LES wood 50 (1998) 6
Raziskave in razvoj
174
Benetke - mesto na vodi in lesu
Venice - town on water and wood Niko Torelli
Izvle~ek
Opisani so temelji iz pilotov. Les za pilote je bil predvsem hrastovina, ki je prvotno prihajala z bli`njih gozdov na Lidu in celini. Kasnejši graditelji so dajali prednost lesu iz Istre in Dalmacije. Pod najstarejšimi poslopji (npr. bazilika sv. Marka in zvonik) so piloti na splošno kratki in z velikim razmakom. Pod novejšimi zgradbami (npr. bazilika Salute) so piloti znatno daljši in tesno zbiti. Bazilika Salute po~iva na 1.106.657 hrastovih, jelšinih, borovih in macesnovih pilotih, Ponte Rialto pa na 12.000. Ko se je zvonik sv. Marka 1902 zrušil, so ugotovili, da so bili starodavni pioti, ~eprav stari 1.000 let, v odli~nem stanju. Izpostavljeni piloti, ki jih je erodiralo valovanje zaradi pomorskega prometa, so lahko v zelo slabem stanju.
Abstract
A description is given of the foundation of piling. The wood used for the piling was mainly oak which came originally from nearby groves on the Lido and the mainland, but later builders preferred wood from Istria and Dalmatia. Under the oldest buildings (e.g. Basilica and the campanile) the pilings are generally short and widely spaced. Under more recent buildings (e.g. Salute) the piles are considerably longer and very tightly packed. Basilica Salute rests on 1,106,657 and Ponte Rialto on 12,000 oak, alder, pine and larch piles. When the campanile in Piazza San Marco collapsed in 1902, the ancient pilings, underpinning the 98,5 m high belfry were found to be in excellent condition, after 1000 years in the ground. The exposed piles eroded by waviness due to the marine traffic can be in a very poor condition.
Ste se `e peljali z vaporettom ali celo z gondolo po Velikem kanalu (Canal grande), oz. canalazzu, kot ga ljubkovalno imenujejo Bene~ani. To je najlepša in najbolj nenavadna “cesta” na svetu. Mesto deli na polovici: s tremi sestieri na zapadu in dvema na vzhodu. V njem se ogledujejo najve~je in najlepše pala~e, ki so bile zgrajene v obdobju 500 let. Vanj se steka 170 manjših kanalov, ki jih premoš~a 400 mostov in tako povezuje 118 oto~kov.
O Benetkah so pisali prenekateri slavni mo`je svetovne zgodovine. Chateaubriand je dejal “une ville contre nature” (“mesto proti naravi”). Aleksander Ivanovich Herzen, ruski poli-ti~ni mislec in pisatelj (in emigrant) je v svojem znamenitem delu My Past and Thoughts (1867) napisal: “There is no more magnificent absurdity than Venice. To built a city where it is impossible to built a city is madness in itself; but to build there one of the most elegant and grandest of cities is
the madness of genius”. (Ni bolj veli-~astnega nesmisla kot so Benetke. Zgraditi mesto, kjer je nemogo~e postaviti mesto je samo po sebi norost; toda zgraditi tam eno najbolj elegantnih in veli~astnih mest je norost genija). Vtis je resni~no izreden. Elizabeth Barrett Browning o Benetkah (1951): “...nothing is like it, nothing is equal to it, not a second Venice in the world.” (“...ni~esar na svetu jim ni podobno, ni~esar na svetu jim ni ni enako, niti druge Benetke.”). Jan Morris je zapisal (1960): “...somewhere between a
freak and a fairytale” (“nekje med muhavostjo in izmišljotino”). Najve~ji avstrijski pesnik Franz Grillparzer je v svojem Dnevniku popotovanja po Italiji prevzet zapisal o “najlepšem evropskem salonu” (Napoleon): “Wer nicht sein Herz stärker klopfen fühlt, wenn er auf dem Markusplatz steht, der lasse sich begraben, denn er ist tot, unwiederbringlich tot.” (“Komur ne za~ne srce hitreje biti, ko stoji na Markovem trgu, ta naj se da pokopati, kajti mrtev je, za zmeraj mrtev.”). Pa še enkrat: “Wer am Markusplatz sein
1
Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta,
Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
LES wood 50 (1998) 6
Herz nicht schlagen fühlt, der hat keines.” (“Kdor ne ~uti svojega srca biti, ta je brez njega”). Itd., itd.
Nobeno mesto ni bilo ve~krat fotografirano in predvsem ve~krat naslikano. Vsak umetnik, ki da ali je kaj dal nase, se je tukaj (z obvezno trumo stro-kovnjaških “firbcev” za seboj), preizkusil in se primerjal s sodobno in preteklo umetniško “konkurenco”. Vir svetlobe (in slikarskega navdiha) v mestu ni le prelestno “beneško” nebo, temve~ tudi njegov odboj iz kanalov, tj. od spodaj (dvojna svetloba!). To je mogo~e, ~e stavbe takoreko~ “stojijo” na vodi. Robert Benchley je ob prihodu v Benetke duhovito telegrafiral domov po nasvet: “...streets full of water. Please advise.” (“...ceste polne vode. Prosim za nasvet”).
