čarobna podoba pastirskega naselja, edinstvenega v Sloveniji in enega redkih ohranjenih visokogorskih pašnih naselij v Evropi, privablja obiskovalce. Vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni pa planina s svojo neokrnjeno naravo ponuja tudi številne možnosti za sprehode, pohodništvo, gorsko kolesarjenje. O letošnji turistični sezoni Velike planine in drugi turistični ponudbi v naši občini pišemo na 3. strani. Bogato pastirsko dediščino Velike planine razkriva obsežna, dragocena zbirka arhitekta in enega največjih poznavalcev planine Vlasta Kopača, ki je na ogled v kamniškem muzeju na gradu Zaprice. Predstavljamo jo na 9- strani. Odgovorna urednica SAŠA MIJAČ Naslednja, preddopustni-ška številka časopisa Kamniški občan bo med vami, dragi bralci, v petek, 11. julija. Članke sprejemamo do petka, 4. julija, zahvale in oglase pa do torka, 8. julija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. SPOŠTOVANI KAMNIČANI! Tako kot vsako leto, bomo tudi letošnji Dan državnosti zaznamovali s slovesnostjo, ki bo v torek, 24. junija ob 19. uri na Glavnem trgu. V okviru letošnjega praznovanja se je že končala prireditev »Kamniška noč«, v torek pa bosta v okviru kulturnega programa nastopili Mestna godba Kamnik in Dekliško pevska skupina SIRENE. Po zaključku slovesnosti bo zabava z Ansamblom bratov Poljanšek in Francem Pestotnikom - Podokničarjem. SLAVNOSTNI KONCERT OB 55-LETNICI GLASBENE ŠOLE KAMNIK GLASBA JE ODSEV DUŠE, MELODIJA SRCA V tem šolskem letu smo v Kamniškem občanu že večkrat pisali o uspešnih nastopih učencev Glasbene šole Kamnik na koncertih, bodisi ob občinskem prazniku, kateremu so posvetili kar dva koncerta, in ob raznih drugih dogodkih v občini. Letos Glasbena šola Kamnik praznuje 55 let uspešnega glasbenega delovanja. Ta pomemben jubilej so obeležili s slavnostnim koncertom v četrtek, 5. junija, v Domu kulture Kamnik, na katerem se je na različnih glasbenih instrumentih predstavilo veliko učencev - mladih glasbenikov, zmagovalcev na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini. Svoje glasbeno znanje je predstavilo le nekaj izmed najboljših učencev, ki se udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj in na njih posegajo po najvišjih priznanjih in pohvalah. Z nastopi in koncerti v kamniški občini, občini Komenda in po Sloveniji pomembno vplivajo na razvoj glasbene dejavnosti in bogatijo glasbeno življenje. Več na 8. strani. Duet citer mentorja prof. Tomaža Plahutnika: Petra Kokotec in Maja Vrabec. Ob njunem prelepem igranju slovenske narodne Slišala sem ptičko pet’ smo uživali in spoznali, daje glasba pravi balzam za dušo. VERA MEJAČ AvtoAkustika Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika.si Prodaja in vgradnja navigacij Garmin. GARMIN Sklepanje naročniških razmerij in prodaja / \ akejiskih aparatov UTU za podjetje Mobitel. Vgradnja setov za prostoročno telefoniranje, alarmov in .avtoakustike. Prodaja dodatne opreme za mobilnike. OS Vsem občankam in občanom občine Kamnik izrekam iskrene čestitke z željo, da se tudi naša občina, skupaj z drugimi v Sloveniji, enakopravno uvršča v razvojne trende celotne Evrope. Župan Tone Smolnikar OB NAŠEM SKUPNEM PRAZNIKU, DNEVU DRŽAVNOSTI, VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAM! MIHA NOVAK, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK, S SODELAVCI Kamničankam in Kamničanom fjf ■ ■ ‘ m ob Dnevu državnosti. Svetniška skupina LDS vam je na voljo vsak dan na GSM: 041/696 482 www.kamnik.lds.ii www.brane-golubovkxom . to ni edini način ... DO KLIME V SPLETNI TRGOVINI www.klime.si’y6 Mimo naprave s 041/631-148 S&P d.o.o., Godič 4, Stahovica ■ V0D0TERM STIEBELELTRON ggg* Varčuj mo z energijo! De Dielrich A ogrevalna r h i « m i o u e ▼ tehnika Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomljeasiol.net, wwvv.vodoterm.si Za širše razvojno povezovanje VEM točka za podjetnike V letu 2006 so bile na podlagi javnega razpisa Ministrstva za gospodarstvo in evropskega programa PHARE na območju Slovenije vzpostavljene podjetniške točke VEM (»Vse na enem mestu«), ki omogočajo vrsto hitrih storitev za podjetnike. S pridobljenimi evropskimi sredstvi smo na Centru za razvoj vzpostavili VEM točko na Kidričevi cesti v Litiji, pa tudi v Grosuplju in v Kamniku v okviru Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik na Glavnem trgu 2. Uradne ure VEM točke v Kamniku so bo sredah od 9. do 17. ure, referent Miran Jereb pa vam informacije posreduje tudi po telefonu: 01/ 831 82 54 ali elektronski pošti kamnik@razvoi.si Namen usta-novitve točk j VEM je, da imajo podjetniki ob ustanovitvi podjetja na voljo vse informacije zbrane na enem mestu in so ob postopkih registracije ali statusnih VEM svetovalci iz Kamnika, Litije in Grosupija. deležni brez^ plačnega podjetniškega svetovanja. Poleg svetovalne podpore podjetjem pa točka VEM nudi tudi dodatne brezplačne celovite podporne storitve za ciljni skupini mikro, malih in srednjih podjetij ter potencialnim podjetnikom. Tako informiramo in izvajamo svetovanja, povezana z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij, organiziramo brezplačne informativno-promocijske delavnice, izvajamo postopke registracije s.p. in d.o.o. Več o naših storitvah, kontaktih in izpostavah si lahko preberete na naši, spletni strani www..razvoi.si. Vse storitve in postopki točke VEM so brezplačne. Hkrati vabimo vsa mikro, mala in srednja podjetja, da se brezplačno naročite na elektronski bilten z naslovom Moj spletni priročnik, ki prinaša v vaša podjetja enkrat tedensko vrsto aktualnih informacij o javnih razpisih, novih gospodarskih predpisih, poslovnem sodelovanju in aktualnih poslovnih dogodkih. Najhitreje se lahko naročite preko elektronske pošte na info@razvoi.si. MITJA BRATUN, CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Sofinanciranje projektov za razvoj podeželja iz sredstev LEADER V Sloveniji se od leta 2007 izvaja Program razvoja podeželja RS 2007-2013, kjer pomembno novost predstavlja os LEADER. Namenjena je spodbujanju razvoja zaokroženih podeželskih območij po pristopu od spodaj navzgor, kar pomeni, da območja sama izbirajo projekte, ki jih bodo sofinancirala. Pri tem izhajajo iz svojih lokalnih razvojnih strategij, ki temeljijo na obstoječih potencialih območja. Tudi na našem območju se je konec lanskega leta oblikovala lokalna akcijska skupina - LAS Srce Slovenije, ki zajema občine Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Moravče, Lukovica in Kamnik. LAS sestavlja 29 ustanovnih članov, ki zastopajo tri ključne sektorje: javni, ekonomski in civilno družbo. V tem času so člani LAS izvolili tudi svoj organ odločanja - razvojni svet, ki ga sestavlja 10 članov ter njegovega predsednika, ki je formalni zastopnik LAS. Občino Kamnik zastopajo v LAS Andreja Eržen (Agencija za razvoj turizma in podjetništva v Občini Kamnik); Emil Grzinčič (OOZ Kamnik), Ivan Hribar (Terme Snovik), Jože Korošec (TD Gora Sv. Miklavž) in Alojz Kolar (Občina Kamnik). Objavljen je že javni poziv za oddajo prijav za sofinanciranje projektov iz sredstev LEADER, ki podpirajo razvojne projekte na podeželju. Poziv je odprt za pravne in fizične osebe - posameznike, društva, podjetja. Rok za oddajo pisnih prijav projektov za leto 2009 je 1. september 2008 do 12. ure. Poziv in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani Centra za razvoj Litija www.razvoi.si in na spletnih straneh občin v LAS. Dokumentacija je na voljo tudi na sedežu Centra za razvoj Litija na Kidričevi 1 v Litiji. SAŠA CEGLAR, CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Osnovna šola Marije Vere iz Kamnika sodeluje s Centrom za razvoj Litija Na Centru za razvoj Litija smo v aprilu pripravili nagradni natečaj za osnovne šole devetih občin, ki so vključene v projekt Trkamo na vrata dediščine. Osnovnošolce želimo aktivno vključiti v snovanje turističnega razvoja domačega kraja in območja. Zbirali smo informacije o naravni in kulturni dediščini, tradicionalni kulinariki, običajih, prireditvah in domačih obrteh. Na naše povabilo se je odzvala tudi Osnovna šola Marije Vere iz Kamnika. Obsežna raziskovalna naloga o trničih z Velike planine, ki so jo pripravili učenci Polona Komatar, Erika Leskovec, Julija Slapnik, Luka Drolec, Janez Konjar in Žiga Hančič, pod mentorstvom mag. Polone Kancilija, je izredno kakovostno pripravljena. Za sodelovanje se jim lepo zahvaljujemo. Pri proučevanju kulturne in naravne dediščine so se usmerili tako v snovno kot tudi nesnovno dediščino. Vsi zbrani podatki nam bodo služili pri oblikovanju turističnih programov. Ker želimo spodbuditi delovanje mladih na področju dediščine, smo se odločili, da vsaki sodelujoči šoli v okviru projekta Trkamo na vrata dediščine podarimo diktafon, ki jim bo omogočal nadaljnje kakovostno zbiranje podatkov na terenu. ADELA RAMOVŠ, CENTER ZA RAZVOJ LITIJA STOP ZA NAJVEČJA TOVORNA VOZILA »NA TUHINJKI«! Direkcija Republike Slovenije za ceste ponovno pretehtala strokovna mnenja in analize Potem, ko je pol leta veljal spremenjeni Pravilnik o omejitvah uporabe državnih cest, ki je dovoljeval promet na regionalni cesti R2-414 skozi Tuhinjsko dolino tudi največjim tovornim vozilom, je Direkcija Republike Slovenije za ceste - Sektor za vzdrževanje in varstvo cest upravljalni, Cestnemu podjetju Ljubljana, izdalo nalog za dopolnitev prometne signalizacije. Praktično to pomeni, da bodo v prihodnjih dneh delavci CPL ponovno postavili oznake, s katerimi bodo prepovedali promet za tovorna vozila, pri katerih naj- večja dovoljena masa presega 7,5 tone, z izjemami za lokalni promet. Preprosto rečeno, prometni režim bodo ponovno vrnili v stanje pred izdajo Pravilnika, ki je začel veljati decembra. O nevarnostih, ki jih povzročajo tovornjaki, je razpravljal tudi Občinski svet Občine Kamnik, župan Tone Smolnikar in poslanec Rudi Veršnik sta se o tem 4. jarluarja pogovarjala tudi z ministrom za promet Radovanom Žerjavom. Predstavila sta mu nezadovoljstvo krajanov in občinske uprave ter posebej opozorila na najbolj nevarne odseke, ki najbolj ogrožajo manjše uporabnike te ceste. Podrobneje je te probleme župan Vi sprašujete, župan odgovarja Š. M. iz Perovega sprašuje, koliko otrok v kamniški občini za naslednje šolsko leto 2008/2009 vrtec ni mogel sprejeti? Komisija za sprejem otrok v vrtec je na svojih zasedanjih za novo šolsko leto 2008/2009 obravnava- . , la skupaj 610 prošenj. Po pregledu 50 nekateri starsi odobreno vzgo- prošenj je bilo ugotovljeno, da: 1° *n varstvo odklonili, zaradi ce- - se 54 prošenj za sprejem v vr- sar 80 se ponovno sprostila prosta tec nanaša na šolsko leto 2009/20- mesta, je bilo naknadno sprejetih 10 in kasneje, Še ■> a\a ■ u -100 otrok s 1.9.2008, ko vrtec Aktualno število odklonjenih oblikuje oddelke za novo šolsko otrok, ki s 1.9.2008 izpolnjujejo leto, ni izpolnjevalo starostnega starostni pogoj za sprejem in niso pogoja za sprejem (najmanj 11 vključeni v noben drug vrtec, je mesecev) 77. Do konca šolskega leta 2008/ - so 30 prošenj za sprejem po- 2009 bo starostni pogoj za spre- dali starši iz drugih občin. )em v vrtec postopoma izpolnilo VVZ A. Medveda je še pred pr- še 100 otrok, vim zasedanjem komisije za spre- Za preureditev prostorov in jem otrok v vrtec glede na poda- doplačila vzgojno-varstvenih stoike o starostni strukturi čakajočih r*tev za dodatno vključene otroke otrok ter glede na dane prostorske °d septembra dalje bo kamniška kapacitete preučilo vse možnosti občina zagotovila 181.000 EUR, za zagotovitev največjega možnega v letu 2008 je v okviru proracu-števila prostih mest za vključitev na kamniške občine za področje najmlajših otrok (letnika 2006 in predšolske vzgoje že namenjenih 2007). Na prvem zasedanju komi- 3.403.682 EUR sije je bilo tako glede na obstoječe Ne glede na izrazite napore kapacitete enot vrtca sprejetih 213 kamniške občine za povečanje otrok, vendar je zatem 30 staršev prostih mest v zadnjih letih (samo odobreno vzgojo in varstvo odpo- v lanskem letu je bilo z novo in- vesticijo na Kovinarski c. 11 in Glede na podatke o številu od- podeljeno koncesijo dodatno zaklenjenih otrok po prvi komisiji gotovljenih 230 mest), je poveca-je občina skupaj z vrtcem ponov- nemu številu rojstev, priselitev ter no temeljito preučila možnosti za sistemskih rešitev, ki jih sprejema dodatna prosta mesta in v okviru Ministrstvo za šolstvo (nazadnje ukrepov za povečanje števila pro- brezplačen vrtec za mlajsega/e stih mest sprejela odločitev o pre- otroka/e) težko sproti finančno oblikovanju poldnevnega progra- in postopkovno slediti ma v enoti Pedenjped v celodnevni Ob že omen jenih ukrepih za oddelek za predšolsko skupino 4-5 povečanje števila prostih mest v letnih otrok, pri čemer se poldnev- letošnjem letu bo Občina Kamnik ni oddelek oblikuje in v dopoldan- ponovno razpisala koncesijo, prav skih urah ohrani v WE Sonček v tako Pa b° potrebno v prihodnje Šmarci. V isti enoti bo dodatno predvideti dodatne nove oddelke oblikovan oddelek za najmlajšo predšolske vzgoje, skupino jasličnih otrok in v nad- Naj za konec poudarimo, da v stropju še en oddelek za starejšo okviru prizadevanj lokalne skup-skupino predšolskih otrok. nosti pogrešamo bolj angažirano Zaradi preoblikovanja poldnev- vlogo države, ki staršem - nazadnje nih programov bo v WE Pestrna 2 brezplačnim vrtcem za mlajšega en oddelek preurejen za najmlajšo vključenega otroka - skusa omiliti skupino jasličnih otrok. Poleg tega finančno breme plačevanja vrtca, bo v WE Kekec poleg obstoječega hkrati pa otežuje položaj občinam, oddelka starejših otrok dodatno ki povečanega pritiska vkljuceva-oblikovan en oddelek za najmlajšo "ja otrok v vrtec v okviru razpoloz- sknninn otrok ljivih virov niso zmozne ustrezno Zaradi dodatnih kapacitet (3 finančno podpreti, novi oddelki jaslične skupine 1-3 let) in ob upoštevanju dejstva, da ŽUPAN TONE SMOLNIKAR j v Eko sklad občanom ponuja subvencije za gradnjo nizko-energijskih in pasivnih hiš ter posojila za okoljske naložbe Eko sklad, j.s. je februarja in maja v Uradnem listu in na svoji spletni strani (www.ekoslad.si) objavil dva zanimiva javna raz-piša, ki sta namenjena občanom, ki se lotevajo okoljskih naložb, gradnje nizkoenergijske ali pasivne hiše, obnavljanja stanovanjskega objekta ali vgradnje solarnih ogrevalnih sistemov. v investirani energijski, pa tudi okoljski nivo gradnje in bodo progresivno spodbujale vgradnjo najbolj želenih naravnih materialov. Višina spodbude bo vezana na dodatne stroške gradnje (toplotna zaščita ovoja stavbe, inštalacije prezračevanja, zagotavljanje kakovosti), zato bo enako stimulirana za enako grajene objekte, ne glede na lokacijo v Sloveniji,« pojasnjuje Kelšinova in dodaja, da bo spodbuda za hišo, ki bo imela vgrajenih vsaj 75 odstotkov izolativnih materialov naravnega izvora, in pri kateri bo izračunana potrebna energija za ogrevanje manjša od 15 kWh/m2a (to je tako imenovana pasivna hiša), enaka dodat- Prvi razpis, ki je bil objavljen 30. maja (v Uradnem listu št. 53/08), se nanaša dodeljevanje nepovratnih sredstev občanom za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Sredstva tega razpisa bodo namenjena gradnji novih nizkoenergijskih in pasivnih hiš, celoviti energetski obnovi že obstoječih stanovanjskih stavb ter vgradnji solarnih ogrevalnih sistemov. Sonja Kelšin, pomočnica direktorja Eko sklada, pojasnjuje, da bodo spodbude progresivne glede na energijsko učinkovitost stavbe (Qh), in sicer znotraj posameznih razredov do 35 kWh/m2a. »Finančne spodbude bodo tako opredeljene na podlagi ovrednotenih razlik nim stroškom gradnje takšnega objekta. Ti stroški so ocenjeni na 125 evrov na kvadratni meter. Najvišja možna spodbuda za takšno hišo s stanovanjsko površino 200 kvadratnih metrov bo torej znašala 25.000 evrov. Hiše, grajene iz drugih vrst materialov in z večjo porabo energije, vendar največ 35 kWh/m2a, pa bodo upravičene do sorazmerno manjših spodbud. Do teh sredstev bodo predvidoma upravičeni občani, ki načrtujejo gradnjo ustrezne nizkoenergijske hiše in imajo izdano gradbeno dovoljenje za tak objekt, predračune izvajalcev in druge potrebne dokumente, ki bodo določeni z razpisom oziroma razpisno dokumentacijo. Februarja pa je bil v Uradnem listu št. 12/08 objavljen razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov, sredstva tega razpisa pa so na voljo za vgradnjo Smolnikar s sodelavci v začetku maja predstavil direktorju Direkcije RS za ceste g. Gregorju Ficku, ki je sodeloval pri pripravi prvega pravilnika, ne pa pri drugem, kjer je prišlo do odločitve o odprtju ceste skozi Tuhinjsko dolino tudi za največje tovornjake. Celo začudil se je temu Pravilniku in razumel naše pripombe ter zadolžil sodelavce, da so tudi z dodatnimi meritvami in štetjem ugotovili povečan promet, zlasti tovornih vozil. V obrazložitvi za spremembo prometnega režima so na Direkciji zapisali, da so prve analize v začetku, torej pozimi, pokazale praktično enak promet tovornih vozil, kot je bil v času prepovedi, da pa se je v času spomladanskih mesecih število tovornih vozil pričelo povečevati. Podatki za maj 2008 kažejo kar 28-odstotno povečanje, zato so ocenili, da tehnični elementi ceste za tako povečane obremenitve (glede na števne podatke po mesecih pa je mogoče pričakovati še nadaljnji trend števila tovornih vozil), niso več primerni. Občinska uprava in Kamničani, predvsem pa prebivalci Tuhinjske doline, ki so bili najbolj izpostavljeni, so z navdušenjem sprejeli to informacijo o spremenjenem prometnem režimu. Ponovno se je pokazalo, da je odločitev Direkcije za ceste temeljila na rezultatih štetja in razmisleku o voznih pogojih, torej je stroka prevladala nad številnimi drugimi poskusi, kako »s silo«, peticijami in političnimi pritiski nadgraditi strokovne odločitve. Podobnih misli so bili tudi številni Kamničani in prizadeti prebivalci, ko je beseda nanesla na nujnost sprememb prometa. Občina Kamnik pa si bo še naprej prizadevala, da bo v okviru pristojnosti in v dogovoru z upravljavcem ceste našla kar največ možnosti, da zmanjša hitrosti, zagotovi prehode za pešce in izdela projekte oz. zgradi pločnike. Župan TONE SMOLNIKAR sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode, rabo OVE, zmanjševanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov, gradnjo novih nizkoenergijskih stanovanjskih objektov, pri katerih koeficient specifičnih transmisijskih izgub stavbe ne presega 0,25 W/m2K, nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih naprav, nakup okolju prijaznih vozil, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, učinkovito rabo vodnih virov ter oskrbo s pitno vodo. Podobna razpisa za kreditiranje okoljskih naložb je Eko sklad pripravil tudi za pravne osebe in samostojne podjetnike ter občane na območjih, ki jih je prizadelo jesensko neurje. ZORAN JEREB Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK tel.: 831 12 17, http://www.kam.sik.si od 1. iuniia do 31. avgusta Akcija Berem, bereš, beremo: poletno družinsko branje Otroci - pripeljite v knjižnico svoje starše. Starši - navdušite za branje svoje otroke. Vse pridne bralce čakajo nagrade. Informacije na pionirskem oddelku. TURISTIČNO DRUŠTVO GORA SV. MIKLAVŽ tel. 041-223-631 (g. Korošec) torek. 