—   342   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
32. pismo.
Dragi prijatel!                           I* Fiorence.
28. maliga serpana sim se peljal po železnici v Luko (Xucca), poplavno mesto vojvodstva ravoo tega imena. Železnica pelje dolgo po ravnini do slovečih toplic sv. Jaliana; potem se pride med griče in hribe, ki so z oljkinim drevjem lepo obrašeni, — in poslednjič v lepo široko doliuo, ki jo krog in krog zali prijazni griči obdajajo, ktera je pridno obdelana ko vert.
Sred tega dola je Luka, ne veliko, pa posebno pridno in delavno mesto, ki mu zato Lucca indu-stri osa pravijo. Tu se posebno veliko svile sprede in stke, in tudi družin fabrik je nekoliko. Verh druzih pridelkov imajo Lukaneži veliko dobriga, povsod čislaniga olja. Sicer nima mesto, ki šteje do 25.000 duš, razun silno stare stolne cerkve, ki je polna krasnih podob, nič posebniga. Nekdaj je bilo mesto huda vojaška ter-dnjava, zdaj pa je široko mestno ozidje, na kterim je krog in krog mesta pod visocim drevjem zalo sprehajališče, clo zanemarjeno.
Zvečer sim jo z vozovlakam malo več ko v eni uri nazaj v Pizo potegnil.
—   343   —
Drugi daa sira bil še v Pizi, kjer je tovarš spet nekoliko bolehoval. Tu sim ogledal še lep rastljinoslovni ali botaniški vert in cerkev vitezov sv. Štefana.
30. dan maliga serpana sim jo ob sedmih zjutraj iz Pize v lepo Fiorenco (la bella Firence) potegnil. Od konca smo ee po železnici v Empol (Empoli), velik obzidan terg, ki šteje blizo 3000 duš, peljali. Tu in tudi v drugih soseskah proti Firenci delajo sloveče iiorentimke slamnike ali slamnate klobuke.
Od Empola naprej do Fiorence pa še ni železnice, jo še le delajo. Zato smo se še tri ure po navadni cesti peljali,  in ravno opoldne smo v Fiorenco prišli.
Mesto, ki šteje blizo 90.000 duš, stoji kakor Piza na obeh straneh reke „Arnoa v dolu sred prijaznih, zelenih, dobro obdelanih gričev, in je res prav lepo,polno krasnih veličanskih poslopij, ki so ko kraljevi dvori ali gradovi. Veči del mesta , ki je obzidano kakor skoraj vse laške mesta, je na desni strani reke. Sred tega dela mesta je silno velika in lepa stolna cerkev, kjer je vse polno spominikov in krasnih podob malarskiga in podo-barskiga izdelka. Tla so pisane iz čudovito lepo sostav-Ijeniga marmeljna. Tudi od zunaj je cerkev in njejako lep stolp vsa z marmeljnam okinčana. Pred cerkvijo je na tergu silno lepa, osmirovoglata cerkvica sv. Janeza Kerstnika (JJaptisterium) strojnimi, iz brona vlitimi vrati, ki v malim kipu zgodbe svetiga pisma in mnogo druziga kinča kažejo. Misli si: kako lepe morajo biti, kerjeMi-chel-Angelo Buonarotti — ki je take reči umel kakor malo kdo —- od tistih, ki so na severni strani cerkvice, djal, de so vredne nebeške vrata biti.
Potem sim ogledal v tem delu mesta še nekoliko druzih cerkev, namreč silno bogato in lepo cerkev, ki ji „BasiIica della santissima Annunziata" pravijo; — potlej na širocim tergu uno s krasnimi podobami okin-čano, ki jo 55Santa MariaNovella" imenujejo; — potem cerkev sv. Lorenca, kteri je prizidaua siloo lepa, osmirovoglata, vsa z lepim marmeljnam krasno okinčana kapela, ki ji „Cappella dei Principi" pravijo, in kjer so krasni grobi ali marveč spominiki šesterih pervih toškan-ekih vojvodov Medicejske rodovine; — potlej še cerkev ev. Križa (Santa Croce), v kteri je toliko lepih podob in krasnih spominikov, de bi se smela muzej imenovati. Med spominiki je Buonarotov (Michel-Angelo) s tremi veličanskimi, iz beliga marmeljna iztesanimi podobami, ki zemljomersko, zidarsko in malarsko ali podobarsko umetnost pomenijo; — potem Dante-tov z njegovo in z dvema drugima ženskima podobama, ki I tali o in pesniško umetnost pomenite; — Alfierov (Alfieri), krasno delo slavniga Kanova z veliko podobo Italie, ki po slovečim pesniku žaluje; — Makiavelov (Machia-velli) z napisam : „Tanto nomini nullum par elogium" — in veliko druzih. Poslednjič sim ogledal v tem delu mesta še vojvodov terg (Piazza del Granduca) , ki je poln prelepih izdelkov podobarske umetnosti. Posebno lepa je štirna z Neptunovo podobo, ki jo štirje iz lepiga marmeljna krasno izdelani konji peljejo, in z mnogim drugim kinčem. Tu je stari grad ali dvor (Palazzovec-chio), krasno poslopje z visokim stolpam.
Na jugo-zahodni strani terga je prelepa lopa, ki j' »LoLgia deli' Orgagna" pravijo. Tudi pod to klonico ali lopo je veliko krasnih izdelkov podobarske umetnosti, med kterimi je Čelini-tov Perzej iz brona posebno lep. Malo naprej na južno stran proti Arnu je Medicej-eka galeria, ki ji „Galleria degli Uffizi" pravijo, z muzejem tako izverstnim, de je gotovo malo tacih na svetu. Vse je polno podobarskiga, in posebno krasniga malarskiga dela. Tu je tudi sloveča Medicejska Venera. — Pa kaj bi Ti več pravil, ker Ti nisim v stanu ničesar po vrednosti popisati. Let6 še pristavim, de Fiorenca je kakor Rim mesto krasnih umetnost