Vode pa je na `alost vse ve~. Mesto se pogreza iz tektonskih razlogov, pa tudi zaradi nebrzdanega ~rpanja podtalnice v sosedni industrijski Margheri in taljenja polarnih ledenih “kap”. Poseben problem predstavljajo visoke plime v kombinaciji s širokom (sirocco). Tako se je zgodilo tudi nesre~-nega 4. novembra 1966, o ~emer sem `e pisal v nedavnem uvodniku. Tedaj je beneški `upan vzkliknil: “V eni sami no~i se je mesto postaralo za 50 let”. Visoke vode (acque alte) obiš-~ejo Markov trg kar 10 x letno. Katastrofalnih voda je bilo v zadnjih sto letih kar 15!
Zabijanje pilotov
Raziskave in razvoj
Zdaj pa je `e ~as, da pogledamo pod vodo! Vse pala~e ne stojijo na koleh! Na trdni podlagi gre brez pilotov. Takšne situacije po so precej redke. Ve~inoma, zlasti pri ve~jih zgradbah, se utrjevanju tal ni mogo~e izogniti in ve~ina beneških pala~ stoji na pilotih, ki so jih zabili do caranta (menjavajo~i se sloji zbite gline in peska). V ta namen se uporablja predvsem hrasto-vina. Premer pilotov je pribli`no 20 do 25 cm, dol`ina pa okoli 2 m. Pred uporabo namakajo pilote v slanici (braki~ni vodi). Hrastovino so neko~ dobivali predvsem z Lida (otok pred Benetkami) in celine. Kasneje je prihajal les tudi iz Istre in Dalmacije. Gozd na obali in otokih je danes (tudi zaradi tega razloga) ve~inoma uni~en. Takrat pa so bili ob morju predvsem gozdovi ~istega ~rni~evja (Quercetum ilicis adriaprovinciale) bodisi v kombinaciji s ~rnim jesenom (Orno-Querce-tum ilicis) ali s ~rnim gabrom (Ostryo-Quercetum ilicis). Še pogostejši je bil puhasti hrast, ki raste skupaj s kraškim gabrom ali s ~rnim gabrom (Ostryo-Quercetum pubescentis) (Avt. kol. 1986).
^e so hoteli zabiti pilote pod nivo nizke oseke, so na mestu bodo~e zgradbe napravili za~asen nepropusten prekat in ga iz~rpali in poglobili. V dno so s posebnim batom, ki sta ga dr`ala dva delavca, zabili pilote (glej sliko). Kasneje, ko so uporabljali daljše pilote, so za zabijanje uporabljali udarni bat s škrip~evjem. Tako še danes zabijajo pilote, le da ne odmevajo ve~ rit-mi~ni klici zabijalcev.
Ko so in`enirji pregledovali temelje zgradb so ugotovili (Lauritzen & Ziel-cke 1992), da so bili piloti pri najstarejših stavbah (bazilika sv. Marka in campanile) na splošno kratki in z ve~jim razmakom. Pod novejšimi zgradbami so piloti znatno daljši od dveh metrov in tesno zbiti drug ob drugem. Tako po~iva Longhenova bazilika Santa Maria della Salute (kon~ana 1687) kar na 1,106.657, Ponte di Rialto (kon~an 1591), ki premoš~a Veliki kanal, pa na 12.000 hrastovih, jelševih, borovih in macesnovih pilotih. Pri pala~ah so utrdili temelje s piloti ve~inoma le pod zunanjimi zidovi in notranjimi
175
nosilnimi zidovi. Ko so bili piloti zabiti so jih še nivojsko izravnali in dno zapolnili z glino. Za to so uporabljali posebno trdo glino in beneška vlada je hudo kaznovala tiste, ki so jo kopali brez dovoljenja. Po izravnavi so prek temeljev kri`em kra`em polo`ili zattaron, vrste pontona, ki sestoji iz kri`em kra`em polo`enih macesnovih, orehovih in kasneje mahagonijevih desk, debelih 2,5 cm in plasti opek; vse skupaj še pod nivojem visoke plime. Pri najstarejših stavbah so bile to opeke, podobnim rimskim (40-50 cm x 25 cm x 5 cm); lahko so bile le 3 cm debele in so jih imenovali com-munella. Kasneje so za~elu uporabljati temnorde~o beneško opeko (26 cm x 13 cm x 6 cm), ki jo uporabljajo še danes. Sledil je “istrski kamen” (pietra d’Istria), ki je predstavljal temelj za visoke zidove in prepre~eval dvig vode oz. vlage po zidovih. Zunanji zidovi spodnjih nadstropij so bili debeli do štiri opeke, višjih pa, da bi zmanjšali te`o, le dva.