24. iunii. od 19. ure dalie Ob dnevu državnosti:Pozdrav domovini s tradicionalnim kresovanjem in kulturnim programom. Po programu nastop Francija Pušnika. Pričetek z mašo za domovino ob 19.30. PILOTNI PROJEKT: Dodatni zabojniki za večje kose embalaže Podjetje Publicus, d.o.o., Ljubljana je na željo Občine Kamnik na 10-ih lokacijah ekoloških otokov v mestnem delu občine Kamnik postavilo dodatne 1100-litrske zabojnike, ki omogočajo občanom oddajanje večjih kosov embalaže. V zabojnike, opremljene z nalepko VEČJI KOSI EMBALAŽE HVALA, KER LOČUJETE ODPADKE. OKOLJE VAM BO HVALEŽNO d-PUBLICUS lahko odlagate: >- večjo plastično embalažo pralnih sredstev (od pralnih praškov, mehčalcev...), > večjo plastično embalažo pijač in živil (od kisa, olja, sokov...), > plastične ročke (od tekočin), » plastične sodčke, ,> večje kose plastične folije, > plastične gajbice, > lesene gajbice, >- večje kartonske škatle. V omenjeni zabojnik nikakor ni dovoljeno odlagati mešanih komunalnih odpadkov, nevarnih odpadkov, drugih kosovnih odpadkov ali ločenih frakcij odpadkov, ki jih sicer lahko odložite v zabojnike na ekološkem otoku. Začasna postavitev omenjenih zabojnikov predstavlja pilotni projekt. Skupaj s strokovnimi in ustreznimi nadzornimi službami Občine Kamnik ga bomo spremljali do sredine avgusta, ko bomo sprejeli odločitev, ali naj omenjeni zabojniki postanejo stalnica na ekoloških otokih in njihovo postavitev razširimo še na druge lokacije ekoloških otokov ali pa jih bomo zaradi njihove zlorabe odstranili. Rezultati preizkusa bodo objavljeni v lokalnem časopisu. Dodatni zabojniki za embalažo se nahajajo na naslednjih lokacijah ekoloških otokov: 1. Molkova pot - parkirišče Zarja 2. Trg prijateljstva 3. Vrhpolje - market Nevlje 4. Streliška ulica - ob železniški progi 5. Perovo ■ Coprnica 6. Župančičeva ulica 7. Klavčičeva ulica - glavno parkirišče 8. Livarska ulica 9. Groharjeva ulica - pri kitajski restavraciji 10. Šmarca - Radomeljska ulica V želji po uspešno zaključenem pilotnem projektu vas prosimo za sodelovanje in dosledno upoštevanje navodil Hvala! Tudi skupina italijanskih turistk je obiskala Kamnik. Imamo nove lokalne turistične vodnike! Nadebudni, vedoželjni in radovedni, to imajo zagotovo skupnega naši novi lokalni vodniki po mestu. Prišli so z različnimi interesi, nekateri, predvsem na novo priseljeni, so želeli spoznati mesto, njegove zgodbe in ozke ulice, seveda tudi njegovo zgodovino. Spet drugi, ki so prehodili mnoge poti in spoznavali širni svet, tudi vodili turiste po širnem svetu, so začutili, da je čas, da to počnejo tam, kjer je najlepše - doma, in se zaljubili (v mesto hmm). In tretji, ki mesto že odlično poznajo in vidijo, kako bi lahko še bolj cvetelo. Pa tisti, ki že vodijo turiste po okolici in so se le odločili, da pridejo še malce nižje. Čudovit mozaik torej, živopisana celota znanja, izkušenj, idej in vizij. Predvsem pa odprtih, simpatičnih in veselih mladih, ki že ponosno delijo svoje znanje in zgodbe naprej. Res, jih že vidite tekati po Kamniku s skupinami turistov za seboj. Nekateri so celo v srednjeveških opravah, haha! Da ne bo izgledalo preveč neresno, naj vam pojasnim potek njihovega izobraževanja. Na TIC-u so organizirali vsebinsko odlično zasnovan sklop predavanj, kjer so predavali strokovnjaki svojih področij, vsi iz kamniškega konca. Z zgodovino mesta, tisto srednjeveško, jih je očarala direktorica zavoda dr. Andreja Eržen, od tam naprej jih je popeljal dr. Damjan Hančič. Dušan Prašnikar je navdušil z odprtostjo in energičnostjo, predaval je o geografiji s poudarkom na turističnih potencialih in ekologiji. Z navadami, šegami, načinom življenja ter bogatimi zgodbami jih je razveseljevala dr. Marjanca Klobčar. Po obširnem predavanju umetnostne zgodovine (ki se je zaključil z raziskovanjem mesta in slastnimi palačinkami v Palačin-karnici) Katarine Mihelič se jim je že rahlo vrtelo v glavah, vendar so pogumno nadaljevali. Tone Pti- čar jih je vpeljal v skrivnosti dobrega nastopanja, Alenka Hribar s TlC-a pa jim je približala vodenje, vse njegove trike in pasti! Sledil je praktični del, saj je naučene stvari potrebno videti in občutiti. In so se odpravili na potep po mestu in njegovi okolici. Dobili so en teden časa, da se pripravijo in se naslednjo soboto izkažejo. Kar nekaj živčnosti in treme je bilo občutiti, vendar se je po žrebu odseka, ki so ga morali odvoditi dalo videti izvrstno pripravljene, dobro naučene, iznajdljive, malo navihane, na trenutke prehitre, strokovne in prijetne bodoče vodnike po mestu Kamnik. No, danes pa je Kamnik bogatejši za nov val mladostne energije, ki se neustavljivo vije med kamniškimi ulicami. Pridete pogledat! ŠPELA KAPLJA Kamnik vstopa v turistično sezono Na Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik si skupaj z glavnimi turističnimi ponudniki prizadevamo, da bi svet pod Kamniškimi planinami postal turistično še bolj prepoznaven in privlačen. Ob tem si želimo čimbolj zadovoljiti ter hkrati v naših koncih čim dlje zadržati turiste, ki jih te dni že lahko srečate na naših ulicah ter na glavnih turističnih točkah. Na Turistično informacijskem centru smo letošnjo sezono pripravili kar nekaj novosti in ugodnosti. Pred kratkim smo izdali nov zemljevid Kamnika in okolice, kjer so označene ter na kratko opisane vse glavne turistične točke. Zgibanka je v šestih jezikih (slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in španskem jeziku) in vsebuje vse, za turista potrebne informacije. V in pred Turističnim informacijskim centrom je na voljo brezplačna brezžična internetna povezava, na izposojo so tri nova kolesa s popolno opremo. Možno si je celo izposoditi otroški sedež s čelado ter košaro.. Tudi letošnje leto bodo julija in avgusta po mestu potekala redna vodstva v slovenskem in angleškem jeziku in sicer ob sobotah in nedeljah. Med Kamnikom in Arboretumom Volčji Potok bo vozil turistični vlakec. Ker so linije javnega prevoza do glavnih turističnih točk še vedno prešibke, bo do njih v poletnih mesecih vozil kombi, ki ga bodo turisti lahko rezervirali v naši informacijski točki, pri glavnih turističnih ponudnikih ali pri namestitvenikih. Nadgradili smo tudi naše spletne strani www.kamnik-tourism.si. kjer lahko redno spremljate novice, pregledujete aktualne dogodke, preko spleta kupite spominek, naročite voden ogled ali promocijski material. Vzpostavili smo centralni rezervacijski sistem, kjer preko našega spletnega naslova in preko spletnega naslova Slovenske turistične organizacije rezervirate nočitev v Kamniku. Želimo si tudi popestriti naše programe za vodene skupine, v katere že vključujemo ogled delavnice pri Svečarstvu Stele, animacijo z grajskim pisarjem na Malem gradu, udeležbo na keramični delavnici... Skupaj z glavnimi turističnimi akterji v občini pa si na Agenciji za turizem in podjetništvo prizadevamo tudi za večjo promocijo. Poleg obiska domačih in tujih sejmov na začetku leta smo se pred kratkim udeležili največjega slovenskega turističnega dogodka - SIW-a (Slovenian Incoming VVorkshop), ki je letos potekal v Čatežu in kjer smo našo ponudbo predstavili tour operatorjem s celega sveta. Trendi sodobnega turizma kažejo na to, da se za potovanje odloči vedno več individualnih skupin, ki si želijo novih in atraktivnih programov, s poudarkom na aktivnosti in doživetju. Na Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik smo prepričani, da s svojo pestro ponudbo lahko konkuriramo na trgu in da lahko svoje potenciale v prihodnosti še bolj iztržimo. ALENKA HRIBAR VELIKA PLANINA POLETI - PASTIRSKO ŽIVLJENJE IN SPROSTITEV V NEOKRNJENI NARAVI Po Veliki planini in okoliških planinah v teh dneh slišimo kravje zvonce, znanilce pašne in poletne turistične sezone planine. Čarobna podoba pastirskega naselja, edinstvenega v Sloveniji in enega redkih ohranjenih velikih visokogorskih pašnih naselij v Evropi, je osrednja privlačnost in nosilec poletne turistične ponudbe Velike planine. Obiskovalci se seznanjajo tudi s pastirsko tradicijo, se okrepčajo s pastirsko malico - kislim mlekom in ajdovimi žganci ter pokukajo v katero od pastirskih bajt ali v Preskarjevo bajto, ki je edini ohranjen primerek ovalne bajte v slovenskih gorah. Vse od zgodne pomladi do pozne jeseni pa planina s svojo neokrnjeno naravo ponuja tudi številne možnosti za sprehode, pohodništvo, gorsko kolesarjenje. Nas je zanimalo, kako so se v podjetju Velika planina d.o.o. pripravili na poletno sezono. Z direktorjem družbe Velika planina d.o.o. Marijanom Skorniškom smo najprej pogledali zaključeno zimsko sezono. »Po končani zimi 2007/08, ki je z obratovanjem naprav trajala 103 dni, smo upravljavci zadovoljni in hkrati nezadovoljni. Zadovoljni smo lahko zaradi povečanja števila smučarjev, letos smo prodali okoli 15.000 smučarskih vozovnic, kar je za 34% več kot v lanski zimi, nezadovoljni pa smo zaradi tega, ker smo večino smučarjev gostili v mesecu februarju, ko so bili snežni in vremenski pogoji dobri. Druge mesece pa nam vreme, žal, ni bilo naklonjeno, snega je bilo zelo malo, tako da smo morali vložiti veliko truda in sredstev, da smo vzdrževali del prog««, pojasnjuje direktor. Tudi obilnejše snežne padavine v pozni pomladi niso uspele rešiti zimske sezone. »Seveda se vse bolj »pozna«, da je Velika planina tehnološko zaostala za konkurenco, zato pozimi izgublja bitko za turiste-smučarje«, ugotavlja Skor-nišek. Brez prekinitve obratovanja naprav pa je Velika planina iz zimske prešla v pomladno in zdaj tudi v poletno sezono z novim voznim redom nihalke in sedežnice ter obogateno ponudbo za poletne mesece. Opazni so premiki okoli organiziranosti dejavnosti, pripravili so vrsto aktivnosti in programov za skupine in posameznike, nadgradili spletno stran, podjetje je pristopilo k odkupu okrepčevalnice Zeleni Rob ter ureditvi lokala na zgornji postaji nihalke. V sodelovanju z zunanjimi sodelavci potekajo priprave na dograditev kampa in adrenalinskega parka v Kamniški Bistrici, postavitev info točk in organizacijo vodniške službe po planini. Kot napoveduje direktor, bodo v skladu z zmožnostmi razvijali in bogatili ponudbo na Veliki planini, še posebej pa skrbeli, da se bodo obiskovalci varno vozili z žičniškimi napravami. Podjetje Velika planina je razširilo svojo dejavnost tudi na področje turističnih agencij in pripravilo dodatno ponudbo za skupine in individualne obiskovalce. Kot pravi pomočnica direktorja Nika Vrhovnik, je v poletnem času največ zanimanja za programe z ogledom pastirskega naselja pod vodstvom vodnika. Novost so tudi vse bolj priljubljeni team building programi za podjetja in rojstno-dnevne zabave za najmlajše. Tudi letos so združili moči s Termami Snovik in pripravili posebno karto, poimenovano Zeleni mehurčki, ki združuje povratno karto za nihalko in sedežnico, dvo-urno kopanje v Termah Snovik ter pastirsko malico. Glede sodelovanja z ostalimi ponudniki in nosilci turizma v občini Nika Vrhovnik pojasnjuje, da so pristopili k podpisu pogod- be z Občino Kamnik o skrbništvu nad Preskarjevo muzejsko hišo v poletnih mesecih. Vse bolj se povezujejo s pastirji na planini, ki za organizirane skupine pripravijo pastirsko malico. Z Medobčinskim muzejem Kamnik so , sodelovali pri nastajanju brošure z naslovom Pastirska dediščina iz zbirke Vlasta Kopača, ki spremlja istoimensko razstavo v muzeju na gradu Zaprice (o tem pišemo na 9. strani). Brošura je obiskovalcem planine (in muzeja) na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. V sodelovanju s Centrom za razvoj Litija pa bodo v prihodnjih dneh na planini in na spodnji postaji nihalke postavili prva počivališča za kolesarje in pohodnike. Vrsta prireditev, večina že tradicionalnih, se bo zvrstila v času poletne sezone na Veliki planini, med njimi tekmovanje harmonikarjev v juliju, praznik Marije Snežne ter pastirski praznik v mesecu avgustu. Kot prvo pa že jutri - 25. junija MTB MARATON (gorsko-kolesarski maraton) Terme Snovik - Velika planina v sklopu akcije»Slovenija kolesari«, ki bo povezovala tudi druge turistične ponudnike v Občini Kamnik ( TIC Kamnik, Terme Snovik, TD Tuhinjska dolina...) - več o prireditvi pišemo na 10. strani. SAŠA MEJAČ V Turističnem društvu Kamn'k Počitniško varstvo bo aktivno in zanimivo! vednosti in energije ter skrbi staršev za svoje otroke, še zlasti osnovnošolce. Poleg aktivnega preživljanja prostega časa na otroških igriščih, na bazenu v Kamniku in Termah Snovik in še kje bo tudi letos poskrbljeno za organizirano in vodeno počitniško varstvo. Kot je povedala Helena Sterle, bopočitniško varstvo kamniških osnovnošolcev organizirano na OS Toma Brejca od 26. junija do 31. avgusta, vsak dan od 7. dol 6. ure. V varstvu bodo otroci deležni športnih in zabavnih aktivnosti, kopanja, ustvarjalnih delavnic, v cenoje vključeno tudi kosilo v ŠCRM. Naj bodo tudi najdaljše počitnice v letu aktivne in ustvarjalne, seveda pa tudi zabavne! Urednica SAŠA MEJAČ Zadovoljni z dosedanjimi dogodki v Budnarjevi muzejski hiši Ob zaključku prve sezone upravljanja z eno redkih ohranjenih kmečkih hiš v naši občini - Budnarjevo muzejsko hišo v Zg. Palovčah so v Turističnem društvu Kamn’k, kjer si prizadevajo ohraniti podeželsko tradicijo in jo posredovati obiskovalcem, zadovoljni. Med letom so v hiši pripravljali javni kulturni program, ki pomaga ohranjati slovensko arhitekturno in etnološko dediščino. »S prvo sezono upravljanja smo v Turističnem društvu Kamn’k izredno zadovoljni, saj smo uspeli izvesti nad 15 različno obarvanih dogodkov in nekateri izmed njih bodo zagotovo postali tradicionalni. Med njimi so: petje kolednic, praznik kolin, pustovanje, delavnice, dogodki ob cvetni nedelji in Veliki noči (izdelovanje pisanic, kokošk iz slame, butaric) Miklavževanje, razstava jaslic, izdelovanje adventnih venčkov,... V letošnjemu letu smo se pridružili tudi mednarodnemu dobrodelnemu Unicefovemu projektu: »Izdelaj punčko in reši otroka«, ki ga bomo zagotovo nadaljevali v prihodnjih letih. Pestra dogajanja so v hišo privabila lepo število obiskovalcev, ki jim je mar, da se kulturna dediščina ohrani tudi za bodoče rodove«, z zadovoljstvom pove Alenka Hribar, predsednica Turističnega društva Kamn‘k. V poletnih mesecih: junija, julija in avgusta je Budnarjeva muzejska hiša odprta le ob nedeljah med 14. in 18. uro, po predhodni najavi pa si je hišo možno ogledati vsak dan. V društvu pa že razmišljajo o novi sezoni s še več zanimivimi dogodki, tako že napovedujejo, da bodo sezono odprle Ljudske pevke Predice, ob največji kamniški prireditvi Dnevi narodnih noš bodo pripravili fotografsko razstavo slovenskih narodnih noš Primoža Hienga, o novi knjigi ter o kruhu bo predavala unikatna oblikovalka Marina Lenček iz Galerije Lenček, v hiši bodo razstavljale klekljarice iz Nevelj... Kot pravi Alenka Hribar, bodo več pozornosti namenili organiziranim skupinam, ki jim želijo postreči s preprostimi kmečkimi jedmi, pripravljajo pa poseben program za šolske skupine, ki bodo bogato kulturno dediščino spoznavale preko različnih tematskih delavnic. SAŠA MEJAČ Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejacš siol.neL Uradne ure uredništva: torek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d, 23.6.2008. HfPPPl m§s§ 08 09 Abo šest izbranih$ledofiSI^ Aedstav in fist vrh um Ancertov klasične gt vpis abonmajev od U. do 23. septembra 2008 V ČUDOVITEM SVETU USTVARJALNOSTI Umetnost je skrita v naravi vsakega posameznika in pripada njegovemu življenju. Treba jo je le vedno znova spodbujati in ji dati možnost, da pozitivno vpliva na nas. Umetniško ustvarjanje nas namreč popelje iz pasivnosti, otopelosti in napetosti v lastno dejavnost, s pomočjo katere lahko poglobimo dojemanje in občutenje sebe in sveta okrog nas, se sprostimo, nahranimo svojo dušo, odkrijemo sveže moči, pogum, radost, se okrepimo in polno zaživimo. Umetnost človeka ponovno poveže z ustvarjalnimi silami, je kot iskra, ki prižge človekovo notranjo toploto in jo razširi na njegovo celotno delovanje. »ŽTVTJENJEJE USTVARJANJE IN V USTVARJANJUJE BREZMEJNO ZADOŠČENJE « je misel, ki vodi unikatno oblikovalko in profesorico pedagogike Rosano Kleindienst Premk iz Mengša. Srečamo jo na najrazličnejših delavnicah, ki jih vodi v kamniški knjižnici in tudi drugod, ko si z neizmerno energijo in ljubeznijo do ustvarjanja prizadeva povezati slehernega posameznika s čudovitim svetom ustvarjanja, pa naj bo to s pomočjo gline, ki nas spremlja že vse od starejše kamene dobe, voska, nepredene volne... mi smo jo z zagnanimi ustvarjalci zmotili na eni izmed delavnic v kamniški knjižnici. Vzdušje je bilo prijetno, čutiti je bilo vonj in toplino gline, energijo in zadovoljstvo ustvarjalcev, ko so pod njihovimi prsti po njihovi lastni zamisli nastajale čudovite kreacije, občudovali sojih vsi, eden drugemu so namenjali besede spodbude, nasvet, vmes povedali o kakšnem dogodku, potarnali o kakšnem problemu, o katerem so dobili mnenje ali nasvet ... Vodite najrazličnejše umetniške delavnice za otroke in odrasle, za katere pravite, da so pot osebne rasti, pot do zdravja, harmonije, radosti in pot za ozaveščanje lepot življenja. V čem je skrivnost delavnic in ustvarjanja? Naše fizično telo hranimo vsak dan. Na naše duševno telo pa kar preradi pozabimo. In umetnost, umetniška dejavnost je prava hrana za našo dušo, je tudi ena od poti spoznavanja sebe, drugih, življenja. Zato ji ponudimo primeren zalogaj, da bo nahranjena, zadovoljna, radostna. Umetniške ustvarjalnice predstavljajo eno takšno možnost. Glina, barve, keramični delčki, svila,vosek, volna, ki jih imamo na voljo, so medij, ki nam dajo mo- žnost, da skozi njih spregovorijo naši občutki, čustva, misli, vzorci, se razkrijejo naše želje, potenciali. Ko se umirimo, povežemo in osredinimo, spontano priplavajo na površje, da jih lahko prepoznamo in po potrebi preobrazimo ali še bolj zavestno razvijemo. Izražamo se z barvo in obliko, odnosi med posamičnimi delci: rišemo, gnetemo, režemo, pritiskamo, prebadamo, kričimo z rdečo, se jočemo z modro, zlagamo, preoblikujemo, odvzemamo, dodajamo, se okopljemo v mavrici in se učimo, spreminjamo, rastemo, zorimo. Je namen teh delavnic v odkrivanju umetnosti v nas samih ali širše? Ena od poti, po kateri lahko spoznavamo sebe in odkrivamo, Pri ustvarjalnem druženju z glino, tem prastarim materialom, polnim skrivnosti, in ustvarjalnih možnosti, smo povprašali »u-stvarjalce«, kako jim uspeva, da skozi igro oblik in barv stopijo v stik s samim s seboj in izražajo svoje (pogosto speče) talente. Romana Marolt iz Ljubljane, 35 let, viza-žistka (kot zanimivost: že vrsto let skrbi tudi za podobo Maria Galu-niča), na frizerski šoli uči frizerstvo, delavnice v Kamniku obiskuje tretje leto: »Ustvarjam pretežno iz gline. Glina me nagovarja k ustvarjanju okrasnih skulptur. V glavi si vnaprej ustvarim sliko skulpture, ob pomoči Romane Kleindienst Premk, ki me zna na miren način vzpodbuditi, to idejo nato tudi realiziram«. Med našim pogovorom je Romana iz kosa gline oblikovala ženski akt. Meta Mikuš iz Tunjic, 21 let, od vsega začetka (devet let) obiskuje vse Rosanine delavnice: »Sem prihajam iz veselja po ustvarjanju z raznimi materiali. Več let doma ustvarjam razne okrasne in uporabne predmete« Soustvarjalci v delavnici so povedali, da ima Meta tako dobre ideje, da navdihnejo tudi druge v skupini. Metka Frelih iz Kranjske Gore je petič na delavnici, začela je lani, ustvarja tudi doma: »Ko začutim željo po ustvarjanju, vzamem v roke kos gline, jo z velikim veseljem oblikujem, prinesem sem in Rosana mi doma v peči zapeče. Imam veliko željo po ustvarjanju, da izrazim sebe, in tu mi lepo uspeva. Ni mi več pomembno, da je izdelek všeč sosedi ali komurkoli, važno je, da je všeč meni. To sem jaz. Tukaj je imenitna družba, imamo se lepo in hvala Rosani. Vsak pride sem z željo po ustvarjanju, Rosana nas krasno vodi, vse postopke pozna in ni strahu, da kaj ne bi uspelo. Kdorkoli ima željo po izraznosti naj pride, čeravno misli, da nič ne zna. Tu preživiš čudovite, brezskrbne, ustvarjalne ure.« Metka je ponosna nase in na svoje čudovite izdelke iz gline, ovčje volne in na sveče iz voska. »Življenje je ustvarjanje in v ustvarjanju je brezmejno zadoščenje«, je misel, ki vodi unikatno oblikovalko in profesorico pedagogike Rosano Kleindienst Premk iz Mengša. ozaveščamo, preobražamo staro in manifestiramo novo, je pot umetnosti, je pot občutenega, spontanega, dejavnega ustvarjalnega izražanja. Osnovni namen je ponuditi možnost za občutenje in izražanje primarne ustvarjalne sile, ki je prisotna v vsakem človeku. Ustvarjalnice niso osredotočene le na končne izdelke, marveč je pomemben poudarek na samem ustvarjalnem procesu. Zato nam že eno sobotno ustvarjanje lahko prinese močan občutek miru, sprostitve, ko um umolkne, ali pa nas znova opogumi, da se soočimo s tekočimi problemi. Kaj vam predstavlja največji izziv? Pravi izziv mi predstavlja odkrivanje novih možnosti in poti v svetu ustvarjanja ter razkrivanje globljih kvalitet celovitega ustvarjalnega procesa in harmo-niziranje človeka in prostora. In pa ponovno vključiti umetniško, ustvarjalno naravnanost v šolo. S katerimi materiali najraje ustvarjate vi in s katerimi se najbolje »razumejo« udeleženci vaših delavnic, tečajev? Sama najraje oblikujem glino, tudi mozaik, nespredeno volno, čebelji vosek, slikam na svilo in steklo. Vsak material prinaša svoje kvalitete, občutke, možnosti, zato me ob različnih časih in razpoloženjih nagovori temu primeren material. Nekateri udeleženci pridejo že z oblikovano željo po ustvarjanju z določenim materialom, nekateri najprej vsakega preizkusijo in se potem bolj posvetijo enemu. Zaenkrat nas vse najbolj nagovarja glina. Vsekakor šteje lastna izkušnja. Kakšni pa so učinki na našo dušo in telo različnih ustvarjalnih aktivnosti npr. modeliranje z glino ali voskom, slikanje na steklo, različne ročne spretnosti...??? Z modeliranjem gline se okrepijo naše življenjske sile, razvijamo našo voljo. Prizemljuje nas, stabilizira in opogumlja. Barve in slikanje pa bolj nagovarjajo naša čustva. Z njimi si lahko pomagamo pri sproščanju, vitaliziranju, osvobajanju ali nasploh doseganju ravnovesja. Z ročnimi spretnostmi si razvijamo tudi vztrajnost, pogum, predanost, pozitivno samopodobo in še in še... Šivanje kot ena od ročnih spretnosti nas na primer umirja, pomaga pri vzpostavljanju koncentracije. Največja tišina je pri otrocih prisotna ravno v času šivanja. Kdo pa so največkrat udeleženci vaših delavnic? So to tisti, ki jim je ustvarjalnost že blizu, ali so opogumijo tudi tisti, ki so doslej le od daleč spremljali umetnost in menijo, da nimajo niti kančka ustvarjalne žilice? Na ustvarjalnice prihajajo mladi in stari, moški in ženske, različnih poklicev, izobrazb. Ustvarjalnost je blizu vsakemu človeku, vsak jo izraža na svoj način. Na umetniške ustvarjalnice pridejo tako tisti, ki imajo že po naravi bolj ustvarjalne poklice, pa tudi tisti, ki pridejo »samo malo pogledati, saj tako ali tako nimajo smisla«, pa tisti, ki se želijo sprostiti in vključiti še malo spontanega prepuščanja, pa'seveda otroci, mali in veliki, ki se preprosto igrajo, raziskujejo, družijo,... Do sedaj najmlajša udeleženca sta bila stara 18 mesecev, najstarejša pa 87 let. Ustvarjalnost res nima meja. So pa nekatere ustvarjalnice namenjene otrokom (na primer Vila Čira Čara, ki poteka enkrat tedensko po dve uri v knjižnici Kamnik, ali pa umetniško ustvarjanje po šolah), druge odraslim (npr. Študijski krožek Beseda v barvi in obliki), tretje pa vsem skupaj (npr. sobotne ustvarjalnice v knjižnici Kamnik). Ste tudi mentorica študijskih krožkov, kjer se z namenom širjenja bralne kulture prepleta beseda v barvi in obliki? Kako bi opisali bralno kulturo Kamničanov in Slovencev nasploh? Ja, že četrto leto poteka v knjižnici Kamnik študijski krožek Beseda v barvi in obliki, kjer združujemo branje in umetniško ustvarjanje. V skupini se skupno odločimo za določeno temo, o kateri beremo in jo potem izrazimo z lastno besedo, obliko in barvo. Letos imamo zelo široko in aktualno temo - komunikacija. Pogrešam bolj poglobljeno, doživljajsko branje, zato je tudi namen krožka razvijanje doživljajskega branja in ustvarjalnega izražanja. In če bi se radi udeležili vaših delavnic - ustvarjalnic kot jim pravite, kam naj se obrnemo po informacije? Lahko me pokličete na 040 838570 ali pišete na rosanaar-t@yahoo.com ali pa pogledate v Matično knjižnico Kamnik, če se kaj lepega kuha. Tudi med počitnicami bomo ustvarjalni, v polni meri pa s septembrom, ko začnemo novo sezono ustvarjanja: Vila Čira Čara za otroke, sobotne ustvarjalnice v Svetu kreacije za mešane skupine, študijski krožek za odrasle Beseda v barvi in obliki. VERA MEJAČ BEREM ... BEREŠ ... BEREMO Poletno družinsko branje v Matični knjižnici Kamnik Ponovno pozdravljeni ljubitelji branja! Letos vas že petič vabimo, da si poiščete kotiček v senci in se prepustite svetu čarobnih besed. Prepričani smo, da se zavedate vseh dobrih in pozitivnih učinkov branja, a to ne pomeni prav veliko, če ne berete in če zadeve ne preizkusite na lastni koži. In ko vas bodo otroci videli, da uživate ob branju knjig in da berete pogosto in doživeto, boste lahko svojo ljubezen do knjig in branja prenesli nanje in s tem ustvarili novo generacijo bralcev.Poletna nagradna bralna akcija v naši knjižnici je namenjena spodbujanju družinskega branja in pogovarjanju in razmišljanju o prebranem. Skupno branje z otrokom je lahko način za pridobivanje znanja, lahko je oblika sprostitve in preživljanja prostega časa in lahko je še več - bližina in občutek varnosti, povezanosti in sprejetosti. Akcija bo tudi letos potekala od 1. junija do 31. avgusta v Matični knjižnici Kamnik in v Knjižnici Komenda. Akciji se bodo letos prvič pridružili tudi bralci iz knjižnice v Šmarci in iz Potujoče knjižnice. Knjižnica v Šmarci je poleti sicer zaprta in tudi kombi Potujoče knjižnice je v garaži, a zveste bralce vabimo, da nas obiščejo v Kamniku. Ker je v bralni akciji poudarek na družinskem branju, lahko v njej sodelujejo otroci skupaj s starši, starimi starši, tetami, strici ... Družine, ki bodo želele sodelovati, se lahko do 31. julija prijavijo na pionirskem oddelku knjižnice v Kamniku ali pa pri izposojevalcu v knjižnici v Komendi. V knjižnici v Šmar- POLETNI DELOVNI CAS: (od 1. julija do 31. avgusta) Knjižnica v Kamniku ponedeljek in torek 13.00-19.00 sreda, četrtek in petek 9.00-15.00 sobota zaprto Knjižnica Komenda ponedeljek 12.00-16.00 torek, sreda in petek 15.00-19.00 četrtek in sobota zaprto Knjižnica v Šmarci Je v juliju in avgustu zaprta Potujoča knjižnica vozi med šolskim letom po posebnem urniku Vaša 9 9 Matična knjižnica Kamnik ■s* POLE TA0 MUjfMTI/ro ci se lahko prijavite samo v mesecu juniju, prav tako v Potujoči knjižnici. Ob vpisu bodo sodelujoči prejeli ustrezne izkaznice, kamor bodo najmlajši otroci za vsakih 5 prebranih oz. pregledanih slikanic nalepili nalepko in narisali vtise ob poslušanju zgodbic, šolarji in njihovi starši pa bodo v izkaznico beležili prebrane knjige in vanjo zapisovali vtise, razmišljanja in utrinke o prebranem. Otroci naj pregledajo oz. poslušajo in preberejo najmanj 20 leposlovnih ali poučnih knjig, odrasli pa vsaj 5 knjig po svoji izbiri. Seveda je dobrodošlo, da je število prebranih knjig višje. Za lažjo izbiro poletnega čtiva v svoji knjižnici poiščite kotiček Poletno družinsko branje, prelistajte Bralne mozaike in ostale bralne namige na naših spletnih straneh (www.kam.sik.si in www.kamniskaveronika.net) ali vprašajte za nasvet svojo knjižničarko. Izpolnjene izkaznice bomo zbirali na vseh lokacijah knjižnice do 6. septembra. In kaj smo vam pripravili za zaključek? Prijetno in sproščeno družinsko srečanje v septembru. Obljubljamo vam nagradno druženje in zabavno kramljanje o knjigah. Kajti dobre knjige so dragocene zato, ker šolajo našo tenkočutnost, nas opozarjajo na tisoč malenkosti in tako sprostijo našo domišljijo, da si lahko ustvarimo lastno sodbo o povedanem. Če je torej med letom tempo življenja prehiter, da bi si vzeli čas in uživali v izbranih zgodbah, storite to vsaj na dopustu. Zapomnite si letošnje poletje tudi po tem, kaj ste prebrali in ne le po tem, kje ste bili. Vzemite si čas zase in za svoje otroke in -berite skupaj! Letošnji moto akcije se glasi: Otroci - pripeljite v knjižnico svoje starše! Starši - navdušite za branje svoje otroke! Vabljeni k sodelovanju. SABINA ZORE Matična knjižnica Kamnik Kamniški gasilci veterani razvili svoj prapor Prapor gasilskih veteranov pri Gasilski zvezi Kamnik s podobo nočnega čuvaja je razvil župan kamniške občine Tone Smolnikar in ga predal predsedniku gasilskih veteranov Jožetu Semprimožniku. V soboto, 14. junija, smo veterani Gasilske zveze Kamnik na gasilski veselici in srečanju veteranov v Motniku slovesno razvili svoj prapor. Komisija za veterane pri Gasilski zvezi Kamnik, ki je aktivna že od leta 2001, se je v lanskem letu odločila, da razvije svoj prapor. Odločala se je med sliko sv. Florijana, zaščitnika gasilcev, in nočnim čuvajem. Sv. Florijan z golido vode pomaga gasiti požare operativnim gasilcem, starim od 18 do 63 let, medtem ko nočni čuvaji opozarjajo na nevarnost požarov, kar lahko delamo tudi gasilski veterani. Tako smo se odločili za sliko nočnega čuvaja, ki našim letom bolj ustreza. Sliko za prapor smo dopolnili po Pravilniku Gasilske zveze Slovenije, ki je bil sprejet 1.1.2008. Prapor je izdelal Andrej Vidmar iz Tacna pod Šmarno goro in je prvi prapor v Sloveniji z motivom nočnega čuvaja. V arhivu kamniškega muzeja sva z direktorico mag. Zoro Torkar našla dokument z datumom 20. september 1875, ko je občina Kamnik ponovno razpisala licitacijo za nočnega čuvaja, ki je bil dolžan skrbeti za 22 plinskih sve- tilk, katere so morale goreti vsaj od zvonjenja »Ave Marija« do 23. ure, da so opazarjale meščane na nevarnost požarov, ki so večkrat uničili velik del mesta. Javila sta se dva kandidata - Matija Pevc in Janez Jutršek, ki je bil tudi izbran. Čuvajska služba je obstajala do leta 1912, ko so napeljali električno razsvetljavo. Čuvaje so imeli vsi večji kraji v Sloveniji, med njimi tudi Motnik. Kjer je čuvaj v tem poznem času videl svetlobo, je klical: »Varte ogenj, varte luč, Bog vam daj pomoč«. Na slovesnosti razvitja prapora je v paradi sodelovalo 120 gasilcev z 22 prapori in kamniško godbo na čelu, navzočih je bilo tudi več kot 60 gasilskih veteranov in številni domačini. Prireditev je zaradi dežja potekala v dvorani kulturnega doma v Motniku. Prapor je razvil dolgoletni župan kamniške občine Tone Smolnikar, ki vedno z veseljem prisluhne potrebam gasilstva, nato ga je prevzel predsednik gasilskih veteranov Jože Sem-primožnik in ga izročil praporščaku. Na prapor so pripeli 12 spominskih trakov in pritrdili 163 zlatih žebljičkov, nato ga je blagoslovil domači župnik gospod Franc Hočevar, sledilo je še pobotanje z drugimi prapori. Ta gasilski veteranski prapor bo vsako leto v drugem gasilskem društvu, kjer imajo gasilske veterane, in ne bo sameval v omari. Po končani slovesnosti je potekalo družabno srečanje, ki ga je pripravilo domače gasilsko društvo Motnik, nadaljevalo se je z gasilsko veselico s plesnim ansamblom in plesom v dežju. Razpoloženje navzočih je bilo kljub dežju prijetno in veselo. Na pomoč! JOŽE BERLEC Foto: VIDO REPANŠEK Na slovesnosti razvitja prapora v dvorani kulturnega doma v Motniku se je zbrala številna druščina gasilcev, gasilskih veteranov, gostov in domačinov, med njimi (z desne v prvi vrsti): poveljnik GZ Kamnik Janez Repanšek, predsednik GZ Kamnik Marjan Semprimo-žnik, domači župnik Franc Hočevar, častni občan občine Kamnik dr. Niko Sadnikar, častni poveljnik GZ Kamnik in častni občan občine Kamnik Jože Berlec, nekdanji predsednik komisije za veterane Alojz Konda. Gasilsko tekmovanje za pokal GZS in za pokal Kamnika AKTIVNO SODELOVANJE RDEČEGA KRIŽA KAMNIK Z OKOLJEM V mesecu maju, natančneje od 8. do 15., poteka Teden Rdečega križa, ko skušamo javnosti predstaviti naše delovanje. Že pred pričetkom tedna smo vsem našim osnovnim šolam dostavili gradiva za učitelje, vsem prvošolčkom pa brošure, iz katerih so s pomočjo učiteljic ugotovili, kdo smo, kaj smo in kaj delamo. Tiste malo večje učence pa smo pozvali, da naj sodelujejo v likovnem natečaju s temo »Komu ata daje kri«. Njihove izdelke smo lahko občudovali na zadnji krvodajalski akciji. Tudi na naše najmlajše nismo pozabili. Skupaj s Heleno iz MC - Kotlovnice, Klub staršev smo »bibam« pripravili »bubalan-to«, kjer smo pozdravili njihove bolne igrače in jim na tak način povedali, da Rdeči križ deluje Tudi najmlajše seznanjamo s skrbjo za zdravje in delom Rdečega križa. Tako so z zanimanjem spoznavali notranjost in opremo rešilca ter pravo zdravniško ekipo. Tudi pred dnevi izpeljana krvodajalska akcija je odlično uspela, saj je kri darovalo preko 227 krvodajalcev in krvodajalk. Andrej Jeras je tokrat kri daroval že 73-krat. tudi na področju zdravja. Da pa bi se strahu pred zdravnikom resnično znebili, nam je Zdravstveni dom Kamnik priskočil na pomoč in nam poslal čisto pravega rešilca s čisto pravo zdravniško ekipo, dr. Rebolj in sestra Maja sta se zelo potrudila, tako zelo, da otroci sploh niso želeli iz reševalnega vozila! Za naše starostnike, ki svojo jesen življenja preživljajo v Domu starejših občanov v Kamniku, smo z učenci in njihovo mentorico gospo Šimenc iz Osnovne šole Frana Albrehta pripravili krasno igro. Da bi jim naš obisk ostal v spominu, smo jih obdarili s spominki, ki so jih pripravili učenci pod vodstvom gospe Bizjak. Ob tem hvala tudi gospe Golmajer iz osnovne šole, kije odlično usklajevala naše sodelovanje, g. ravnatelju Lahu, ki si je vzel čas in prišel pozdravit starostnike in otroke, seveda pa sta prisotne na srečanju pozdravila tudi naš podpredsednik dr. Doplihar in gospa Rems. Ker pa je socialna dejavnost ena naših najpomembnejših področij, smo socialno ogroženim občanom v Tednu Rdečega križa pomagali s pomočjo v prehrambenih artiklih, kar počnemo sicer vsak mesec v letu, njihovim otrokom in tudi vsem drugim otrokom, še posebej zdravstveno ogroženim, pa nudimo kar tri različne termine letovanj na morju v Savudriji in na Debelem rtiču. Povsod je še nekaj prostih mest, zato vabljeni! V juniju obeležujemo kar dva dneva, ki sta pomembna za vse nas, saj smo vsi potencialni prejemniki krvi, te pa brez naših spoštovanih krvodajalcev ne bi mogli dobiti. 4. junij je dan slovenskih krvodajalcev. Prav na ta dan leta 1945 so v Sloveniji odvzeli prve doze krvi in jih tudi konzervirali. 14. junij je svetovni dan krvodajalcev, krvodajalci občin Kamnik in Komenda, ki so kri darovali 40- ali večkrat in so še vedno aktivni krvodajalci, so bili povabljeni na vseslovensko in tudi mednarodno srečanje krvodajalcev v Veržej. Tja nas je odšlo 42 (avtorica članka žal niti približno ne dosega tega števila odvzemov), preživeli smo prijeten dan, ki smo ga izkoristili za druženje, nekateri so si ogledali mlin, drugi toplice, tretji so zaplesali, vsi pa smo bili enotni, da je darovanje krvi nekaj, kar nas bogati, drugim, ki kri potrebujejo, pa vrača upanje v ozdravitev ali celo rešitev življenja. Da pa krvodajalci ne bi ostali samo pri besedah, kar seveda ni njihov način, so se zopet množično udeležili krvodajalske akcije, ki je potekala pred dnevi - 16. in 17. junija. Ne glede na to, da je od prejšnje akcije minilo manj kot tri mesece, je kri darovalo preko 227 krvodajalcev in krvodajalk. Hvala vsem, ki ste bili kakorkoli vpleteni v to uspešno akcijo! To pa še ni vse. Prav v tem trenutku poteka vseslovenska »rde-čekriževska« akcija »Peljimo jih na morje«, v kateri skuša Rdeči križ Slovenije s pomočjo prispevkov občanov, podjetnikov, podjetij, zbrati dovolj sredstev, da bi omogočili 500 otrokom in 100 starostnikom iz socialno šibkih okolij počitnice v naših letoviščih. Več o akciji si lahko preberete na spletnih straneh vvvvvv.rks. si. Če lahko, prispevajte, mnogi vam bodo hvaležni! Naj končamo z mislijo: Smo Rdeči križ, ker nas potrebuje tisoče ljudi. Lidija Zagorc OZ RK Kamnik V soboto, 7. junija, je na stadionu v Mekinjah v organizaciji GZ Kamnik potekalo gasilsko tekmovanje za Pokal Gasilske zveze Slovenije in za Pokal Kamnika. Otvoritve tekmovanja se je udeležil tudi župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. Med gosti so bili navzoči še: Marinka Cempre Turk, članica upravnega odbora GZS, Franci Petek, član upravnega odbora GZS in nadzornik tekmovanja, častni poveljnik GZ Kamnik Jože Berlec st., Marjan Semprimožnik, predsednik GZ Kamnik, in Janez Repanšek, poveljnik GZ Kamnik. Po slovesnem dvigu tekmovalne zastave se je začelo zares. Na stadionu so bile med drugimi tudi najboljše tekmovalne enote iz vse Slovenije. Kar nekaj se jih je sredi maja pomerilo na državnem tekmovanju, ki je bilo v Ravnah na Koroškem. Sodniki so vso tekmo korektno sodili, čeprav je njihova naloga zelo težka, saj so nekatere enote tako hitre, da le budno in resnično izurjeno oko lahko opazi napako. Gledalci, ki so spremljali tekmovanje in bučno navijali, so bili nekajkrat seznanjeni z vmesnimi rezultati. Tokrat je bilo tudi vreme naklonjeno organizatorju in tekmovalcem, sonce je poskrbelo, da tekmovalcem ni bilo vroče le zaradi tekmovalne vneme. Pravi dogodek je slovesen zaključek tekmovanja in razglasitev najboljših. Za pokal GZS so gasilci tekmovali v kategorijah članic A ter članov A in B. Za pokal Kamnika pa je bila dodana še kategorija članic B. V posebno zadovoljstvo nam je bilo, da so nastopile tudi enote iz domače zveze in dosegle zelo dobre rezultate. To je vsekakor pokazatelj, da lahko posežemo v sam tekmovalni vrh. Na gasilskem tekmovanju za Pokal Kamnika so odlično nastopile tudi enote iz domače zveze, med njimi gasilke iz Tunjic, ki so bile vesele priznanja za 3. mesto v kategoriji članice A. Kar nekaj novosti na kamniškem bazenu Podeljene so bile medalje in pokali, prvo uvrščene enote pa so prejele tudi prehodne pokale, za katere so bodo ponovno potegovali prihodnje leto. Naiboliše enote za Pokal GZS: člani A (v kategoriji je nastopilo 22 enot): 1. PIGD Krka Novo mesto, 2. PGD Žažar 1, 3. PGD Šinkov Turn; člani B (v kategoriji je nastopilo 7 enot): 1. PGD Šmartno na Pohorju, 2. PGD Štrekljevec, 3- PGD Hajdoše; članice A (v kategoriji je nastopilo 11 enot): 1. PGD Zažar, 2. PGD Cerklje, 3. PGD Črešnjevec Naiboliše enote za Pokal Kamnika: člani A (v kategoriji je nastopilo 34 enot): 1. PIGD Krka Novo mesto, 2. PGD Žažar 1, 3. PGD Šinkov Turn; člani B (v kategoriji je nastopilo 11 enot): 1. PGD Šmartno na Pohorju, 2. PGD Štrekljevec, 3. PGD Hajdoše; članice A (v kategoriji je nastopilo 13 enot): 1. PGD Zažar, 2. PGD Cerklje, 3- PGD Črešnjevec; članice B: 1. PGD Ledine, 2. PGD Žiri, 3. PGD Tunjice MATEJA SLAPNIK Načrtna vlaganja v obnovo bazena, ki se izvajajo že četrto leto zapored, so skupaj z letošnjimi dala bazenu povsem novo podobo. Zagotovo bo to opazil vsak obiskovalec bazena. Obnovljene oziroma zamenjane so bile tribune za obiskovalce, kjer bo prostor za sprostitev in počitek. Obnovljena je bila ograja, ki razmejuje bazenski in parkovni del. V parku, ki meji na reko Nevljico, so postavljena nova igrala, ki se jih bodo razveselili najmlajši. Še bolj pomembna so bila vlaganja v tisto, česar obiskovalci sploh ne opazijo. Zamenjan je bil pesek in šobe v čistilnem bazenu. V kotlovnici smo zamenjali 56 let stare litoželezne cevi, vendar ne vse, saj bo zadnjih 35 metrov moralo počakati na prihodnje leto. Obnovili smo sobo za reševanje in toaletne prostore. V Bazen »POD SKALCO« se že nekaj let načrtno vlaga, tako da izpolnjuje vse zakonske kriterije, ki so predpisani za zdravo kopanje. Ce temu ne bi bilo tako, bi ga inšpektorji zagotovo zaprli že leta 2005. Bazen je edini športni objekt, ki ga lahko opredelimo, da je širšega družbenega pomena, saj ga je lansko leto obiskalo 8000 občanov. Za letos načrtujemo, da mora biti ta številka presežena. Zagotovljeni so vsi pogoji, da na bazenu lahko prijetno preživite ves dan. Obiskovalce čaka čista voda, ogrevana na 26° C. Čaka vas lepo urejen park, gostoljubno bo- ste postreženi v bližnjem bifeju, lahko si boste privoščili sprostitev ob košarki, namiznem tenisu, biljardu in tenisu. Najmlajši pa bodo čofotali v otroškem bazenu in se igrali v parku. Plavalni klub Kamnik kot upravljalec bazena vabi, da pridete v prijetno družbo na kamniški bazen, ki bo odprt od 14. junija do 31. avgusta. TONE ŽIBERT Iskrene čestitke ob dnevu državnosti! Ob našem skupnem prazniku, dnevu državnosti Svet KS Duplica vsem občankam in občanom iskreno čestitam. - Rudi Veršnik, Obiščite nas na www.ks-duplica.si poslanec v DZ KAJ LAHKO PONUDIMO MLADI GENERACIJI? Počitnice so tu! Spominjam se, kako se je nekoč moja generacija vedno veselila počitnic, prepričan sem, da se jih nič manj neveseli tudi zdajšnja generacija. Počitnice so namreč