Beneški piloti so praviloma v zelo dobrem stanju. Zaradi anaerobnih pogojev jih ne ogro`ajo glive. Nevaren utegne biti Teredo navalis, ~e pilote erodirajo valovi. Ta školjka vrta 5-10 mm široke rove, prete`no v vzdol`ni smeri. Površinsko se poškodovanost poka`e šele takrat, ko je uni~eno najmanj 50 % lesa in sredica pilota izgleda kot satje. Poškodovanost pilotov je najve~ja med srednjim nivojem plime do pribl. 1,5 m pod vodo (Wilkinson 1979, str.113). Valove povzro~a motorni promet po Velkem kanalu in ve~-jih stranskih. Beneške oblasti so prav zaradi tega omejile hitrost ladij in ~ol-nov v obmo~ju mesta na 11 km/h.
Za konec se ozrimo še na navzgor! Nad strehami so zna~ilne lesene terase (altane). Tukaj so si neko~ Bene-~anke po starem receptu belile lase. Vsako soboto popoldne so si natrle lase z oljem (capillaria unguenta). Postopek je bil takšen: Na glavo so si posadile slamnik, pravzaprav le širok slamnat krajec brez srednjega dela. Nato so si lase natrle z oljem, jih razprostrle naokrog po krajcu in jih son-~ile. Tako so lasje dobili tolikanj za`e-leno “blond”, skoraj belkasto barvo.
LES wood 50 (1998) 6
Raziskave in razvoj
176
ALI STE vedeli?
Lesena konfekcija
^e vas bo potepanje po Benetkah zaneslo v Salizzado San Samuele (salizzadaj e bene{ki izraz za glavno ulico, neko~ tudi za tlakovano ulico), potem boste med galerijami, starinarnicami, trgovinami s steklenimi predmeti in slikami, naleteli tudi na razstavni prostor mojstra Livia De Marchija (hi{na {tevilka San Marco 3157/A). Tukaj razstavljajo in prodajajo perilo, kravate, klobuke in celo povr{nike à la Humphrey Bogart. [e ve~, videli boste de`nik v stojalu, stol s suknji~em prek naslonjala in {opke. Ni~ nenavadnega, ~e vsi ti izdelki ne bi bili oblikovani iz lesa. Ne manjkajo niti filigransko izdelane zadrge, gumbnice in draperija. Cene? Nesramno visoke.
N. T.
Benetke, San Giorgo Maggiore (Sv. Jurij Veliki)
Dan se preveša v ve~er. Topla svetloba obliva Benetke. Umetniki se trudijo ujeti pravi navdih, mi pa se z gondolo odpravimo na “sprehod” po laguni. Vsepovsod piloti, koli, drogovi... Najbolj zna~ilni so spiralno obarvani pali z nekakšnimi “turbani” na vrhu, ki so zabiti pred pala~ami. Bricola je skupina mo~nih pilotov in ozna~uje rob kanala v laguni, ki se nahaja na belo ozna~eni strani. Dama obveš~a, da se pribli`ujemo sti~iš~u ali odcepu plovne poti. Palina slu`i za privez ~olnov, itd. Na pilotih so tudi svetilniki, lu~i in kapelice. Vse se odvija na vodi. Beneški pregovor pravi “Coltivar el mare e lasser star la terra.” (Obdeluj morje in pusti kopno pri miru).
Gondola je neslišno zdrsnila v pristan med paline pred do`evo pala~o. Hitim ~ez piazetto mimo campanila Markove bazilike v... (kam, vam povem kasneje). Ali veste, da se je skoraj sto metrov visok stolp 14. julija 1902
povsem porušil in to tako “obzirno”, da razen logette tik zraven, ni poško-daval ni~esar drugega? Pokopal je pod seboj le ubogo, danes slavno ma~ko z imenom Mélampyge (tako se je imenoval Casanovov pes). Od petih zvonov je ostal nepoškodovan le najve~ji Marangona, ki je odzvanjal za~etek in konec delavnika. Svoje ime je dobil po tesarjih, ki so bili tedaj sinonim za delavce. Ne smemo pozabiti, da je tedaj beneški arsenale najve~ja ladjedelnica na svetu, njeni delavci arsenalotti pa priviligiran sloj. V tiso~ letih so zvonik oslabili veter, de`, sol in strele. Zaradi te`e so za~eli popuš~ati temelji, ~eprav Bene~ani nikoli niso podvomili vanje. Verjeli so, da segajo dale~ stran pod piazzo. Potem so se Bene~ani lotili obnove (Benetke brez Markovega zvonika, prosim vas, le kdo je še videl kaj takega?). Izkazalo se je, da so bili tiso~ let stari piloti v odli~nem stanju. Dodali so tiso~ novih pilotov in v desetih letih
zgradili enak campanile (“dov’era e com’era”, “kjer je bil in kakršen je bil”), vendar 600 ton la`jega.
Saj res, skoraj bi bil pozabil... namenil sem se k Florianu, v najznamenitejšo evropsko kavarno, tik za zvonikom, na kapu~ino, seveda.
LITERATURA
Avtorski kolektiv 1986. Prirodna potencijala vegetacije Jugoslavije, prirejena za XVIII svetovni kongres IUFRO v Ljubljani.
Judge, J. 1972. Venice fights for life. National Geographic 142(5): 591-630.
Lauritzen, P. & A. Zielcke 1992. Palaces of Venice. Laurence King.
Wilkinson, J.G. 1979. Industrial timber preservation. Associated Business Press, London.