obdobje, ko imajo mladi nekoliko več prostega časa, zato je pomembno kako ta čas preživijo. Akcija »Več mladosti za SlovenijoI«, o kateri ste v preteklih dneh veliko slišali, nekateri ste se ji celo priključili in zato veste, da je bil v okviru akcije organiziran odbojkarski turnir, košarkarski maraton in rekreativno kolesarjenje, mladim ponuja dodatno možnost pri njihovih prostočasnih aktivnostih in tako poskuša doseči, da mladi ne bi zašli na stranpoti naše družbe. Mogoče se zdijo cilji akcije na prvi pogled zelo idealizirani in visokoleteči, ampak ko odmislimo lepe besede in preidemo na gola dejstva, ugotovimo, da je šport najbolj enostaven in tudi eden priljubljenejših načinov preživljanja prostega časa. Za ukvarjanje s športom pa so potrebni športno-re-kreativni objekti. Ko smo v začetku maja v občini Kamnik začeli natančneje pripravljati program »Več mladosti za SlovenijoI«, smo ugotovili, da številni kraji v občini še vedno nimajo športnih igrišč ali drugih rekreativnih površin, kjer bi mladim lahko omogočili športno udejstvovanje. Prisotnost športnega igrišča v kraju bivanja je pomembna zlasti za najmlajšo generacijo (pod 15 let), ki ima omejene možnosti za obiskovanje podobnih rekreativnih površin na drugih lokacijah. V kolikor je športno-rekreativna površina locirana neposredno v kraju bivanja nekega mladostnika, le tega že od malih nog navaja in tudi spodbuja k športnim aktivnostim. Raziskave kažejo, da je verjetnost, da bo nek človek v svojem odraslem življenju rekreativni športnik, veliko večja, če se je športno udejstvoval že v svoji mladosti. Poleg tega športno igrišče človeka že od malih nog spodbuja k zdravemu načinu življenja in hkrati mlade zaposluje ter tako preprečuje, da bi zgolj iz dolgočasja zašli na stranpoti družbe. , Kar nekaj ljudi me je v zadnjem obdobju opozorilo na problematiko »neformalnih mladinskih shajališč«, kjer se mladi (pod 15 let) zbirajo in od časa do časa organizirajo tudi kakšen »širši družabni dogodek«, po katerem nekateri omagajo, nekje na pol poti do doma. Verjamem, da bi se številni od teh mladih odločili tudi za kakšno drugačno, mogoče bolj športno, zabavo, če bi imeli zunanje športno igrišče. Prav zato podpiram prizadevanja mojega kolega svetnika Mateja Slaparja, ki vlaga veliko svoje energije in volje v projekt, s katerim bi v Mekinjah končno dobili športno igrišče, kjer bi se mladi lahko zbirali in se zabavali s športnimi aktivnostmi. Če odgovorim na naslovno vprašanje, potem lahko rečem, da mladi generaciji v času počitnic lahko ponudimo predvsem športna igrišča, ki jim bodo dala priložnost za kvalitetno in zdravo preživljanje prostega časa. Končna izbira je seveda zgolj in samo njihova. Da bodo mladi sploh lahko sprejeli ponujeno roko športa, pa bodo morali pristojni, tu mislim predvsem na župana, pokazati večjo pripravljenost za investiranje v rekreativne športne objekte. Velikokrat se počutim nemočnega, ko se name obračajo občani in občanke, ki imajo skoraj do potankosti pripravljene načrte, kje bi si želeli imeti športno igrišče, vendar na občini naletijo na gluha ušesa. Ne preostane mi drugega kot to, da skupaj z njimi upam, da bo župan in njegova koalicija doumela, da je investicija v športno igrišče tudi investicija v mlade. Saj veste, na mladih svet stoji! Lepe in doživete počitnice želim vsem mladim. MATEJ TONIN Dl Iskrene žalostne čestitke’ Z najavo na prvi strani časopisa in z obširnim poročilom na drugi strani, poleg Mercatorja, Tuša, Špara in Lidla, prihajata zdaj v Kamnik, še Hofer in neka »Qlandija«. Imenitno!? Bo Kamnik zaradi tega gospodarsko uspešnejši? Morda nekateri občinski svetniki menijo, da bodo v našo Indijo Koromandijo prišli kupovat ljudje iz Trsta ali Celovca? Delovna mesta, ki jih bodo zasedli novi trgovci, bodo dala le možnost, da zaslužen denar zapravijo kar v svoji »štacunci«. Bomo morda prvi, pri katerih bo deloval perpetum mobile, v stilu, če drugi ne naredijo prometa, ga bomo pa sami? Menim, da te sreče ne bomo imeli. Trgovci se morajo seveda šolati izven Kamnika, ker zanje v mestu ni šole. Le čemu imamo potem v Kamniku gimnazijo, ki počasi, a vztrajno drsi v sivo povprečje? Dijaki, ki jo končajo, morajo po študiju, kje drugje kot izven Kamnika, tudi delovna mesta iskati izven občine, saj posluha in sposobnosti za razvijanje poslovnih in obrtnih dejavnosti očitno pri zdajšnji večini občinskih svetnikov še vedno ni. Tudi pri občinski upravi ne, ki je očitno prav tako sposobna ustreči le želji pogoltnih investitorjev in v obravnavo svetnikom ponuditi le tisto, s čimer jih posilijo našega denarja lačni trgovski kapitalisti. Zato izrekam iskrene, a zelo žalostne čestitke vsem tistim občinskim svetnikom, ki so glasovali za sprejetje občinskega podrobnega prostorske- Kamniški osnovni šoli Pred nekaj tedni smo bili tudi v Kamniku priča razstavi projektov za kamniški osnovni šoli. V SDS smo seveda veseli, da se stvari premikajo naprej. Želimo si, da bi bili problemi v zvezi z osnovnima šolama čim prej rešeni. Na žalost pa g. župan niti malo ne upošteva mnenja drugih, ampak svojevoljno tišči zadevo naprej, ne glede na to, ali je zadeva pametna ali ne. Postopek, ki ga vodi g. župan, je zelo prefinjen in ne omogoča nobene demokracije. Vsi postopki namreč potekajo v veliki časovni stiski za tesno zaprtimi vrati in zato je nemogoče, da bi se upoštevala tudi mnenja drugače mislečih. Kot smo videli, sta si drugo nagrado razdelila dva projektantska biroja. Zakaj se je strokovna komisija odločila za tako rešitev seveda ne vem, je pa zanimivo, da oba projekta zelo odstopata od zahtev, ki so bili postavljeni v samem razpisu. Eden izmed projektov predvideva najprej rušenje OŠ FA in šele nato gradnjo nove. Kako bo sedaj projektantom uspelo uresničiti želje občinske uprave bomo seveda videli, ko bosta šoli dokončani. Seveda upam, da ne bo nobenih pripomb z nobene strani. Danes je verjetno že vsem ljudem jasno, da se v SDS zavzemamo za dve novi šoli na dveh različnih lokacijah. Ko sem si ogledoval razstavljene projekte, sem bil mnenja, da bo na sedanjem območju obeh šol nastala neverjetna prostorska džungla. Prostorska stiska je verjetno tudi vzrok za to, da so se vsi projektanti izognili podiranju naše najstarejše šole. OŠ Toma Brejca bo namreč ostala tam, kjer je in jo bodo samo sanirali. Če se bo občinska oblast odločila za resno sanacijo šole, bo to stalo več denarja, kot pa če bi zgradili novo šolo. To seveda g. župan ne bo nikoli priznal, je pa to dejstvo, ki je poznano vsakomur, ki je obnavljal staro hišo ali kako drugo stavbo. Veliko razočaranje sem doživel tudi zaradi glasbene šole. Ko smo na eni izmed sej Občinskega sveta debatirali o tej problematiki, je bilo s strani g. župana in občinske uprave polno sladkih besed, kako se bo s tem projektom rešil tudi problem glasbene šole. Danes lahko vidimo, da je občinska uprava pozabila na glasbeno šolo. Vzrok za to vidim v tem, da bi rešitev prostorske stiske v glasbeni šoli stala preveč denarja glede na volilni izkupiček. Še en velik problem sem zaznal pri ogledu razstave. Prometna ureditev, ki se bo odvijala na prostoru novih šol, ni upoštevala dejstva, da je danes problem pristopa h knjižnici zelo velik. Tam namreč vsakodnevno nastaja ogromna gneča, ki bi jo bilo potrebno razrešiti. Da ne bom samo grajal. Število parkirnih mest pri osnovnih šolah je po novem veliko večje, kot pa je bilo to mišljeno po prvotnih zahtevah. Ali je vzrok za to naše stalno nerganje ali kaj drugega, ne vem, bo pa problemov s parkiranjem manj, kot pa je to v tem trenutku. Pri projektu šol velja omeniti tudi delo treh študentov arhitekture, ki so se ne glede na razpisne pogoje dela lotili po svoje in dokazali, da bi bilo možno zgraditi eno šolo na sedanji lokaciji, drugo šolo pa v Mekinjah. Obstoječo OŠ TB bi lahko zasebni investitorji preuredili v hotel s 60 posteljami. Večnamenska koncertna dvorana, namenjena glasbeni šoli, bi lahko služila tudi hotelu kot dvorana za družabne večere ali prostor, kjer bi se lahko odvijali razni simpoziji. Projekt, ki je bil predstavljen na okrogli mizi, mi je bil zelo všeč. Mislim, da je naloga opozicije, da opozarja na nepravilnosti in nespametnosti, ki jih dela trenutna oblast. V tem smislu je napisan tudi ta članek, ki pa seveda ne bo imel nobenega vpliva na samo izvedbo niti na časovni potek gradenj. G. župan ima okoli sebe zbrano dovolj veliko svetnikov, ki bodo »požegnali« karkoli si bo g. župan zaželel. Občinska uprava mora predvsem zagotoviti denar za gradnjo. Potrebnega denarja bo verjetno več, kot pa znaša naš celoletni proračun. Glede na dejstvo, da ima g. župan vizijo narediti povezovalko, vredno najmanj 5 milijonov evrov, pa me je kar malo strah, od kje misli dobiti dovolj denarja. V najkrajšem možnem času bo potrebno rešiti tudi problematiko vrtcev, saj bo ob letu po podatkih občinske uprave brez oskrbe najmanj 185 naših najmlajših prebivalcev. Zato upam, da ne bodo glavni vir financiranja naših šol krediti. Obresti so dandanes zelo velike. ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik UPOKOJENCEM ENKRATNI POKOJNINSKI DODATEK Po lanskih izrednih, za našo mlado državo mirno lahko rečemo najboljših gospodarskih gibanjih v njeni zgodovini, so cene nafte v svetovnem gospodarstvu povzročale stalni pritisk na stroške poslovanja in zmanjševale napore za večjo konkurenčnost gospodarstva. Povsem nepričakovano smo bili sredi leta priča enormnemu povečanju cen osnovnih ga načrta, s katerim bo omogočeno, da bosta v Kamniku zrasla še peti in šesti trgovski center! Kljub temu, da so ti svetniki, kot je zapisano v poročilu s seje občinskega sveta, zaskrbljeno razpravljali (a bolj pošteno bi bilo, če bi pisalo, da so se sprenevedali), kako bi morali investitorjem predlagati, kakšne dejavnosti naj v svojih prostorih predvidijo, je njihov poslušni glasovalni stroj z večino izglasoval eno novih velikih kamniških neumnosti. Vsem bi vendar že moralo biti jasno, da na »izbor dejavnosti« ne bodo imeli niti najmanjšega vpliva. Tudi občinski upravi Kamnika žalostne čestitke - za izjemno »izvirnost in pestrost« pri načrtovanju prostora! Zatoj spoštovani občinski svetniki, ki ste glasovali za, upam, da boste ob odprtju trgovin dobili pošteno zahvalo, vsaj s kakšnim bonom »ugodnih nakupov«. Kasneje pa boste pozorno preverjali tudi vse cene in hodili po mleko v Lidl, po makarone v Spar, po najlonke v Mercator, po brokoli pa morda v Hofer in tako naprej. Čimveč sobot in nedelj boste lahko preživeli ob posedanju v trgovskih bifejč-kih in se ob kavici pridušali, kako neznansko drago je vse. Upam tudi, da boste v prihodnosti, ko se bodo vaši nasledniki ukvarjali z degradiranimi območji, za katere danes mislite, da pomenijo razvoj, do njih prizanesljivi. Saj ne dvomim, da bo na mestu neslavno propadlih »štacun« že čez desetletje ali dve spet raslo šavje in trava. To pa še ni vse. Če boste poklicali zdaj, vam bodo na posebni liniji zaupali, da bi bilo morda bolj modro za razvoj proglasiti kaj, česar se drugi še niso spomnili. Kaj to je, vam na tej linij NE bodo zaupali po oglasih. Pobrskati boste mogli po viju-gicah lastnih možgančkov. To pa je tako naporno in težko, mar ne? LIDIJA BALANTIČ živil. Oba navedena agregata sta povzročila pretres na trgu osnovnih živil - tako pri nas, kot tudi v Evropi in svetu. Seveda je jasno, da so bili vplivi na porast življenjskih stroškov zelo različni glede na velikost, urejeno in ustaljeno gospodarsko okolje. Dvig cen življenjskih potrebščin je povzročil znižanje realne vrednosti pokojnin. Da bi odpravili negativne učinke visoke inflacije in zagotovili ustrezno dohodkovno podporo v obliki minimalnega dohodka predvsem socialno najbolj ogroženim kategorijam prebivalstva, med katere se uvrščajo tudi upokojenci z najnižjimi pokojninami, je bil februarja letos sprejet nov Zakon o varstvenem dodatku, katerega glavni namen je, da se z novo osnovo za odmero te pravice zagotovi boljši materialni in socialni položaj prejemnikov najnižjih pokojnin. Upokojenci, katerih glavni strošek predstavlja hrana in druge nujne življenjske potrebščine (elektrika, voda in drugi stanovanjski stroški), občutijo slabši gmotni položaj najbolj neposredno, praviloma pa tudi nimajo možnosti vplivati na svoje mesečne prejemke, saj si zaradi starosti ali invalidnost ne morejo dodatno zagotoviti sredstev za preživetje. Zaradi ohranitve življenjskega standarda je Vlada Republike Slovenije predlagala, da se tej kategoriji prebivalstva Republike Slovenije zagotovijo dodatna sredstva v obliki enkratnega dodatka k pokojnini, ki bo nadomestil izpad zvišanja življenjskih stroškov v zadnjem letu. Z Zakonom o enkratnem pokojninskem dodatku je predvideno izplačilo enkratnega dodatka v treh različnih višinah. Najvišji znesek 150,00 evrov bo izplačan uživalcem pokojnin, ki so enake ali nižje od 403,63 evrov. Uživalcem pokojnine enake ali nižje od 450,00 evrov in višje od 403,63 evrov bo izplačan enkratni pokojninski dodatek v višini 100,00 evrov. Tisti, katerih pokojnina presega 450 evrov in hkrati ni višja od 500,00 evrov, pa se bo izplačal enkratni pokojninski dodatek v višini 80,00 evrov. Do izplačila enkratnega pokojninskega dodatka bodo upravičene le osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, saj gre za ukrep, s katerim se izboljšuje gmotni položaj oseb, ki prebivajo na ozemlju Republike Slovenije in so izpostavljene učinkom posledic zvišanja cen življenjskih potrebščin na ozemlju Republike Slovenije. Od enkratnega pokojninskega dodatka se ne bodo plačali prispevki za zdravstveno zavarovanje. Sredstva za izplačilo bo zagotovila Republika Slovenija iz sredstev državnega proračuna in bodo izplačana skupaj z izplačilom pokojnin za mesec avgust 2008. Čeprav Zakon še ni doživel obravnave na plenarni seji, sem prepričan, da ga bomo po hitrem postopku sprejeli na junijski seji Državnega Zbora, saj se vsi zavedamo, da je zaradi inflacije, ki se v letošnjem letu kljub tihemu pričakovanju še ne umirja, potrebno zagotoviti dodatna sredstva tistim upokojencem, ki prejemajo najnižje pokojnine. RUDI VERŠNIK, poslanec SDS v DZ ALI JE ODLOČITEV ZA GRADNJO OBEH MESTNIH ŠOL V NEPOSREDNI BLIŽINI PRAVA? ■m* sigi. Slovenska ljudska stranka OO SLS Kamnik OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI! V zadnji številki Kamniškega občana so avtorji elaborata 11270 - absolventi arhitekture Teja Zakrajšek, Denis Rovan in Jernej Markelj opisali svoje videnje gradnje mestnih šol. Tudi sam sem se udeležil razstave natečajnih del v prostorih občine Kamnik in po uvodnih govorih g. Toneta Smolnikarja, prof. Kristla, ravnatelja in ravnateljice obeh šol in ostalih mi je bilo jasno, da je natečajna komisija storila temeljno napako, da se je odločila za gradnjo obeh šol na sedanji lokaciji s skupnimi športnimi površinami. Gospod župan je v svojem govoru povedal, da se je komisija sestala več kot desetkrat, prof. Kristl je govoril o problemih, ki so se pojavili iz urbanističnega vidika. Nihče pa ni povedal, kaj je bil temeljni vzrok za sporno odlo- čitev predlagane gradnje. Ali je to le racionalizacija gradnje ali preživete ideje nekaterih članov komisije, da je po sedanjih predlogih v natečajnih nalogah prostor od Ljubljanske ceste in do struge Kamniške Bistrice dobesedno zasičen s stavbami, ki bodo stale naslednjih 100 let ali več. Seveda ne gre za vprašanje: šoli da ali ne, ampak za dejstvo, da so tudi strokovnjaki arhitekturne stroke in Kamničani nasploh ugotovili, da predlagane rešitve niso primerne. Občina Kamnik ima kot investitor še nekaj časa, da spremeni predlog natečaja v tistem delu, ki govori o ponovni gradnji osnovne šole Frana Albrehta na isti lokaciji tako, da se jo zgradi na območju Mekinj, stara osnovna šola Toma Brejca ostane za druge namembnosti, zgradi se nova šola Toma Brejca južno od športne dvorane. Občina Kamnik in g. župan se morata odločiti, da se sporna odločitev spremeni, saj ni bila podeljena prva nagrada, s katero bi se občina obvezala za odkup prvo nagrajenega elaborata, in tako reši prostor pred pregosto pozidavo, saj je prostor v Mekinjah idealen za novo šolo. Predlogi in pripombe avtorjev so'tehtne, predvsem pa so kritike glede pozidave in prometa ter dozidave osnovne šole Toma Brejca tako dobro argumentirane, da si zaslužijo pozornost in ponovno odločitev. V Nemčiji velja pregovor, ki pravi približno takole: Ce imaš preveč denarja, kupuj stare hiše in jih obnavljaj. FRANCI OREŠNIK, SLS Kamnik Tradicionalno srečanje prijateljev LDS Kamnik Predstavljena kandidatura Braneta Goluboviča za septembrske volitve v Državni zbor V soboto, 14. junija, je v Lovskem domu v Špitaliču potekal tradicionalni družinski piknik prijateljev in prijateljic LDS Kamnik. Dežne kaplje in za ta letni čas precej nizke temperature so dogajanje preselile pod streho, kar pa ni zmotilo prazničnega duha in dobrega razpoloženja. Še več, marsikdo je na pikniku brez pretiranega športnega udejstvovanja celo bolj užival. Nogomet, badminton in metanje podkev so tako nadomestili pogovori, kresanje mnenj in pikado, vse ob dobri hrani in pijači, za katero je skrbel predsednik svetniške skupine Demitrij Perčič. Vsem našim svetnikom občinskega sveta je družbo, poleg kamniškega članstva in njihovih družinskih članov ter prijateljev, delala tudi Alenka Zavbi, pokrajinska koordinatorica. V pogovoru je povedala, da je LDS po preteklih pretresih uredila svoje vrste in da se intenzivno pripravlja na jesenske volitve v Brane Golubovič, kandidat LDS na jesenskih volitvah. Državni zbor. Pri tem je poudarila, da morajo biti kandidati dobri, strokovni in predani svojemu delu - prav taki, kot je podžupan Brane Golubovič, ki bo kandidiral v Kamniku in Komendi. S takimi kandidati in z dobrim programom se nam za uspeh na volitvah ni treba bati. Kandidata z dobrim in prepričljivim programom volivci namreč prepoznajo in mu tudi zaupajo. Vsekakor pa je do volitev potrebno opraviti še precej dela, korektna predstavitev kandidata je osnova, na kateri se lahko volivci odločijo. Brane Golubovič, ki ima tudi svojo spletno stran, je v sproščenem pogovoru z mladimi udeleženci piknika povedal, da se standard ne meri le po dostopnosti osnovnih dobrin, ampak je v današnjem času pomembno še mnogo več. Kako država in občina omogoča ljudem dostopnost do predšolskega varstva, znanja, zdravstvenih storitev, tehnoloških storitev, ipd.. Resnična kakovost življenja zato ne more biti vezana samo na ekonomijo, temveč zadeva celotni ustroj družbe. Od splošnega vzdušja, naklonjenega ustvarjalnosti in strpnosti, preko dostopa do javnih dobrin vsem pod enakimi pogoji, ne glede na njihov socialni ali ekonomski status, do zaščite vseh tistih pravic, ki pripadajo posamezniku. Piknik smo zaključili v večernih urah, vsekakor pa z mislijo, da se ponovno srečamo - najkasneje na teniškem turnirju in pikniku konec avgusta. Za LDS Kamnik MARKAGOVIČ ZARES - nova politika Sandi Uršič - kandidat na jesenskih volitvah ZELENA STRANKA KAMNIK PODJETJU BELINKA KEMOSTIK KAMNIŠKA MARJETICA 2008 Zelena stranka bolj ali manj uspešno sodeluje s podjetji, da v svoji proizvodnji ne iščejo le največjega dobička, ne ozirajoč se na uničevanje okolice, ampak posvečajo pozornost varovanju tako zaposlenih, kakor tudi okoliškega prebivalstva - na kratko delujejo okoljevarstveno osveščeno. Da ne bi vedno pisali le negativnih stvari o onesnaževalcih, smo se odločili nadgraditi sodelovanje in na primeren način ta prizadevanja tudi nagraditi. Za pozitivno delovanje smo pripravili kamniško marjetico, za negativno delovanje pa kamniški osat. Vabimo pa vse občane Kamnika, da nam za ta priznanja posredujejo svoje utemeljene predloge. Tu je prvi pozitivni primer: Pred natanko 10. leti je v odgovoru na naše pripravljalno besedilo z naslovom »OKOLJEVARSTVENA PROBLEMATIKA KEMOSTIKA, tovarne lepil in kemičnih izdelkov d.d. takratni direktor zapisal: »Naša želja je, da kontinuirano in korektno sodelujemo s krajani Mekinj, občinskimi organi in Zelenimi Kamnika, saj se zavedamo, da le tak način dela omogoča normalno poslovanje in vraščanje podjetja v okolje, kjer je pač locirano, predvsem pa zmanjšuje negativni predznak, ki se drži kemijske industrije predvsem zaradi neobveščenosti.« To je bil začetek zglednega sodelovanja z Zelenimi Kamnika ter začetek velikih naporov in vlaganj podjetja za boljše delovno okolje zaposlenih in zmanjševanje vplivov poslovanja podjetja na okolje. • V letu 2000 smo skupaj pripravili javno tribuno, na katero smo povabili krajane KS, predstavnike občinskih organov in inšpekcijskih služb. Rezultat je bil nekakšen opomnik aktivnosti, ki so bile ključne za zmanjšanje vplivov na okolje na eni strani in obveza za podjetje, da jih reši v čim krajšem času po drugi strani. • Vsako leto smo si vzeli čas za pregled storjenega in dopolnjevali spisek aktivnosti kot posledico novih spoznanj ali nove zakonodaje, ki se je v teh letih bistveno spremenila, še zlasti po vstopu Slovenije v EU. • Danes, po 10-ih letih, lahko ugotovimo, da ima podjetje poslovanje prilagojeno pridobljenima standardoma ISO 9001 in ISO 14001, pridobili so tudi okoljevarstveno dovoljenje. Končujejo 10-letni investicijski ciklus in imeli bodo proizvodnjo - eni od redkih v tem delu Evrope -skladno z vso rigorozno evropsko zakonodajo. To jim daje osnove za optimizem, ne samo, kar se tiče ohranitve pomembnih delovnih mest, ampak tudi nadaljnjega razvoja podjetja vtem času globalizacije in hitrih sprememb. • Vlaganje v izboljševanje delovnih razmer in zmanjševanje vplivov na okolje v podjetju ni bilo nikoli tretirano kot strošek, ampak kot del nujnih vlaganj za nadaljevanje proizvodnje in izboljšanje poslovanja. V to jim je uspelo prepričati tudi lastnike. Tako so v teh desetih letih vlagali med 5 in 10% prihodkov od prodaje za te investicije. • Posebej velja poudariti, da se je izboljšalo tudi poslovanje; podjetje posluje z dobičkom, v zadnjem času so tudi na novo zaposlovali. Zaradi vsega povedanega je IO ZS OO Kamnik na seji 6. 5. 2008 sprejel sklep: V imenu Kamničanov in Zelene stranke podeljujemo podjetju Belinka Kemostik d.o.o. naziv Kamniška Marjetica za leto 2008 kot primer vzornega podjetja na področju varovanja okolja. ČESTITKE! Zelena stranka Kamnik V soboto, 14. junija, je v ljubljanskih Križankah potekala 2. konvencija naše stranke, na kateri je bil, po uvodnem govoru predsednika stranke Gregorja Golobiča, predstavljen osnutek programa stranke, ki bo do volitev v javni obravnavi dostopen vsem na naši internetni strani. Sandi Uršič, predsednik kamniškega občinskega odbora, je kandidat stranke Zares v 10. volilnem okraju (ta zajema občini Kamnik in Komendo). Na sliki s predsednikom stranke Gregorjem Golobičem. Poleg predstavitve programa je bila pomembna tudi prva predstavitev kandidatk in kandidatov za jesenske volitve v Državni zbor. Med predstavljenimi kandidati je bil za 10. volilni okraj, ki zajema občini Kamnik in Komendo, predstavljen predsednik našega občinskega odbora Sandi Uršič. Svet našega občinskega odbora je že pred časom podprl njegovo kandidaturo in veseli nas, da je sedaj tudi uradno postal kandidat stranke Zares - nova politika. V sodelovanju s programskimi odbori našega občinskega odbora se že pripravlja program, ki bo pokrival problematiko naše občine in tudi posamezne projekte v občinah Kamnik in Komenda, ki se urejajo na državnem nivoju. Zagotovo bo kandidat posebno pozornost namenil področju družbenih dejavnosti, kjer že aktivno deluje in se njegovo delovanje lahko kaže tudi v realiziranih projektih. JANEZ BALANTIČ predsednik Sveta OO ZARES -nova politika Kamnik politika Ob največjem slovenskem prazniku, dnevu državnosti, Vam iskreno čestitamo. Vse dodatne informacije kot tudi ostala vprašanja in pobude pričakujemo na mali: kamnik@zares.si Občinski odbor ZARES - nova politika Kamnik www.zares.si Tudi v letošnjem letu smo člani Zelene stranke in društva ŠPOR-TEK združili moči in ponudili Kamničanom, da z nami preživijo prijetno soboto. Predstavili smo zanimivo ekipno športno igro »floorball«. Igra je najbolj podobna hokeju, lahko bi rekli kar peš hokej. Za to igro ne potrebujemo drage opreme. Floorball palice, plastična žogica, improvizirani goli in že lahko uživamo v igri. Igra je primerna prav za vse starosti in oba spola. S palico vodimo in udarjamo žogico, si jo podajamo in jo poizkušamo spraviti v nasprotnikov gol. Igrali smo na ograjenem mini floorball igrišču, s tremi igralci in vratarjem v polju. Predstavili smo zasnovo TRIM STEZE v Kamniku. Steza naj bi -potekala po že znani trasi na Zapricah, opremljena z 18 postajami - orodji, kjer bi opravili določene telesne vaje. Vsi prisotni so z velikim navdušenjem zagovarjali potrebnost tovrstne telovadnice na prostem in izrazili pripravljenost aktivnega sodelovanja pri realizaciji. Žal moramo ugotoviti, da je realnost negotova. Naša volja, znanje in zagnanost se ustavi ob administrativnih ovirah. Čeprav so na občini zagotovljena določena finančna sredstva, pa zelena luč za začetek del ne zasveti, ker zaradi denacionalizacijskih postopkov ni mogoče pridobiti vseh potrebnih soglasij. Posebno zanimiva je bilajired-stavitev NEPALSKIH OREŠČKOV oziroma celotne palete izdelkov, ki prispevajo k ohranjanju zdrave narave. Znana pralna sredstva so zelo agresivna in v naravi neraz-gradljiva, predstavljajo velik problem pri onesnaževanju narave. S pronicanjem v zemljo neustavljivo zastrupljajo podtalnico in vplivajo na kvaliteto pitne vode. Poleg čistilnega programa so izdelki zanimivi tudi v prehrani ter v osebni in intimni negi. Za najmlajše sta poskrbeli Mojca in Daša. V ustvarjalnem kotičku so se otroci lahko naučili tehnike poslikave platna in svoje znanje preizkusili pri ustvarjanju velikega plakata. Za ljubitelje šaha smo organizirali 2. turnir Kamniške Veronike. Ratingiran turnir v pospešenem šahu je potekal v kvalitetni šahovski zasedbi. Nagradni sklad in lepo število igralcev je bilo zagotovilo za prijetno šahovsko doživetje. Tečemo, da življenje ne teče mimo nas. Društvo SPORTEK Letos mineva 17 let od osamosvojitve Slovenije, vsem občankam in občanom Občine Kamnik želimo lepo in prijetno praznovanje. USTA TONETA SMOLNIKARJA PII : k : Predsednica DIS Kamnik Stanislava Završnik v družbi gostov: varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik, Adija Smolarja in predsednice SD OO Kamnik-Komenda Julijane Bizjak Mlakar. Prijetno srečanje izgnancev Rednega letnega srečanja kamniške enote Društva izgnancev Slovenije, ki je bilo letos bolj kulturno obarvano, so se 31. maja v Domu kulture Kamnik udeležili izgnanci, njihovi svojci in gostje. Župan Kamnika Anton Tone Smolnikar je v uvodnem nagovoru pozdravil udeležence, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik pa je v govoru opozorila na vedno več kršitev človekovih pravic. Poleg podžupana Braneta Goluboviča se je vabilu odzvala tudi predstavnica Upravne enote Kamnik Bogdana Ravnik - Muratagič. Kulturni program je bil zares pester. Predice so zapele izbor ljudskih pesmi, med katerimi ni manjkala »himna« izgnancev Oh, kako je dolga pot. Učenci OŠ Toma Brejca so pripravili glasbeno recitacijski program, vrhunec dopoldneva pa je bil nedvomno nastop znanega slovenskega kantavtorja Adija Smolarja, ki se je s svojimi besedili in vmesnimi nagovori trdno zasidral v srca udeležencev srečanja. Program je zaključila Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik. Predsednica DIS Kamnik STANISLAVA ZAVRŠNIK SDS SLOVENIJA na novi poti Občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti! N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka ČESTITAMO OB PRAZNIKU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI IN VAM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE. OO SD KAMNIK - KOMENDA Šutna 14,1241 Kamnik www.kamnik.socialnidemokrati.‘;i GSM: 031 284 829 Spoštovane občanke, spoštovani občani! Socialni demokrati Vam ob Dnevu državnosti iskreno čestitamo. mag. Julijana Bizjak - Mlakar predsednica S TEM OGLASOM VAM NUDIMO 10% POPUST NA STORITEV JJW’ »JIM MS! Odslej telovadimo tudi poleti! Kje? Na zunanjem bazenu, seveda! Vadba vodne aerobike bo letos potekal Kdaj? Vsak torek med 20. in 21. uro NOVO: gymstick pripomočki za še bolj učinkovito vadbo! OB NAKUPU PAKETA 10 OBISKOV VODNE AEROBIKE VAM PODARIMO: - DVOURNI OBISK ZELIŠČNE SAVNE - OBISK SOLARIJA - 10% POPUST NA IZBRANO MASAŽO CENA PAKETA: 32,50 € Vabljeni v svet termalnih užitkov! Tel.: 01 83 44 100 e-mail: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si TERME SNOVIK SVET TERMALNIH UŽITKOV SLAVNOSTNI KONCERT OB 55-LETNICI GLASBENE SOLE KAMNIK GLASBA JE ODSEV DUŠE, MELODIJA SRCA Že najmlajše baletke Plesne pripravnice II., ki se jim zdi balet sprva kot del sanjskega sveta, spoznavajo, daje veliko bolj zanimiv, ko ga doživiš. Prisrčno so predstavile POMLADNO ŽUBORENJE. Zaigrala so srca ob lepi Avsenikovi melodiji SPOMIN. S spretnimi prsti jo je izvabljal učenec 3. razreda harmonike Gašper Vodlan, njegov mentor je Robert Smolnikar. se je na različnih glasbenih instrumentih predstavilo veliko učencev - mladih glasbenikov, zmagovalcev na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini. Svoje glasbeno znanje je predstavilo le nekaj izmed najboljših učencev, ki se udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj in na njih posegajo po najvišjih priznanjih in pohvalah. Z nastopi in koncerti v kamniški občini, občini Komenda in po Sloveniji pomembno vplivajo na razvoj glasbene dejavnosti in bogatijo glasbeno življenje. Slavnostni koncert ob 55-letnici šole so začeli naj mlajši - OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE ŠOLE KAMNIK pod vodstvom Simona Skalarja. Zaplesale so mlade baletke, ki Glasbeno šolo Kamnik obiskujejo v Domu kulture Kamnik, v skrivnosti plesa na konicah prstov jih skrbno uvaja baletka prof. Ana Trojnar. Organizatorka in vodja programa slavnostnega koncerta prof. Ana Smrtnik je odlično vodila program koncerta in predstavila Glasbeno šolo Kamnik, katere prvi ravnatelj je bil Peter Bitenc. V Glasbeni šoli Kamnik sedaj poučuje 25 učiteljev, ki posebno skrb namenjajo navduševanju najmlajših za različne dejavnosti, povezane z glasbo. Veliko pozornosti namenjajo odkrivanju nadarjenih otrok in njihovemu usmerjanju v nadaljnje izobra- Vodlanova z Velike Lasne V krogu domačih in prijateljev sta 26. aprila zlato poroko praznovala 73-letna Ivanka in 79-letni France Vodlan z Velike Lašne. Civilna poroka je potekala na matičnem uradu v Kamniku, slovesno bogoslužje pa v župnijski cerkvi svetega Urha na Vranji peči. Kot sta povedala, se je na njuni skupni življenjski poti nabralo veliko lepega, pa tudi nekaj grenkih trenutkov, s katerimi sta se skupaj uspešno spopadla. Vse življenje sta trdo delala na hribovski kme- tiji. Njun delovnik se je začel ob zgodnjih jutranjih urah in končal pozno zvečer, ko sta utrujena sedla za mizo. Rodili so se jima trije otroci, ki so si ustvarili svoje družine. Danes jima dolge popoldneve krajša šest vnukinj, vnuk in dve pravnukinji. Zlatoporočenca sta nam lep zgled, saj sta se vse življenje razdajala otrokom in na kmetiji. Cukjatijeva iz Kamnika Prikupne baletke 1. razreda pod mentorstvom prof. Ane Trojnar so nas z ELIZABETINO PODOKNICO prepričale, da je balet več kot samo skupina deklic, oblečena v kratka tilasta krilca. Je plesna govorica telesa, ki nas poveže z umetnostjo. Balet so plesalci, ki navdušijo s svojo močjo in gibčnostjo. Balet je tudi glasba, oder, čarobna svetloba luči, ploskanje gledalcev, ki napolni z zadovoljstvom in navdušenjem ob poklonu. . odkrivamo vse, kar globoko v sebi želimo čutiti. V glasbi najdemo svoj mir, v njej razživimo svojo radost, z njo izpojemo skrite želje in čustva. Lahko jo imamo samo zase, z njo pa se lahko dotaknemo tudi drugih src in si odpremo pot do njih. Poslanstvo našega delaje otroka popeljati v svet glasbe tako, dajo bo vzljubil in mu bo sopotnica vse življenje, pa naj bo njegova poklicna odločitev kakršnakoli že.« Z izbranimi, globokimi mislimi o 55-letnem uspešnem glasbenem delovanju nas je seznanjala ravnateljica Glasbene Učenka 5. razreda GŠ Kamnik Tjaša Vrhovnik je že prava mojstrica na violončelu. Ob klavirski spremljavi prof. Igorja Semeja je odlično zaigrala 3. stavek Koncerta v G duru. Njena zadovoljna mentorica je prof. Mirela Rihtar. ževanje, prav tako pa želijo pri učencih spodbuditi željo po vključevanju v ljubiteljske instrumentalne in pevske ansam- Ravnateljica Glasbene šole Kamnik Darka Skalar v slavnostnem nagovoru: » Kar polovico učiteljskega kolektiva Glasbene šole Kamnik sestavljajo njeni bivši učenci.« Lorina Marolt Vajda, učenka 5. razreda violine, mentor prof. Narcis Salihovič. šole Kamnik Darka Skalar. Zvedeli smo, da je v letih delovanja glasbeno šolo uspešno končalo več kot 600 učencev. Mnoge od njih so prizadevni pedagogi usmerili na njihovo nadaljnjo glasbeno pot: v Simfonični orkester Dom-žale-Kamnik, Mestno godbo Kamnik, v številne pevske zbore in komorne skupine. Kar 80 učencev si je glasbo izbralo za svojo poklicno pot. Srečujemo jih kot umetnike - soliste, kot člane orkestrov na koncertnih odrih po Sloveniji in tujini, mnogi od njih so se odločili za poučevanje na glasbenih šolah. »Trudimo se šolo približati čim večjemu številu otrok in jo narediti prijazno,« je ena od mnogih lepih misli ravnateljice Darke Skalar. Z modro mislijo L. van Beethovna: »Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija« je prof. Ana Smrtnik zaokrožila slavnostni koncert. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Milka in Zdravko Cukjati sta zlato poroko praznovala v krogu svojih najbližjih. Z leve: sin Tomaž, hči Mili, v sredini zlatoporočenca in vnuk Zlatoporočenca Ivanka in France Vodlan z otroki - hčerki Martina in Žan, ki je pri obredu nosil njuna nova zlatoporočna prstana, sin Tine Vida kot priči in sin Franc. *n hčerka Zdenka. V aprilu sta zlato poroko praznovala tudi Milka in Zdravko Cukjati iz Kamnika, Muzejska pot 3- Milka je bila rojena v Šmarci 9- 9- 1937, Zdravko pa v Jelenku pri Trojanah 6. 2. 1929. Spoznala sta se pri Milki doma, ko je Zdravko hodil s svakom k njim na obisk. Poročila sta se 1. 2.1958, v zakonu so se rodili štirje otroci - dve hčeri in dva sinova. Družina se je hitro širila, sedaj šteje 18 članov, imata pet vnukov in dva pravnuka. V kamniškem muzeju sta bila zaposlena kot hišnika od 1. 2. 1961 do upokojitve. Zdravje jima dobro služi, zato pomagata pri raznih prireditvah v muzeju, posebno aktivna je Milka na poročnih prireditvah, obdelujeta vrtiček, Zdravko pa je strasten gobar, zeliščar in starinar. Veselje do starih predmetov in zbirateljstva je prenesel tudi na sina Tomaža. STUDIO ZA NEGO HIŠNIH LJUBLJENČKOV »ŠAPEK« V NAŠEM STUDIU ZA NEGO HIŠNIH LJUBLJENČKOV VAM NUDIMO: KOPANJE, STRIŽENJE, TRIMANJE RAZČESAVANJE NEGA NOHTOV IN UŠES ČIŠČENJE PARANALNIH ŽLEZ ODSTRANJEVANJE OBOČESNIH MADEŽEV ODSTRANJEVANJE ODMRLE DLAKE NUDIMO TUDI VARSTVO MALIH PSOV NA NAŠEM DOMU V OKOLICI KAMNIKA INFORMACIJE NA GSM: 041/730 491 PASTIRSKA DEDIŠČINA VELIKE PLANINE V KAMNIŠKEM MUZEJU V Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice je postavljena zanimiva razstava, ki prikazuje bogato pastirsko dediščino Velike planine in planino samo. Mnogo edinstvenih primerkov in odlično ohranjenih predmetov iz bogate zasebne zbirke Vlasta Kopača, strokovnjaka na področju naravne in kulturne dediščine, ki je bil skoraj 70 let povezan z Veliko planino, predstavlja življenje in delo pastirja, njegovo opravo in opremo med sezonsko pašo na planini, od posod in pripomočkov za izdelovanje masla, sira, trni-čev in pisav za njihovo okraševanje, do različnega orodja, opreme za živino, hišne opreme in izdelkov, ki so jih izdelovali v prostem času ali na paši. Ob odprtju razstave 11. junija so se pod starodavno lipo na grajskem dvorišču zbrali ljubitelji Velike planine, njene bogate dediščine, strokovnjaki in drugi, ki cenijo bogato delo Vlasta Kopača - arhitekta, planinca, alpinista, ilustratorja in publicista, zbiralca in strokovnjaka na področju naravne in kulturne dediščine. Razstava je na ogled do junija prihodnjega leta od torka do petka od 8. do 13. in od l6.do 19-ure, ob sobotah od 10. do 13- in od 16. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13- ure. Avtorica razstave in preglednega kataloga mag. Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, je ob slovesnem dogodku odprtja strokovno in izčrpno predstavila razstavo in zbirko. Župan Tone Smolnikar je pohvalil lepo predstavitev pastirske dediščine iz zbirke Vlasta Kopača v kamniškem muzeju in med drugim poudaril, da ima Občina Kamnik vseskozi spoštljiv odnos do Velike planine in njene dediščine, zato je tudi v lanskem letu iz proračuna zagotovila finančna sredstva za odkup Kopačeve zbirke, kar je osnova te razstave. Kanček pristnega »velikopla- ninskega« vzdušja je prinesel Peter Erjavšek (Rošev), pastir z Velike planine, opravljen v pravo pastirsko opravo. Prikazoval je izdelavo sirčkov trničev in njihovo okraševanje z lesenimi rezljanimi pisavami, kar je posebnost Velike planine in jih drugod v takšni obliki ne poznajo. Pod mogočno, zeleno lipo na prostranem dvorišču zapriškega gradu so mnogi občudovali Petra, ki je ponosno trobil na pastirski rog. Velikoplaninska dediščina je sad življenja in kulture ljuai na kamniškem ozemlju Po smrti Vlasta Kopača leta 2006 se je pokazala možnost, da njegova enkratna zbirka najde mesto v kamniškem muzeju, kar si je tudi sam želel in za kar je imela posluh njegova hči, krajinska arhitektka Mojca Kopač. Zamisel sta podprla Kamničan France Malešič, urednik zadnje Kopačeve knjige Iveri z Grintav-cev, in dr. Tone Cevc, etnolog in strokovni raziskovalec Velike planine. Ob finančni podpori Občine Kamnik je bila septembra lansko leto zbirka odkupljena in Medobčinski muzej Kamnik je v trajno last pridobil 486 dragocenih predmetov, ki so na ogled ljubiteljem dediščine in Velike planine. Izrednega pomena je zbirka pastirskih predmetov z Velike planine, ki je začela nastajati že v tridesetih letih 20. stoletja. Z odkupi, darili in zamenjavami je Vlasto Kopač pridobil predmete, kakršnih danes ni več. Velika planina - njene naravne lepote ter posebnosti še danes ohranjene pastirske kulture in arhitekture Velika planina v Kamniških Alpah je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem z več kot sto pastirskimi kočami, postavljenimi na Veliki, Mali in Gojški planini s Stovniškim stanom ali Dovjo ravnjo. 577 hektarjev pašnih površin se razprostira na nad 1500 metrov nadmorske višine, obdane so z redkim smrekovim gozdom in ruševjem, posejane z značilnimi kraškimi vrtačami. Že v začetku maja pašniki ozelenijo in dajejo vse poletje dobro pašo živini. Človek je bil na Veliki planini in v ostalem visokogorju navzoč že v prazgodovinskem času, kar dokazujejo desetletna arheološka izkopavanja. Najstarejši doslej raziskani tloris bajte na Veliki planini je iz 16. stoletja, ki je po merah in videzu skoraj enak Preskarjevi bajti. Preskarjeva bajta, ki stoji na robu pastirskega naselja na Veliki planini, se s svojo ovalno streho do tal, pokrito s skodlami (šink-lni), brez okna in dimnika ter s kamnitimi lopniki že od zunaj raz- Zbirka velikoplaninskih pisav za trniče je največja vrednost Kopačeve zbirke Trniči in okraševanje z lesenimi rezljanimi pisavami so posebnost Velike planine in jih drugod v taki obliki ne poznajo. Trniči so posebna vrsta osoljenega sira, ki so ga pastirji oblikovali v kepe, podobne čebuli in zgoraj koničaste, vedno po dva enaka. Še svež sir so okrasili z odtisom lesenih pisav. Pisave so podolgovati leseni pečatniki z vrezanimi simboli in okraski. Tako okrašene so prekadili v bukovem dimu nad odprtim ognjiščem. Trniči so bili namenjeni za darilo, fantje so jih dajali dekletom, prijateljem ali tistim, ki sojih hoteli posebno razveseliti. Najbolj znani izdelovalci pisav za trniče so bili: po domače Zabršek, Svržina, Pikušek, Debevčeva Zefa, Cevka, Pintar, Kocjan, Perne, Hban, Koželj in Preskar. Največja vrednost Kopačeve zbirke je prav zbirka velikoplaninskih pisav za trniče, saj je to najobsežnejša zbirka na Slovenskem. Kopač je zbral kar 97 izrednih primerkov pisav. Pastir je pri vsakdanjih opravilih potreboval različne posode - lesene, keramične, pozneje emajlirane - za prinašanje vode, umivanje, molžo, sirjenje in shranjevanje sira, kuhanje ipd. Posebno zanimive v Kopačevi zbirki so velike lesene sklede različnih premerov, izdolbene iz enega kosa lesa (na sliki na levi). Mleko so kisali tudi v lončenih posodah z livčkom - latucah, dve latvici z livčkom iz črne lončevine sta se iz predvojnih časov ohranili iz nekdanje Roševe bajte (na sliki v sredini). Za njima je rokomivček ali umivavček - lesen škaf ec iz macesnovih dog s pletenim obročem in rezljanim ročajem oz, ušesom, s katerim je pastir lažje dvignil posodo, v njej pa si je umival roke. Desno zadaj je vedrnica ali brenta za prenašanje vode, pred njo pa deža - višja posoda s pokrovom, izdelana iz dog in povezana z lesenimi obroči, za shranjevanje masti, kislega sira in skute. Pastirska dediščina iz zbirke Vlasta Kopača Velika planina ni le največja visokogorska pašna planina na Slovenskem z več kot sto pastirskimi kočami, je tudi najbolj temeljito etnološko raziskana. Kljub posodobitvam arhitekture in načina življenja pastirjev še vedno ohranja prvinski avtohtoni čar in bogato pastirsko dediščino, ki jo spoznavamo tudi iz obsežne, neprecenljive zbirke Vlasta Kopača, kije na ogled v kamniškem muzeju na gradu Zaprice in predstavljena v katalogu. Na sliki: Preskarjeva bajta, ki stoji na robu pastirskega naselja na Veliki planini, se s svojo ovalno streho do tal, pokrito s skodlami (šinklni), brez okna in dimnika ter s kamnitimi lopniki že od zunaj razlikuje od sosednjih, modernejših koč, svoje starosvetne značilnosti je ohranila do danes. Ponovno zgrajena sicer leta 1945, vendar na star način, je zadnji in edini ohranjeni primerek ovalne bajte v slovenskih gorah in v Alpah nasploh, leta 2005je bila razglašena za spomenik lokalnega pomena. likuje od sosednjih, modernejših koč, svoje starosvetne značilnosti je ohranila do danes. Zgrajena je bila po koncu 2. svetovne vojne, kajti pozimi 1944/45 so nemška vojska in gorenjski domobranci požgali vse pastirske koče na planini, tudi kapelo Marije Snežne, zgrajeno leta 1939 po skici arhitekta Jožeta Plečnika (leta 1988 je bila ponovno zgrajena po predlogi Vlasta Kopača in načrtu arhitekta Emila Fijavža). Takrat je pogorela tudi večina pastirske opreme v bajtah, zato so ohranjeni primerki še kako dragoceni. Velika planina je. najmogočnejši spomenik dela Vlasta Kopača Vlasto Kopač (1913 - 2006), arhitekt, planinec, alpinist, ilustrator in publicist, strokovnjak na področju naravne in kulturne dediščine, se je skoraj sedemdeset let vračal na Veliko planino, ki je najmogočnejši spomenik njegovega dela. Kljub močnim pritiskom, da bi v 50. letih 20. stoletja zgradili velike skupne zadružne hleve, je arhitektu Kopaču uspelo ohraniti prvotno pastirsko selišče. Razvoj turizma je vsekakor zahteval spremembe. Leta 1959 je bil sprejet Kopačev načrt urbanističnega programa za gradnjo turističnega središča in počitniških zaselkov. Leta 1963 je bila zgrajena žičnica do Šimnovca in naslednje leto sedežnica do Zelena roba. Že v naslednjih letih je bilo zgrajenih več počitniških zaselkov, katerih arhitektura, delo Vlasta Kopača, se je po obliki, materialu in izvedbi zgledovala po pastirski. Na ta način se je ohranila celotna krajina Velike planine s svojo značilno pastirsko arhitekturo in kulturo. »Pokrajina in pastirska kultura sta namreč tisti značilnosti, ki sta še danes, ob številnih izginulih ali popolnoma spremenjenih pašnih planinah v bohinjskem in tolminskem območju, nekaj izrednega in posebnega v slovenskem in celotnem alpskem prostoru in prav zaradi tega privabljata številne obiskovalce. Tega bi se morali še posebno zavedati in poskrbeti za ohranjenost Velike planine tudi v prihodnosti«, je ob odprtju razstave poudarila avtorica mag. Zora Torkar. LESENE ŽLICE, ZAJEMALKE IN NOŽI Za vsakdanja opravila v bajti je pastir uporabljal predvsem lesene izdelke, tako so bile tudi žlice, noži in zajemalke različnih oblik izdelane iz lesa. Posebno zanimive so šprudle ali žvrklje (levo zadaj). Izdelane so bile iz zgornjega dela mlade smrečice. Deblo in vejice smrečice so olupili in še sveže vejice zataknili v luknje v deblu, da seje tvoril krošnja, s katero so žvrkljali. Med noži ima posebno mesto lesen nož za ogrebanje pepela na odprtem ognjišču (na desni zadaj). pača predstavlja življenje in delo opreme - lesenih ključavnic, roča-pastirja, njegovo opravo med jev za vrata (primežev), svetilk in sezonsko pašo na planini, od po- izdelkov, ki so jih izdelovali v pro-sod in pripomočkov za izdelova- stem času ali na paši, kot so otro-nje masla, sira, trničev in pisav za ške igračke, sončna ura ali pipe v njihovo okraševanje, lesenih žlic obliki psičkov in petelinčkov, in zajemalk, pastirjevih oblačil, (nadaljevanje opreme za živali, kot so zvonci v prihodnji številki) in leseni ročaji za zvonce, hišne VERA MEJAČ Naj vaše družinsko drevo še naprej uspešno raste. Za brezskrbno prihodnost vaše družine lahko poskrbite že danes. V NLB Viti, življenjski zavarovalnici, vam Prihodnost zagotovo bo, vi pa je na razpolago več različnih storitev, lahko poskrbite, da bo vama. namenjenih vsem generacijam in različnim obdobjem vašega življenja. Vabimo vas, da se za več informacij Zagotovo boste našli primerno tudi oglasite v NLB Poslovalnici Duplica in zase in za svojo družino. NLB Poslovalnici Glavni trg. Dragocena zbirka pastirskih predmetov Izrednega pomena je obsežna zbirka pastirskih predmetov z Velike planine, ki je začela nastajati že v tridesetih letih 20. stoletja. Mnogo edinstvenih primerkov in odlično ohranjenih predmetov iz bogate zasebne zbirke Vlasta Ko- Ml DO Vihra f Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanja: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo £ poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d., ki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in " izplačila glavnice ne jamčita. Življenjska zavarovanja niso depoziti in niso vključena v sistem zajamčenih vlog. -6 NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana jamči za izplačilo v višini zavarovalnih vsot. Pri naložbenih ^ življenjskih zavarovanjih, pri katerih je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih z skladov, obstaja tveganje, da bi znesek izplačila lahko bil nižji od zneska vplačila. To tveganje prevzema zavarovalec. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31, 031/669 367 www.peugeot.si PRILAGODLJIV IZNAJDLJIV Si TiP ZA TePeE ALi NiSi? Če ceniš prostornost, prilagodljivost, domiselno zasnovano množico odlagalnih prostorov , možnost izbire med petimi različnimi motorji ter vozne lastnosti, ki se pravi. Novi Partner Tepee je prostornejši in udobnejši od predhodnika ter prinaša toliko svežine nenavadnih, a uporabnih rešitev, da bi jih le stežka predstavili v enem oglasu. Še najbolje bo, da si ga ogledaš in preizkusiš v najbližjem Peugetovem salonu. PEUGEOT FmroROCA TOTAL. .Opivrra navedena v oglasu je lahko, opcijska ali serijsM. odvisno od nivoja opreme. Partner Tepec - poraba gom naše poobhščene prodajalec zalo, se piedc pnprvive konkretne pcnulbc ognite na njih. SLOVENli ^POSTANI POKLICNI VOJAK K ZA PRIDOBIVANJE KADF Itel.: 080 13 22 iiv w W*s lo ven s kavojskaisi/ • . 13IRONMANOV IN PRVA POLOVIČKA - TAKO BUZU IN TAKO DALEČ Po štirih ironmanih (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja, jg 42 km teka) na Lanzarotih, treh na Havajih, dveh v Franku rtu in Podersdorfu, enem v Zurichu, Celovcu in svetovnem prvenstvu v dolgem duatlonu (10 km teka, 150 km kolesarjenja in 30 km teka) v Zofingenu sem končno »zbral korajžo« za svojo prvo polovičko. Pa šalo na stran, po lanskih treh ironmanih, med katerimi sta bila tudi kanarski in havajski, me je »uščipnil išias, tako da so mi bolečine v vratu in križu onemogočile lepo število ur treninga. A ker je zadnji test le nakazal dobro formo, saj smo se na teku trojk z ekipo GARMIN Ironman (Pirc, Kregar, Romšak) uvrstili na četrto mesto, le 30 sekund za zmagovalno ekipo, sem se odločil za nastop v St. Poltnu. Tekma veselja in razočaranja je za nami Prvo presenečenje naju je s kolegom Janezom Aljančičem doletelo že ob prihodu, saj so prvotnih 75 »slotov« za SP zmanjšali na 50. Kljub temu sem izračunal, da bi se v konkurenci več kot dvesto prijavljenih v svoji kategoriji lahko uvrstil med najboljših deset, kar bi zadostovalo za osvojitev ene od vozovnic za SP. Še posebej zato. ker je lani za uvrstitev v moji kategoriji zadostoval čas 4.55‘, moj načrtovani čas pa je vključeval 32’ za plavanje, 2.30‘ za kolesarjenje in 1.30’ za tek ter še 5’ za menjave. Skupaj torej 4.37’ za 2 km plavanja, 90 km kolesa in 21 km teka. Plavanje v dveh jezerih V St. Polten smo se v močno deževnem vremenu pripeljali že v sredo zvečer, kjer sta nas jezeri »Viehofner See« in »Ratzersdor-fer See pričakali v prav nič prijaznem vzdušju, z vodo, ogreto le na dobrih 16 stopinj. Tudi petek, ko je bila na sporedu tekma IRONKIDS, na kateri so v svojih kategorijah pomembne vloge igrali tudi Kamničani Tinkara Capuder, Drejc Kregar, Katarina Humar, Tomaž Planko in drugi, je bilo podobno, sobota pa se je prebudila v čudovitem sončnem vremenu. Ob lanskem prvencu tekme v St. Poltnu se je prvič na ironman tekmovanju zgodilo, da so tekmovalci plavali v dveh jezerih in enako je bilo tudi letos. Po preplavanih 1000 metrih smo tekli preko mostu, čez reko Traisen, v drugo jezero in tam odplavali še 900 metrov. Plavanje je potekalo v šestih valovih in sicer se je vsakih deset minut na progo pognalo 250 do 300 tekmovalcev, ki so se enakomerno razdelili po jezerih. Moja skupina je štartala v petem valu, sam sem plaval povsem ob robu skupine in se tako izognil pretepanju v vodi, ubral pa tudi daljšo pot, kar se je ob koncu izkazalo za usodno napako. Dobrih 33 minut mirnega plavanja in skoraj 4‘ za menjavo je bilo odločno preveč. Kolesarjenje 90-kilometrsko kolesarsko progo smo prevozili v enem krogu in sicer prvih 20 kilometrov po avtocesti, v smeri proti Kremsu, potem je proga tekla skoraj 30 kilometrov ob reki Donavi do doline Wachau, zaključni del kroga pa nas je pognal v več kot 10 kilometrov dolg klanec in potem še 30 kilometrov do cilja. Kolesarska proga je bila v času tekme zaprta za ves promet, tudi avtocesta. Ker iz vode ponovno nisem prišel med prvimi, nisem imel pravega občutka, kako hitro je moje kolesarjenje. Meni se je zdelo hitro, saj sem prvi del prevozil s povprečno hitrostjo več kot 38 km/h, v drugem delu pa je zaradi klancev hitrost padla na dobrih 35 km/h, a ker me ni prehitel prav noben kolesar iz moje kategorije, pred menoj pa je bil le še tek, sem bil prepričan v uspeh. Tek Tekaška proga je bila po mojem okusu, krasna okolica, bližnja reka, malo makadama, veliko asfalta in le sem ter tja kakšen klanček. Temu primeren je bil tudi moj tempo, saj sem le prva dva kilometra pretekel v tempu 4.20‘, zaradi dveh izletov v grmovje na malo potrebo, vsi ostali kilometri pa so bili precej hitrejši, dva tudi v tempu pod 4 minute na kilometer. Čas malega maratona je bil 1.28’ in v cilj sem prišel neverjetno svež, čeprav s hudimi bolečinami v stegenski mišici. Končni čas 4.41 me sicer ni navdušil, a glede na to, da so se lani v moji kategoriji na SP uvrščali tudi s časi precej preko 4.50‘, sem verjel, da bo dovolj. Pa ni bilo, 13- mesto med skoraj 200 triatleti je pomenilo, da sem uvrstitev na SP zgrešil za dve minuti. Tudi podatek, da sem bil med osmimi Slovenci v kategoriji nad 40 let daleč najhitrejši, je bil kaj slaba tolažba. Sicer pa na svetovnih prvenstvih tako sodelujem PISARNA KAMNIK, tel. 839 13 23 PISARNA DOMŽALE, tel. 721 42 55 Matic Romšak s kolegom Janezom Aljančičem na avstrijskem ironmanu v St. Polnu. le ob neparnih letih, 2003, 05, 07 in četrtič bom 2009. To obljubim sebi. Na poti domov še obisk Dunaja Ob povratku smo obiskali še Dunaj, mesto, ki leži na obeh bregovih reke Donave, le 50 kilometrov od slovaške prestolnice Bratislave. Mesto, ki danes z okolico šteje skoraj 2 milijona prebivalcev, je bilo ustanovljeno 500 let pr.n.št. V srednjem veku je bilo sedež habs- burške dinastije, sedež svetega rimskega cesarstva in pozneje še sedež avstro-ogrskega cesarstva. Danes je Dunaj politična in kulturna prestolnica Avstrije, ki pa poleg čudenja in občudovanja vzbuja tudi posmeh in obžalovanje. Prekrasna arhitektura Hofburške palače, mestne hiše, Štefanove cerkve in drugih stavb se izmenjuje s plastičnimi reklamnimi šotori avstrijskih finančnih inštitucij in stojnicami plastičnega kiča. Hofburg je kraljeva palača in kraj, kjer so Habsburžani prebivali 600 let, do leta 1918. Danes imajo tu sedež avstrijski predsednik in razni muzeji, povezani s prekrasnimi parkovnimi površinami, pa tudi reklamni šotori skoraj vseh avstrijskih bank in zavarovalnic. Katedrala svetega Štefana je ena glavnih znamenitosti Dunaja. Zgrajena je bila v 12. stoletju, v gotskem slogu in ima veličasten, 137 metrov visok zvonik, ki so ga gradili 75 let. Cerkev, ki jo popularno imenujejo tudi »Stephans-dom,« v enem delu prenavljajo. Ob odhodu iz mesta smo se ustavili še v »Astoria hotelu,« kamor prijazno vabijo »v preteklost odeti« animatorji in kjer smo kupili znamenito saher torto po tako zasoljeni ceni, da se nam je skoraj stožilo po domači orehovi potici. MATIC ROMŠAK Punce s Sel na vrhu! Minulo soboto, 24. junija, je bilo v Komendi pri Kamniku na sporedu občinsko gasilsko tekmovanje. V kategoriji članic A so se z odličnim rezultatom izkazale »Punce s Sel«, ki so tako na vrhu nasledile gasilske kolegice iz Srednje vasi, ki so tokrat morale priznati premoč dekletom s PGD Sela. »Po razočaranju na državnem tekmovanju smo se osredotočile na nadaljevanje sezone in z rezultatom dokazale, da smo konkurenčne tako na občinski kot državni ravni,« pravi Petra Šuštar in hkrati dodaja, da jim vrnitev »krone« občinskih prvakinj na Sela pomeni veliko spodbudo za naslednjo sezono. Lep uspeh PGD Sela so z drugim mestom dopolnili člani B, ki so se presenetljivo zavihteli tik pod vrh. V Snoviku dišalo po postrveh Del ekipe deklet PGD Sela - občinske prvakinje med članicami A s podžupanom občine Kamnik Branetom Golubovičem, ki tudi živi na Selah, in podžupanom občine Komenda Mirkom Kepicem. Za praznik gorski kolesarski vzpon iz Term Snovik na Veliko planino Sekcija za pohodništvo in kolesarjenje Turističnega društva Tuhinjska dolina v sklopu vseslovenske akcije Slovenija kolesarji pripravlja na dan državnosti, 25. junija, tretji gorsko kolesarski vzpon. Gorski kolesarji se bodo pomerili na 28 kilometrskem vzponu s Term Snovik do Zelenega roba na Velikiplanini ali pa na 10 kilometrskem vzponu od Term Snovik do Črnivca. V okolici Term Snovik bo potekala tudi tekma za otroke. Mlajši dečki in deklice bodo prevozili 2,3 kilometra dolg krog, starejši dečki in deklice pa dva kroga (skupaj 4,6 kilometra). Vsi tekmovalci se bodo po tekmi vrnili v dolino, kjer bodo najboljšim kolesarjem podelili medalje. »Ocenjujemo, da bo na tekmi v vseh treh skupinah nastopilo do 120 kolesarjev. Glede na to, da pri organizaciji otroškega tekmovanja sodelujemo s KD Calcit, ki odlično dela z mladimi kolesarji, tudi v tej kategoriji pričakujemo solidno udeležbo,« napoveduje vodja tekmovanja Dušan Božičnik in dodaja, da bi prvi kolesar do Zelenega roba ob lepem vremenu utegnil prikolesariti v manj kot eni uri. Na cilju na Veliki planini bo kolesarje ob zvokih harmonike pričakal pastir v tradicionalni planšarski opravi. Medtem, ko bodo kolesarji na progi, pa spremljevalcem in obiskovalcem v Termah Snovik ne bo dolgčas. Organizatorji so namreč pripravili pester spremljajoč program te odlično sprejete prireditve. Vrtnar Matevž Hribar bo ustvarjal na temo kolesarstvo - nastalo bo zanimivo kolo z naravnih materialov, predstavljen bo projekt »Ustvari svoje domišljijsko kolo«. Na stojnicah bodo na voljo tudi domače dobrote, predstavili se bodo mojstri rokodelstva in domače obrti. Za ljubitelje nordijske hoje bo organiziran pohod v okolici Snovika, za animacijo najmlajših bodo na bazenu poskrbele animatorke term. Na trasi velikega vzpona pa bo zanimivo že dan pred tekmo, v torek. Gorski tekač Zdravko Volkar (ŠD Šmartno) se bo ob 15. uri izpred Term Snovik podal na pot proti planini, njegov čas bo prav gotovo izziv za boljše slovenske gorske tekače. V Termah Snovik je v soboto, 7. junija, potekalo tradicionalno tekmovanje v pripravi postrvi. Svoje kuharske sposobnosti je prikazalo osem tekmovalcev. Pripravljene jedi je ocenila komisija in za zmagovalca tekmovanja razglasila dve jedi. Prvo mesto so si razdelili Leon Kutnjak s Prebačevega pri Kranju, ki je sicer vodja kuhinje v Termah Snovik - za postrvine roladice ter Vilma Šušteršič in Petra Kadunc iz Ljubljane, ki sta združili kuharske moči pri pripravi postrvi z rukolo. Razglasili so tudi zmagovalca občinstva - to je komaj desetletni Mitja Omerzu, najmlajši udeleženec šestega tekmovanja v Snoviku. Njegova jed »postrv na nabodalu« je dosegla tudi drugo mesto, na dobrodelni licitaciji pa ceno šestdeset evrov. Tretje mesto je za »postrv po tržaško« osvojila domačinka iz Tuhinjske doline Tatjana Bajde. Poleg dobrega vina in postrvi so obiskovalci na stojnici turističnega društva Tuhinjska dolina lahko našli tudi domače dobrote s Tuhinjske doline ter izdelke varovancev društva Sožitje z Lok pri Kamniku. Celotni izkupiček dobrodelne licitacije pripravljenih jedi, na kateri so zbrali 250 evrov, je bil ob koncu prireditve podeljen društvu Sožitje z Lok pri Kamniku, ki se ukvarja s pomočjo osebam z motnjami v duševnem razvoju in deluje v neposredni bližini Term Snovik. V varstveno delovnem centru Sožitje, ki deluje v okviru društva, imajo odrasli z motnjami v duševnem razvoju možnost razvijanja lastnih sposobnosti, uresničevanja svojih interesov in enakovrednega sodelovanja v vsakdanjem življenju. SAŠA MEJAČ ARNGSTM, SIS Security systa »ŠNI ALARMI. 111 Leon Kutnjak, vodja kuhinje v Termah Snovik, se je lotil priprave postrvinih ro-ladic, ki jih je komisija nato razglasila kot eno izmed dveh zmagovalnih jedi. 12. srečanje pevskih zborov in skupin od Čedada do Monoštra V soboto, 7. junija, je bil Arboretum Volčji Potok v znamenju pevskega praznika, saj je gostil kar 28 pevskih zborov in skupin iz vse Slovenije, zamejstva in Hrvaške - prepevalo je skoraj 700 pevcev, ki so za uvod v prijetno popoldne skupaj zapeli. Vse od leta 2003 v prelepem ambientu Arboretuma Volčji Potok predsednik Kulturno humanitarnega društva »Alvador Cerkno« Peter Razpet organizira pevsko srečanje -» OD ČEDADA DO MONOŠTRA«. Začetki segajo 12 let nazaj, ko je Peter Razpet s pomočjo prijateljev in somišljenikov organiziral prvo srečanje KO PESEM SRCA VNAME - tedaj še OD ČEDADA DO LOGATCA. Po tej poti je namreč nekoč potekala stara trgovska pot, imenovana Keltika, na prvih srečanjih pa so nastopili zbori iz krajev ob nekdanji Kelti- Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik je pod vodstvom Karle Urh zapel ljudski »Majnikova« in »Mamica, povejte mi« ... tako, da je to obenem tudi predsta- zborov predstavijo tudi manj znane kraja. Precej teh skupin se je prav vitev zanimive ustvarjalnosti sloven- pevske skupine, ki ohranjajo tradi- na tem srečanju prebilo iz anonim- skih pokrajin. Vsako leto se poleg cijo ljudske pesmi in glasbe svojega nosti in začelo uspešno pot pred- stavljanja svojega dela tudi drugje. Poleg tega je prireditev priložnost za primerjanje vsakoletnega napredovanja zborov in skupin ter odlična priložnost za sklepanje kulturnih prijateljstev, ki so pripomogla k pestri kulturni izmenjavi tako v Sloveniji kot v tujini in zamejstvu. „ Pevsko kulturno dejavnost naše občine so predstavili: Vrabčki in Cicibančki ter Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Otroški pevski zbor OŠ Stranje, Ljudske pevke Predice in Ljudski godci Veseli Kamničani, MePZ Društva upokojencev Kamnik in MePZ Odmev Kamnik. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Praznik na Šutni Malce bolj skromno, vsaj kar se obiska slavnih imen tiče, je 17. maja v hiši sester usmiljenk sv. Vincencija Pavelskega na Šutni praznovala svoj 96. rojstni dan sestra Silvestra. V soboto, 23. maja, ko so se mimo hiše veselo vozili stari avtomobili, mogoče kdo tudi z letnico 1912, sojo prišli obiskat in ji čestitat sorodniki iz Prlekije. Na svet je namreč privekala 17. maja 1912 v kmečki družini, čeprav njihov grunt v vasi Drakovci pri Mali Nedelji, kot pravi, ni bil velik. Sestro Silvestre Hanžel je pot popeljala v širni svet z zaupanjem v Njega, ki tolaži, pomirja, da moči. V hiši, kjer se je oče preživljal s priložnostnimi deli in je bilo trinajst otrok, je pač deseti moral v svet. In to pot v svet je vzela dobesedno, saj so njene dobre roke prišle prav v hišah usmiljenk po svetu. Navajena dejati od otroških let je pustila velik pečat v Paragvaju, Urugvaju in Čilu, poznajo jo tudi v matični hiši v Zagrebu. Kako malo je potrebno, da se uresniči tisto, kar je zapisano v Svetem pismu: »Po Vaših delih Vas bodo poznali«. In sestra Silvestra še vedno iz daljnih dežel, kjer je misijonarila, prejema material za izdelavo, oziroma bolje rečeno risanje na prte in platno. Seveda je bilo v soboto, 23. maja, na Šutni prav veselo, poleg domačih dobrot iz nje tako ljubljene Prlekije se je razveselila cvetlic, takšnih in drugačnih - no avtorju zapisa so bile najbolj všeč tiste na torti, ki smo jo bili deležni vsi obiskovalci, in domača kapljica, ki razveseli in zbistri duha. Ja, to je bilo pravo slavje, pilo in jedlo se je telesom primerno, govorilo pa veliko več. Kakšno bo šele čez štiri leta, saj je sestra Silvestra dejala, da nas bo čakala, vmes pa prosila Boga za nove duhovne in redovne poklice, da bo kdo čez leta skrbel za njo in sestri Benedikte in Štefanijo ter molil namesto nas. DJD ■' e C5 Slavljenka sestra Silvestra v sredini, na njeni desni strani s. Štefanija in levo s. Benedikta ter sorodniki iz Prlekije. Počastitev spomina na dr. Petra Deržaja in na njegove partizanske soborce KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 ''fuditljjftjetHO te ■mte/dm m dnemi dwmmcMi! Mešani pevski zbor LIPA, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Domžale je pod vodstvom Kamničanke Marine Aparnik in ob spremljavi harmonike Milke Zivulovič ubrano zapel ljudsko »Letni časi« in »Lepo je v naši domovini biti mlad«. ki. Prireditev je šest let potekala v Cerknem in okolici, tudi v partizanski bolnici Franja. Število nastopajočih zborov se je vsako leto večalo in do danes je na ta način stkalo prijateljske vezi preko 8000 pevcev iz vse Slovenije, zamejstva in tujine. Organizator Peter Razpet se je tudi tokrat toplo zahvalil številnim nastopajočim in obiskovalcem, ki dajejo spodbudo in moč za organizacijo tovrstne prireditve, še posebej Antonu Kaminu, vodji oddelka z družbene dejavnosti občine Kamnik. Na prireditvi vsak pevski zbor predstavi ljudske pesmi in pesmi Buške Čeče Bovec, oblečene v tradicionalna oblačila bovških žena, med skladateljev iz domačega okolja, prepevanjem bovške ljudske »Ljubca, pošluši«... Partizanska pesem pod Menino planino V nedeljo, 15. junija, je v Češnjicah pod Menino planino spet ločno zavračamo poskuse, da bi se zadonela partizanska pesem iz grl tuhinjskih osnovnošolcev in z nesprejemljivimi ravnanji neka-iz Božove harmonike. V spomin na partizanskega zdravnika, terih omadeževalo partizanski boj komaj 31-letnega dr. Petra Deržaja, ki je skupaj s 17 partizan- in domoljubje naših prednikov.« skimi borci 25. decembra 1944 v boju z nemškimi zavojevalci Govornica je poudarila, da dr. Pet-žrtvoval svoje mlado življenje za našo osvoboditev. er Deržaj pooseblja partizansko Folklorna skupina Studenac Nerezine z Malega Lošinja je predstavila ljudsko pesem in običaje s tipičnim nerezinskim plesom. aja iz Šiške v Ljubljani na začetku slovesnosti položili šopke pomladanskega cvetja, se je zbralo veliko krajanov in nekdanjih udeležencev NOB. Prišli so tudi predstavniki zveze slovenskih častnikov in veteranov vojne za Slovenijo ter vod partizanov, članov Kulturno zgodovinskega društva Triglav. Zbranim je spregovorila mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica OO Socialnih demokratov Kamnik - Komenda in svetovalka v predsedstvu slovenskih Socialnih demokratov za področje zdravstva. Potem, ko je opisala zgodovino tragičnih dogodkov pred 64. leti, ko so Nemci po neenakem boju s partizanskimi borci požgali tudi vas, je poudarila, da večina Slovencev ceni partizanski boj, vendar bi nekateri narodno osvobodilni boj radi izničili in ga izenačili z bojem tistih, ki so se zavestno ali v zmoti pridružili okupatorjem.« Zato od- Spomini na dr. Petra Deržaja in padle partizane v Češnjicah pod Menino planino ne smejo zamreti, je bilo sporočilo udeležencev spominskega srečanja 15. junija 2008 . V programu so sodelovali tuhinjski otroci in člani KD Triglav. Pred spomenikom nad vasjo, kamor so predstavniki občinskega združenja borcev za vrednote NOB Kamnik s predsednikom Matevžem Koširjem in organizacije zveze borcev dr. Petra Derž- zdravstvo, ki so ga odlikovale velika požrtvovalnost, solidarnost in humanost. Te vrednote, s katerimi je bil še desetletja po osvoboditvi prežet zdravniški stan, se danes, žal, skuša nadomestiti z individualizmom, konkurenčnostjo in pehanjem za profitom... »Zgodovine ni mogoče spremeniti, pomembno pa je spoznanje, da se kaj takega ne sme več ponoviti,« je v imenu organizacije šišenskih borcev, ki se imenuje po dr. Petru Deržaju, ( prav tako pa tudi tamkajšnja bolnica) dejala Mija Pokrsnik. Lipa zelenela je, Šivala je deklica zvezdo, gozdovi slavnih dni pomniki in drugi domoljubni partizanski verzi in napevi tuhinjskih šolarjev ter harmonike nekdanjega Šlandrovca Boža Matičiča so v spomin na padle izzveneli na robu gozdov pod Menino ... Občankam in občanom čestitamo ob prazniku slovenske državnosti! Iz Študentskega kluba Kamnik Bungeeee!!! Tako je odmevalo po dolini reke Soče pod mostom v Solkanu, ko je raztegljivost bungee elastike testirala ekipa adrenalinskih navdušencev iz Študentskih klubov Kamnik in Domžale. Lepega nedeljskega jutra je burja nežno pihljala, strah je imel velike oči, eno dekle in osem mladcev pa je prek ograje na mostu pogumno zrlo v globino. Gladina sinjemodre Soče, ki se tam precej leno vije proti Jadranu, je 55 metrov nižje od mostu. Za tiste, ki si to težko predstavljate - to je skoraj dvakrat toliko, kot je globina Predoslja. Vse prekmalu prideš na vrsto za tisti »Tri! Dve! Ena! Hop!« in ko se odrineš stran od trdnih tal, začutiš vso ljubezen matere Zemlje. K sebi te potegne s tako silo, da ti najprej vzame dih, roke nagonsko iščejo oporo in rešitev, oči pa začudeno opazujejo gladino vode, ki se približuje hitreje kot karkoli. Napenjanje elastike in upočasnitev presenetita ter delujeta kot nepričakovana in čudežna odrešitev. Ko ugotoviš, da se je vse srečno končalo, telo in možgane preplavijo občutki sreče in veselja, visoko nad seboj opazuješ zvedave poglede, nad njimi pa je nebo tako zelo modro... V dolgem in vročem poletju ŠKK pripravlja množico dogodkov in dejavnosti za vse svoje člane (in tudi izven). Zahtevnejše občinstvo si še ni dobro opomoglo od navdušenja po koncertu klasične glasbe v ciklu Študent in muzika. Na t.i. Večeru z opero v salonu gradu Zaprice je v prvih dneh junija navdušil tudi mladi in obetavni bas-baritonist Blaž Kladnik. Druge najbolj priljubljene aktivnosti te dni so odbojka na mivki vsak ponedeljek in četrtek, vikend-pohodi po okoliških gričih ter kolesarske nedelje (ob 15h z Glavnega trga). O vseh Garda- in Agualandih, airsoftu, kartingu, bovvlingu, Texas Hold'Em turnirju, kanujih na reki Kolpi, izletu s štirikolesniki, vzponih na Stol in Triglav ter o raznoraznih obiskih morske obale (Umag) si preberite na ŠKK spletni strani. Poletje je, izkoristi ga! ŠKK pt'č /■----------------------------------------------------------------v c Ali si želite delati v urejenem okolju? Želite imeti dolgoročno varno prihodnost? Smo mednarodno podjetje s 70-letno tradicijo, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasičnega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in pohištveno industrijo. Zaradi povečanja obsega proizvodnje in širitve na novo lokacijo v Industrijski coni na Trati v Škofji Loki, kjer bomo začeli s proizvodnjo že letos avgusta, vabimo k sodelovanju kreativne, dinamične in samostojne osebe ža delovno mesto: UPRAVLJALEC STROJEV 10 oseb za nadzor in vodenje procesnih linij - delo v proizvodnji, za nedoločen čas. Delo poteka v izmenah, izbrani kandidati bodo delo opravljali v novem obratu v Škofji Loki ali na sedežu podjetja v Mengšu. Od vas pričakujemo: - vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, - osnovno računalniško znanje, - natančnost in zanesljivost pri delu. Nudimo vam: - dinamično delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju, - možnost strokovnega izpopolnjevanja, - stimulativno plačo (povprečje za to delovno mesto je 1.220 EUR bruto), - nagrajevanje glede na dosežene rezultate, - možnosti napredovanja, - družini prijazno podjetje. Če je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in kratkim življenjepisom najkasneje do 11.7. 2008 na naslov: File d.d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš ali na elektronski naslov filc@filc.si. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru. ^ \ V osnovni šoli Šmartno v Tuhinju Preventivna akcija Mladi motorist Učenci in tudi motoristi so se lahko preizkusili na Hondinem simulatorju vožnje z motornim kolesom, ki je namenjen predvsem opozarjanju na pasti, ki voznike motornega kolesa čakajo v prometu. V petek, 30. junija, se je pod vodstvom moto kluba Divji Jezdeci v osnovni šoli Šmartno v Tuhinju odvijala preventivna akcija za učence 8. in 9. razredov na temo varnosti v cestnem prometu. Namen akcije, ki je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, je povečati varnost morebitnih bodočih voznikov motornih koles in koles z motorjem. V prvem delu so člani kluba, zdravnik motdrist in dirkač predstavili svoje delo in seveda nevarnosti, ki jih dnevno doživljajo med vožnjo z motorjem. Poudarek je bil na uporabi zaščitne opreme. V drugem delu so učenci spoznali različne tipe motorjev in zaščitne opreme, ki je nujno potrebna za varno vožnjo. Ogledali so si tudi pravi dirkalni motor, se pogovarjali z njegovim voznikom in ob tem spoznali njegove izkušnje. Spoznali so tudi motor reševalca in njegovo delo, pozneje pa tudi policijske motorje. Vsak učenec se je lahko preizkusil na Hondinem simulatorju vožnje z motornim kolesom. Simulator vožnje je namenjen predvsem opozarjanju na pasti, ki voznike motornega kolesa čakajo v prometu, od izsiljevanja prednosti do vožnje po napačni strani. Seveda so na neboleč način spoznali tudi kaj pomeni prehitra vožnja. V popoldanskem času je bil simulator namenjen vsem motoristom. Hvaležni smo vsem, ki so podprli to osveščevalno akcijo: glavnima sponzorjema - Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome- tu ter Slovenska demokratska mladina - podmladek SDS, Akrapovič d.d. in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Hvala OŠ Šmartno vTuhinju, policijski postaji Kamnik, prometni policiji LJ. Brdo, motoristu reševalcu UKC Ljubljana, dirkaču Boštjanu Pintarju, Dejanu Letnarju iz AMZS ter vsem, ki ste kar koli pomagali pri izvedbi akcije. MK Divji Jezdeci ŠCRM V ISTANBULU S FORENZIČNO NALOGO Ekipa Šolskega centra Rudolfa Maistra se je tokrat v Istanbulu predstavila z nalogo iz forenzike. Dijakinja Katarina Ulen je svoje raziskovalno delo usmerila v preučevanje prstnih odtisov. Prstne odtise so preučevali že stari Kitajci, v namene identifikacije pa so jih prvi začeli uporabljati Francozi, Angleži in Argentinci. Ker ima vsak človek na vsakem prstu edinstven odtis, je bilo smiselno poiskati skupne značilnosti. Tako so se razvijale metode razvrščanja in dandanes uporabljamo Henry-Galtonovo metodo. Ta razvršča prstne vzorce v pet skupin: vrtinčasti vzorci, enostavni loki, zanke, jelkovi loki ter naključni vzorci. Katarina je v svoje raziskovalno delo vključila dve vprašanji: ali je vzorec (prstni odtis) odvisen od spola in ali je prstni odtis odvisen od starosti. Prste je »posodilo« 120 dijakov 1. in 4. letnikov gimnazije. Pregledati je bilo treba 600 prstnih odtisov in analiza podatkov je dala odgovor na obe vprašanji. Niti starostna skupina niti spol ne vplivata na pogostost posameznega vzorca. Šola MEF iz Istanbula je letos že 17. zapored gostila ekipe dijakov in njihovih mentorjev na tekmovanju raziskovalnih projektov iz naravoslovnih področij fizike, kemije in biologije. Pomerilo se je 80 ekip, od tega 20 iz tujih dežel (Avstrija, Italija, Bolgarija, Rusija, Ukrajina, Švedska, Kosovo, Albanija, BIH, Gruzija in druge). Teme so bile raznolike in vse po vrsti zanimive. V tekmi za nagrade so sodelovali le domačini, tuje ekipe smo svoje projekte le zagovarjale. Naša ekipa je odšla odlično pripravljena. Obiskovalce smo navduševali z jemanjem njihovih prstnih Ustanovitelj šole MEF v Istanbulu in ekipa ŠCRM. odtisov na več načinov. Pri pravih forenzikih smo si izprosili daktilo-skopsko pasto za jemanje prstnih odtisov. Starejši se najbrž še spominjate, da so vam pred izdajo osebne izkaznice s takšno pasto odvzeli prstne odtise. Tako je veliko obiskovalcev navkljub čistilnim robčkom hodilo črnih prstov naokrog. To je bila za nas odlična reklama in kmalu smo se otepali prostovoljnih »zločincev«, ki jim je bilo treba odvzeti prstne odtise. Sestavni del tekmovanja so bili tudi kratki ogledi zanimivosti Istanbula. Ogledali smo si palači Dolma-bace in Topkapi. Preden smo zapustili prenaseljeno in hrupno mesto, smo si ogledali veličastno Cisterno, ki je dolga stoletja oskrbovala Istan-bulčane s pitno vodo. Preživeli smo pet nepozabnih dni, kar gre pripisati tudi sodelovanju z Občino Kamnik, ki poskrbi, da je pot v Istanbul prijetna in hitra, ter z organizatorji tekmovanja, ki poskrbijo za spanje in prehrano. RENATA CAPUDER MERMAL STREŠNIKI GOLOB Bolu e Golob na strehi kakor vrabec v roki! StmšniKi Golob in ostali elementi za streho so izdelani z (najsodobnejšo tehnologijo. Barvani so v maso, površina pa jo zaščitena z dvokratnim nanosom specialnega akrila (lak),' ki "zagotavlja ‘dolgotrajnost .in . lep izgled. Strešniki ..Golob so visokokvalitetni, a kljub termi še vedno ugodni. Strešnik * STREŠNIKI GOLOB d.o.o. , rkrn Malenška vas 12, 8216 Mirna Peč V tel. (07) 30 78 990, www.stresniki-golob.si im BELA TEHNIKA: GAGGENAU SIEMENS NEWFBRM WORLD COMPANV DOMŽALE, LJUBLJANA, KRANJ, KOPER, MARIBOR DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 www.opremacenter.si OprcmaCcntcr KUHINJE 1. MAVRIČNI DAN KOŠARKE V soboto, 7. junija, so prizadevni člani Š.D. Mavrica kljub slabim vremenskim obetom pripravili 1. dan košarke v Kamniku. Občinstvu so se predstavile vse ekipe kamniškega kluba, od najmlajših do najstarejših igralcev. Nasproti pa so jim stale selekcije iz Nazarij. Prijeto košarkarsko popoldne so pričeli malčki, ki se prvih košarkarskih veščin učijo v mali šoli košarke. Kljub temu, da so šele začetniki, pa je bil napredek v znanju, ki so si ga pridobili v letošnji sezoni, več kot očiten. Zatem so nastopili pionirji v skupini U12, ki so prav tako prikazali odlično košarko. Nato pa še naši prvoligaši - pionirji U14. Le-tem se je poznalo, da so manjkali nekateri vodilni igralci, zato si je nasprotna ekipa Nazarij pridobila nekaj točk prednosti. V sončnem popoldnevu so nato nastopili še kadeti. Med tekmami so svoje znanje prikazale tudi plesalke plesne šole Miki, ki so se prav v tem času pripravljale za nastop na svetovnem prven- Najmlajši udeleženci košarkarskega dneva. . in najstarejši - veteranska ekipa Mavrice. stvu. Bolj, ko smo se bližali večeru, zanimivejši so bili boji pod koši. Ob 18. uri so nastopili še mladinci, potem pa veteranska ekipa Mavrice. Prav veteranom se je poznalo, da so pridno trenirali skozi celotno sezono in odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Svoje kolege iz Nazarij so premagali s 7 točkami razlike. Ob koncu dneva sta se spopadli še članski ekipi. Pri domačih se je poznalo, da so manjkali nekateri člani prve peterke. Večinoma mlajši igralci pa tehtnice niso mogli prevesiti v svojo korist. Na koncu so ekipe iz Nazarij zmagale z rezultatom 255 proti 236. Le nekaj minut pred koncem pa nas je osvežil dež in pregnal še tistih nekaj gledalcev, ki so vztrajali do konca košarkarskih bojev. Za piko na i tej prireditvi je vsekakor manjkalo večje število gledalcev. Člani Š.D.MAVRICA obljubljamo, da nas tudi to ne bo odvrnilo od igranja organizirane košarke v Kamniku. Čeprav se začenja poletje, se že vneto pripravljamo na začetek prihodnje sezone. ROBERT PROSEN Uspešna sezona biatlonca Primoža Pančurja V času, ko bolj ali manj razmišljamo o poletnem dopustu, se je sredi maja v Kranju odvijalo še zadnje dejanje letošnje biatlonske sezone. Tekmovalci v Slovenskem biatlonskem pokalu za sezono 2007/ 2008, so prejeli zaslužena priznanja za dosežene rezultate na skupno devetih tekmah, kjer so nabirali točke za končno uvrstitev v pokalu. Za osvojeno 1. mesto v kategoriji starejših dečkov je priznanje za uspešne nastope v Slovenskem biatlonskem pokalu prejel tudi Kamničan Primož Pančur, ki nastopa za SK Ihan. Za zmago v pokalu je moral Primož vložiti precej truda, saj sta se s tekmovalcem iz SK Kovinoplastika Lož Juretom Sterletom v sezoni kar nekajkrat zamenjala na prvem mestu v skupni razvrstitvi. Primož si je zmago zagotovil z uspešnima Kamničan Primož Pančur je za uspešne nastope v Slovenskem biatlonskem pokalu - za osvojeno 1. mesto v kategoriji starejših dečkov na podelitvi ob zaključku sezone prejel priznanje in pokal (na sliki je Primož s pokalom v sredini). nastopoma v predzadnjem marčevskem vikendu. V petek je na tekmi v sprintu, ki je štela tudi za državno prvenstvo, osvojil 2. mesto, v soboto pa je s prepričljivo zmago na daljši razdalji dokončno potrdil zmago v pokalu. V devetih tekmah, ki so štele za slovenski pokal v biatlonu, je Primož štirikrat zmagal, osvojil štiri druga mesta in bil enkrat tretji. Z osvojitvijo 1. mesta v pokalu in osvojitvijo 2. mesta na državnem prvenstvu tako Primož dokazuje, da je bila odločitev o »prekvalifikaciji« iz gorskega tekača v biatlonca pravilna. Tudi v jesenskem pripravljalnem obdobju na zimsko sezono 2007/2008 je Primož uspešno nastopil na več tekmovanjih. Na dveh tekmah za pokal v letnem biatlonu je obakrat osvojil 1. mesto in postal tudi državni prvak v letnem biatlonu v kategoriji starejših dečkov. V Letnem pokalu SZS na tekaških rolkah je na šestih tekmah osvojil pet drugih mest in enkrat zmagal, skupno pa osvojil 2. mesto v pokalu. ANDREJ LANIŠEK PLANINSKI KOTIČEK VAJA GRS POTRDILA ODLIČNO USPOSOBLJENOST KAMNIŠKIH GORSKIH REŠEVALCEV Za obnovo licence za reševanje se morajo gorski reševalci vsako leto udeležiti vaj tako iz kopne, kot tudi snežne oz. zimske reševalne tehnike. Zadnjo vajo iz kopne reševalne tehnike je Društvo gorska reševalna služba Kamnik imelo v soboto, 24. maja, na vadišču v Kurji dolini. 22 članov je pod vodstvom inštruktorjev Janeza Ažmana, Boštjana Griljca, Jerneja Laniška in Genadija Stuparja praktično ponovilo in predelalo snov iz kopne reševalne tehnike: obvezna oprema reševalcev, samovarovanje reševalcev, izdelava osnovnega fiksnega sidrišča, spuščanje s statično vrvjo, zapleti, kratek dvig in dviganje s statično vrvjo z uporabo raznih pripomočkov, vezava gorskih nosil Mariner, nameščanje podkolenske opornice, priprava nosil za vodoravni in vzdolžni transport, vpetje reševalca s pomičnim škripcem, uporaba grilona, nameščanje kolesa, vrvna ograja; načini izdelave, gibanje po njej in načini podiranja, izdelava raznih sidrišč za spust po vrvi, spuščanje po vrvi, jeklenica, spust, dvig, podaljševanje jeklenice, zapleti in samovarovanje reševalcev na delovišču. Vaja je bila uspešno izvedena in je pokazala, da so kamniški gorski reševalci usposobljeni tudi za reševanje v najtežjem svetu. IZPOPOLNJEVANJE VODNIKOVPZS 16. in 17. maja je v Kamniški Bistrici potekalo redno kopno izpopolnjevanje vodnikov Planinske zveze Slovenije. Iz PD Kamnik so kot inštruktorji sodelovali Janez Ažman, Lojze Jerman in Bojan Pollak. Izpopolnjevanja so se udeležili tudi Marjan Kobav, Matevž Košir in Stane Simšič, ki je bil najstarejši udeleženec tega izpopolnjevanja. Vsi so podaljšali vodniško licenco za tri leta. OBISK VELIKEGA BENEČANA - GROSSVENEDIGERJA Še v okviru letošnje alpinistične šole je bil JI. maja in 1. junija izvede7i kratek ledeniški tečaj na ledeniku pod Grossvenedigerjem. Udeležilo sega je 13 udeležencev letošnje AŠ. Prvi dan so se pod vodstvom Franca Miša in ob pomoči Metoda Humarja, Igorja Urankarja, Andreja Rezarja in Vitala Veka učili in vadili hojo po ledeniku in reševanju iz ledeniških razpok, naslednji dan pa se povzpeli na 3674 m visoki vrh. Bojc Na sidrišču za dvig oz. spust z jeklenico Iz odbojkarskega tabora CALCITOVKE ČETRTE V SLOVENIJI Tudi kamniški odbojkarji in odbojkarice smo imeli v letošnji sezoni nastof) na finalnem turnirju. Po tem, ko je uspelo članski moški ekipi v Pokalu Slovenije, je to uspelo tudi ekipi deklic v mali odbojki. Le te so si finalni nastop izborile po kar osmih turnirjih, saj so že v drugem krogu padle med poraženke in so tako morale na vseh turnirji zasesti vsaj drugo mesto, kar še potrjuje izjemno nadarjenost te ekipe. V tej kategoriji pa je nastopilo tudi daleč največ ekip - kar 70 in je četrto mesto še toliko več vredno. Kamničanke so finalni turnir začele s tekmo proti favoriziranimi igralkam iz Šempetra in izgubile tesno z 2:1. Šempeterčanke so nato v finalu premagale še domačinke iz Mislinje, Kamničanke pa so v boju za tretje mesto, še bolj tesno kot v polfinalu, izgubile proti visokim Braslovčankam. Vseeno so dosegle najboljši rezultat v kamniškem klubu v tem letu. Za ekipo so pod vodstvom Žive Cof igrale: Tina Bekrič, Tjaša Belavič, Vesna Blagoje-vič, Klara Kranjc, Eva Lambe-ršek, Sanja Manojlovič, Tina Vesna Novak, Sara Petek, Lea Podgoršek, Neža Repnik, Tjaša Šmidovnik, Matjaša Vehovec, Eva Žurbi. Ob tem gre poudariti, da bo večina igralk v tej kategoriji igrala še drugo leto in NOVE TOČKE KAMNIŠKIH TRIATLONCEV V SLOVENSKEM POKALU Pretekla dva vikenda sta bila v znamenju triatlon tekem - Državno prvenstvo v Sprint triatlonu v Murski Soboti in Mariborski triatlon. Tekma v Murski Soboti je na mrzel in močno deževen dan prinesla nova državna prvaka v sprint triatlonu: Moniko Oražem (TK Ribnica) in Uroša Semeta (TK Mamut). Drugo mesto pri ženskah je pripadlo Niki Kožar (prav tako TK Ribnica), odlična tretja v skupni razvrstitvi pa je bila Kamničanka Tjaša Romšak. Kamničan Domen Hribar je bil skupno petnajsti. Tekmovalci na super sprint triatlonu in mlajši v akvatlonu so se potegovali za točke slovenskega pokala. Rezultati TK POS Elektro-nček Trisport tekmovalcev po kategorijah: AKVATLON (50 m plavanje, 400 m tek): ml. deklice: 1. Tinkara Capuder, 2. Katarina Humar, 5. Gaja Perko, 6. Sarah Posl ml. dečki: 3. Domen Obreza, 4. Teo Podobnik, 5. Martin Grilje, 6. Luka Bela Kočar, 8. Lovro Plan-ko, 9. Jan Grilj, 11. Teo Flis (100 m plavanje, 800 m tek) dečki: 3- Drejc Kregar, 4. Matevž Planko, 6. Blaž Polak, 7. Žiga Zajc, 9. Luka Paulič SUPER SPRINT TRIATLON (200 m plavanje, 8 km kolo, 2 km tek): st. deklice: 2. Vesna Alpner st. dečki: 4. Jan Lipovšek, 7. Domen Leskovec, 12. Lovro Humar, 13. Žiga Lipovšek, 14. Leon Obreza kadetinje: 2. Katarina Ogrin, 3. Maruša Klemenc, 5. Teja Jazbi-nšek, 6.Vesna Vrhovnik, 7. Lucija Grilje SPRINT TRIATLON (750 m plavanje, 20 km kolo, 5 km tek): ml. mladinke: 1. Tjaša Romšak, 3. Ana Grkman ml. mladinci:-3. Domen Hribar, 7. Štefan Grilje, 8. Simon Koželj st, mladinci: 2. Miha Rojc, 4. Rok Vrhovnik veterani II.: 1. Jani Železnikar, 2. Miro Kregar veterani III.: 1. Viktor Ekart RAČUNOVODSKE iMIBOJdoo STORITVE Kamnik, Zikova al. 4 za podjetja, društva, $.p. tel.: 01/831-45-15,031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! V soboto, 14. junija, je TK Maribor organiziral prvi letošnji triatlon na olimpijski razdalji (1500 m plavanje, 40 km kolo, 10 km tek). Od kamniških tekmovalcev je Miha Rojc dosegel odlično 12. mesto v absolutni razvrstitvi. Mlajši tekmovalci so se pomerili v super sprint triatlonu in najmlajši v cici triatlonu. Rezultati TK POS Elektro-nček Trisport tekmovalcev po kategorijah: Tjaša Romšak odlična tretja na DP v skupni razvrstitvi sprint triatlona. CICI TRIATLON (50 m plavanje, 1500 m kolo, 400 m tek): ml. deklice: 1. Tinkara Capuder, 2. Katarina Humar, 4. Gaja Perko, 6. Sarah Posl, ml. dečki: 1. Domen Obreza, 3. Martin Grilje, 4. Teo Podobnik, 5. Luka Bela Kočar, 6. Lovro Planko, 8. Jan Grilj, 9. Teo Flis dečki: 2. Drejc Kregar, 4. Matevž Planko, 6. Blaž Polak, 7. Žiga Zajc SUPER SPRINT - (300 m plavanje, 13 km kolo, 2 km tek): V absolutni razvrstitvi so bili Domen Hribar 3-, Štefan Grilje 6., Simon Koželj 7.... Ogrin Katarina 4., Tjaša Romšak 5., Maruša Klemenc 6., Ana Grkman 7., Liza Uršič 8.... st. deklice: 2. Liza Uršič, 4. Vesna Alpner st. dečki: 7. Jan Lipovšek, 8. Domen Leskovec, 11. Leon Obreza, 13. Žiga Lipovšek kadetinje: 3. Katarina Ogrin, 4. Maruša Klemenc, 7. Lucija Grilje, 8. Vesna Vrhovnik ml. mladinke: 1. Tjaša Romšak, 2. Ana Grkman ml. mladinci: 2. Domen Hribar, 5. Štefan Grilje, 6.Simon Koželj, Vse ostale informacije o šoli triatlona TK POS Elektronček Trisport najdete na www.tri-sport-klub.si. ROMANA CAPUDER In še NASVET tedna: Sezona za rekreativni triatlon je tu. Se sprašujete, zakaj vas telo po dolgi vožnji s kolesom poskuša prepričati, da ne nadaljujte s tekom? Želite ublažiti prehod iz kolesa v tekaške čevlje? Težava ne tiči v vaših utrujenih nogah, temveč v drži. Predolgo ste bili naslonjeni naprej, kar je daleč od idealne drže, namenjene teku. Ko stopite s kolesa, se mora vaš živčni sistem spopasti z novimi vzorci gibahja in vaše premikanje bo vse pjej kot ekonomično. bodo ponovno naskakovale sam vrh državnega prvenstva. Lepi uspehi kamniških ekip Sicer pa so kamniške ekipe v letošnji sezoni dosegle kar nekaj lepih rezultatov. Poleg deklic v mali odbojki so deklice v mini odbojki dosegle sedmo mesto, starejše deklice so bile pete v A ligi zahod, kadetinje devete v državi, prav tako mladinke, članice pa so se uvrstile v prvo ligo. Pri dečkih so odbojkarji v mini odbojki zasedli sedmo mesto, mala odbojka 11. mesto, starejši peto mesto, kadeti deveto mesto, kot tudi mladinci. Druga članska ekipa se je uvrstila na četrto mesto v tretji ligi, člani pa so bili v prvi ligi na koncu peti. Torej rezultati, ki samo še bolj potrjujejo, da je OK Calcit Kamnik še naprej daleč najmočnejši klub v Kamniku. Sezona odbojke na mivki Sicer pa so kamniške igralke nastopile tudi na prvem turnirju za državno prvenstvo v beach volleyu v Novi Gorici. Mladi Ana Katarina Hribar in Nika Obolnar sta na turnirju predvsem nabirali izkušnje za mladinska prvenstva in sta bili na koncu deveti. Veliko višje pa je prišla novopečena Kamničanka Katarina Juhart, ki je s soigralko Tadejo Veit na koncu osvojila drugo mesto. Nina Košir (tudi v novi sezoni v Kamniku) je s Kamničanko Nevo Suhadolčan na koncu zasedla peto mesto. Mednarodni trenerski seminar v Stranjah V kamniškem klubu pa bodo v naslednjih dveh tednih največ pozornosti namenili Mednarodnemu trenerskemu seminarju FIVB level 1, ki ga bodo organizirali v Stranjah in na katerem bosta predavatelja Tetsuya Adachi iz Japonske in Peter Kalny iz Slovaške. Na seminarju bo sodelovalo tudi šest domačih trenerjev. Z zahtevno organizacijo seminarja so v kamniškem klubu dokazali, da ogromno dajo tudi na izobraževanje trenerskega kadra, kar je še kako pomembno pri vzgoji predvsem mladega kadra. Cicol. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 16/02, 3/04 in 32/07) župan občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programa oživitve starega mestnega jedra Kamnika v avgustu 2008 1. Občina Kamnik bo sofinancirala program oživitve starega mestnega jedra Kamnika v avgustu 2008, ki bo pokrival naslednje dejavnosti: glasbeno, gledališko, lutkovno, plesno, likovno, literarno dejavnost ter morebitne druge vsebine s področja kulture. 2. Na razpisu lahko kandidirajo: pravne osebe, ki niso javni zavodi, in fizične osebe. Okvirni obseg razpoložljivih sredstev: 30.000 EUR. 3. Razpisna dokumentacija z obrazci in pojasnili, v katerih so določeni tudi posebni pogoji za izbiro, je na razpolago na spletni strani občine Kamnik (www.kamnik.si) in sicer od datuma objave razpisa. 4. Zadnji rok za oddajo prijav na razpis je ponedeljek, 14.7.2008, do 12. ure. 5. Z izbranim kandidatom bo župan sklenil pogodbo o sofinanciranju. 6. Prijave s pravilno in natančno izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24,1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programa oživitve starega mestnega jedra Kamnika v avgustu 2008 - NE ODPIRAJ!«. 7. Več informacij prek telefona: 01/8318-142, Katja Vegel. ŽUPAN Anton Tone Smolnikar I--------------------------------------1 IaGROPROMET CERKLJE I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure j UGODNA PONUDBA! - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - sprejemamo naročilaza kokoši pred nesnostjo, enodnevne in kilogramske piščance SEMENSKA KORUZA in STRNIŠČNI DOSEVKI - MOKA tip 500, - UGODNE CENE SLADKOR ŠE CENEJŠI KOT LANI! FOLIJA ZA OVIJANJE BAL DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tet.: 04/252-14-24 J GSM: 041/624-685 I| , - ## * , -- 3§: POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.0.0. Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. (jone Pavček) ZAHVALA Po hudi in dolgotrajni bolezni je končala svojo pot naša draga mama MILENA ANA VIDMAR - MAJDA rojena Juhant, z Duplice Vsem, ki ste nam izkazali podporo v teh težkih trenutkih, se iskreno zahvaljujemo. Hčerki Andreja in Greta z družino Duplica, junij 2008 Nacionalna raziskava o vedenjskem slogu Že sredi maja so Ministrstvo za zdravje in izvajalci za boljše zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije pričeli z nacionalno raziskavo o vedenjskem slogu prebivalcev Slovenije 2008. Takrat se je tudi pričelo prvo pošiljanje vprašalnikov CINDI 15.500 naključno izbranim prebivalcem Slovenije v starosti od 18 do 64 let. CINDI (angl. Co-untrywide Integrated Noncommu-nicable Diseases Intervention Pro-gramme) je mednarodni program za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki od leta 1984 deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije in je do danes razširjen že v več kot 30 evropskih državah. Njegovo poslanstvo je izboljšanje zdravja ljudi in kakovosti življenja v skupnosti z zmanjšanjem prezgodnje sihrtnosti, obolevnosti in umrljivosti zaradi najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Aktivnosti programa CINDI so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom življenja ter v aktivno pomoč posameznikom pri ohranjanju zdravega načina življenja ali spremembi tveganih življenjskih navad. Gonilna sila pri CINDI Slovenija Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., ki je s svojimi sodelavci pripravila mnoge programe za izboljšanje zdravja Slovencev, poudarja, da bodo izsledki raziskave nacionalnega pomena pri zasnovi, vodenju in usmerjanju zdravstve-no-preventivne politike, zato je zelo pomembno, da izpolnjene vprašalnike vrne čim večje število vprašanih. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo LIONS klubu iz Kamnika, ki je 9. maja organiziral humanitarni koncert v kamniškem Kulturnem domu. Zahvala tudi Klapi Mali grad, pevskemu društvu Lira, skupini Sirene in citrarju Tomažu Plahutniku ter voditeljema Barbari Božič in Igorju Juriču. Še posebej hvala predsedniku LIONS kluba dr. Borisu Kralju, podpredsedniku Maticu Romšaku ter našim dobrim sosedom Jožetu in Jani. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrem hvala. Družina poškodovanega fanta Računovodski servis za pravne osebe in s.p. vodenje poslovnih knjig poslovno-finančno in davčno svetovanje Kvalitetno računovodstvo vam zagotavlja računovodkinja s certifikatom. Konto PORAST d.o.o., Stahovica 19, tel.: 01/832 72 38, GSM 031/389 526 KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Kamnik, Trg talcev 1 Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 - KMETIJSKI REPROMATERIAL (gnojila, krmila, vitamini...) - VRTNO ORODJE (lopate, vile...); - GNOJILA za vrt (sadje, vrtnice, zelenjavni vrt, okrasne rastline...) in zemlje ODKUP ŽIVINE - ugodne cene in plačilni pogojil Za informacije o odkupu živine pokličite na tel.: 041/612-646 ali v Zadrugo na 01 831 76 28. INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. V starem delu Kamnika oddamo v najem poslovni prostor 32 m2 za neživilsko dejavnost. Inf. po tel.: 031/684-716 ZAPOSLIM FRIZERKO (-ja) z izkušnjami. Tel.: 041/605-972 Frizerski studio D, Novi trg 26b, Kamnik mtimmmmmfomnutmuii! TEHNIČNA TB60VINA J Ji=j>- gorele CEfJ l t-K/- " Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA ROLETNA PONUDBA do 10.7.2008! MAJICE T-SHIRT OD 3,90 € REN JE WA62115 AKCIJSKA CENA 369,90 € 5 LET GARANCIJE od 149,90 € AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI _ • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 86. letu življenja se je poslovil od nas dragi mož, ati, stari ata, tast, brat in stric iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za nego in lepe trenutke. Hvala pevcem in patru Ernestu za duhovno podporo in lepo opravljeno zadnje slovo. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kamnik, junij 2008 SLAVKO POLJANŠEK Dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce veselo, ni bolno, trpeče, vpokoj'le bodo groba bolečine. (F. Prešeren) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta IVANA MALEŽA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in molitve. Posebno se zahvaljujemo duhovniku Janezu Avseniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, Tatjani za ganljive besede in Franotu za zaigrane skladbe. Njegovi najbližji Junij 2008 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) ZAHVALA V sredo, 11. junija 2008, smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata FILIPA ZIBERTA st. po domače Boltetovega z Malega Rakitovca Vsem sorodnikom, prijateljem, krajanom, sodelavcem in znancem se najlepše zahvaljujemo za izrečeno sožalje in podporo v najtežjih trenutkih. Hvaležni smo njegovemu osebnemu zdravniku dr. Bogdanu Logarju ter zdravnikom in osebju Klinike za torakalno kirurgijo, ki so skrbeli zanj med boleznijo. Lepa hvala g. Matevžu Koširju, ki je spregovoril v imenu Zveze borcev in prikazal njegovo pot v času NOB-ja, g. Marjanu Poljanšku, ki je orisal delovanje pokojnika med osamosvojitveno vojno, in g. Ivanu Hribarju, ki se je poslovil v imenu Lovske družine Tuhinj. Hvala vsem, ki ste prišli na pogreb ter darovali cvetje in sveče. Vsi njegovi Mali Rakitovec, Domžale, Volčji Potok, Straža, junij 2008 Obiščite nas med tednom od 8'1 do 20", ob sobotah od 8" do 14". PVC VRTNE GARNITURE, l MIZE IN STOLI 30% POPUST : - PVC PRIBOR ZA PIKNIK • SEDEŽNIKI 10% POPUST Velika izbira: • brisače, prti, posteljne garniture, odeje • steklo, keramika, porcelan • vse za šivanje LANEN CVET +■ DENARNI« tel.: 01/8341-660 Elastika, gumbi, sukanci, ZADRGE, SPONKE ... * KNPRl * OGRUCt * BLUZ? OBIŠČITE NAS. IN NAŠLO SE BO KAJ POLETNEGA ZA VAS! Stahovica 20, telefon 01/83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torelč zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Dtopclom /a skupina VARČUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma IMETNIKI SAMOVE TOPKARTICE ALI STE Sam topkartlca V DOBRI FORMI? KARTICA ZVESTOtU To lahko ugotovite z uro za merjenje srčnega utripa In kalorij, ki jo lahko pridobite od 1. 7. do 30. 9. 2008 v vseh Samovih trgovinah, pri nakupih nad 450,00 EUR (nakupi se seštevajo). Dodatna pojasnila dobite na prodajnih mestih. r'U} cc SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1. Zg. Jarše, 1235 Radomlje *** -"C Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Laikova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 WWW.S3m.SI som "**8i 11 lil HI lil Lldfj IBlilis; nagrada nagrada kolo z motorjem Bazen Fast Set BAOTIAN BT490T-903 457x91 cm s čelado Lazer vrednostni bon za 50,00 EUR “f r i JD j * i i ■ V času od 6 junija do 11. julija v prodajalnah Si Mercator Center Kamnik prejmete kupon za sodelovanje v nagradni igri “Z Mercatorjem v poletje”. Kupon oddate v nagradno skrinjico v prodajalni oz. v Mercator Centru, kjer ste prejeli kupon. Pravila nagradnega žrebanja so objavljena na procfajnih mestih vključenih v akcijo “Z Mercatorjem v poletje". O izidu žrebanja, ki bo 12, julija v izbranih Mercator Centrih in prodajalnah bodo nagrajenci obveščeni po pošti. E Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo V petek. 27. junija, ob 17. uri: Ustvarjalna delavnica JADRNICE NA OBZORJU V soboto. 28. junija, ob 10. uri: Prireditev ČOF V POLETJE ob veselih skladbicah V petek, 4. julija, ob 17. uri; Otroška prireditev INDIJANSKI ŠOTOR V petek, 11, julija, ob 17. uri: Otroška prireditev INDIJANSKA PERJANICA *i Mercator Trgovska znamke 0,21 iTlhrTpET U Merc*tor Trgovsko znamk« S II i Mercator Trgovsko zt tonika 0,23 Voda gaztritlM, izvirska, 1,5 Ikre, PET Čas pa je tudi za piknik in obisk naše mesnice, kjer pripravljamo dnevno svežo ponudbo okusnih mesnih specialitet za žar z vrsto novosti za nepozaben piknik. Sprejemamo naročila po telefonu: 01/830 87 42. Na tehničnem oddelku pa izberite med ponudbo žarov in pribora za piknik! 0,29 f. Voda Radenska Natu/vl. omutltana, 0.~S liti a. PET Radenska, Radenci Ponudba velja od 17. 6. do 31- 8.2008. Kolekcija Svveet cherry samo v trgovinah Clark www.clark.si NAGRADNA IGRA Zlatarna Celje ^ ,i \Y\\\v:/lalanu-cdjč.eii Elita Kamnik Vam nudi 20% poletni popust od 13. 6. do 30. 6. na moške srajce ter moške in ženske kratke hlače. Vabljeni v Elito Kamnil^H H Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 MZZERM, MC KAMNIK. Kovinarsko 36 Delovni ČHS : - pon.-čet. : 08-22H . " pet.-sob. : 08-23h ned.-praz.:08-15h Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od l Oh do 22h : Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CESK 7A ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!! NOVA KOLEKCIJA i/bčC' www.peko.si ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK ©d št 16 - 40' im Trgovina z obutvijo * pRODDO Velika ponudba šolskih im sobnih copat | kfiAjA i/ netiti* Mercator Hipermarket VINTERSPORT Kjer se šport začne . in več znižanih izdelkov za imetnike Andor kartice do konca aprila Moda za vse generacije mmm L-~ nmumsmm wn*mmw CT'\ cibQ2>0(S ce^k3 ČISTILNICA IN PRALNICA tet. oi/831174i| i Vse za šolo naroči, v aktivne počitnice skoči! A A Velika loldcaprednaročniiki akciji od 5. 5. do 30.6. 2008 z neverjetnimi popusti in drugimi ugodnostmi. Popusti od 5. S. do 30. 6.2008 z Izpolnjenim kuponom za aktivne ali Mercator Pika kartico: 5 % popust na učbenike in delovne zvezke 20 % popust na vse šolske potrebščine I Knjigama In papirnica vedno nekaj zorne m Im (O) ACCESSORIESc SimPlTE PODALJŠEVANJE LAS AKCIJA samo 300€ za 100 pramen dolžine 40cm. DARILNI BON ideja za darilo? 6,EAunQve S alpina AffnnitM za jtvfetfe Vabljeni! www.alpina.si mEssnn apsmn Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih. V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico. (Zv, Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. N«; pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene. Lei 1 JF^ Butik cvetlic Kalia, WWW.kalia.si Telefon: 830 9752 KAMNI kV 2. oo TJ 6' Butik za Male Živali Strokoven nasvet in širok Izbor i hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16 www.zootic.si Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure.