— 94 V majniku Srce Mariji! V s i v majniku časte Marijo, V* i hvalo ji pojo: Oltar ji z venci okrasijo In luč pred njim prižgo. Ne moretn jaz ti vencev dati, Ne lepih rožic v dar, Polagam pa, o dobra Mati, Srce ti na oltar. Res vsekalo že mnogo rano Ti moje je srce, A so izpokorno in skesano Oprale ga solze. Ozri se torej natne milo, Na srčni dar poglej In v svojih Ijubljencev število Prištevaj me odslej! /. Ncralov. Najlepši cvet Mariji! Ej, nisem te zaman čakala, Nebes najlepša hči, potnlad! Kako si krasna, rosnočista, — Pozdravljena mi tisočkrat! In kamor stopiš, o kraijica, Povsod se cvetka prebudi, ¦1n kamor dahneš, o kraljica, Povsod se ptička oglasi. .Kako v radosti pomladanski Mladostna zemljica dehti! Kako krilatcev zbor živahen V gozdiču raladem žvrgoli! Še vrtec moj obišči, vesna, In dahni vanj poljub gorak: In vzklilo v njera bo cvetje mlado, V nebo bo splaval spev sladak. 4 Dehteče cvetke v vrtu mladem Oojila bom Mariji v dar, In z njimi vsak večer bom v maju Mariji dičila oltar. Blagoje. Marijin mesec. V vrt zeleni, vrt cvetoči Pojmo trgat rožice, Tiste lepe, tiste drobne, Ki so modre kožice! In Mariji na oltarček Botno vence devali, Oj, pa glasno hvalne pesmi Bomo ji prepevali. In Marija bo z nebes se Dol na nas ozirala, In zaklade nam nebeških Milosti odpirala. Sokolov. Kaj me žene v gaj? O poglej. oko, naravo, O poglej pomlajen cvet, Vse ti kliče, vse ti pravi: Cvetni majnik tu je spet! Saj še srce, srce čuti, Da je tu veseli maj, In zata ga nekaj žene. Žene vedno v tihi gaj . . . V gaju tihem je kapela, V njej Kraljica maja je, Oj, zaradi te rne žene Srce v tihi gaj do Nje . . . Rastko Starosclski. Ej, ne veste li... Kaj je danes v raladem gaju, Da tako sladko, Da tako glasno Ptičice prepevajo, Kar je jutro belo vstalo? Kaj je danes solnčnim žarkora, Da tako živo, Da tako ljubko Venomer trepečejo Med zeletiimi peresci? Kaj je tebi, virček bistri, Da tako urn6, Da tako lahko Mimo vitkih jelk skakljaš Od tolmunčka do tolmunčka? Ej, ne veste li novice, Da je v tihi gaj Dahnil mladi maj Danes prvi svoj pozdrav, Dahnil vanj življenje novo?! Blagojc. Jutro v majniku. Moje mlado srce V zlato jutro gre Solncu zlatemu naproti Čez ravno polje. — 9b — Mlado srce zabi Vsako zdaj bolest, Slušaj in okušaj jutra Mladega prelest! Slušaj in okušaj Maja zlati žar, Vedi. da le enkrat v Ietu Majnik je vladar! Aleksij Ivanov. Pomladnja radost. Na zlatih krilih dol z nebes Je cvetni maj priplaval, Objel je polje, tihi les, Še v goro je pritaval . . . Hej, brafci dragi, Sedaj je čas, Da glasna radost Objame nas! Saj prišel, prišel Je spet naš dan, Le pohitirao V zeleno plan! Vcseli bratci, .Le hajd v goro, Da pesem naša ' Donela bo. Da bo donela Čez hrib in plan — Zdaj, bratci, prišel Je spet naš dan! Čez hrtb in plan naš spev doni, Veselja srce polje, Radosti nam oko žari, In židane smo volje . . . Aleksij Ivanov. Od juga Od jtiga so ptiCice V deželo priplavale, Privele so s sabo Zeleno pomlad . . . Hej, bratci, vstopimo se Veseli v kolo, Okrog- zavrtimo se Kot vetrič urno! Veselo zapojmo vsi, Ker prišel je maj, Iz src vsa otožnost Izgine naj zdaj. Od juga so ptiCice V deželo priplavale, Privele so s sabo Zeleno pomlad . .. Semjonov. Slava Majniku. Kako iskri se nam oko. Kako riam lica se smejo. Ko zlatolasi deček rmaj" Prinaša nam v deželo raj! Cvetice pestre nosinio. Pred noge mu jih trosimo. In venčke njemu spletamo, Ko z njim po trati šc'tamo. In pesmi nui prepevamo, In srca si ogrevamo, Veselja nam iskri oko, In zorna lica se sinejo . . . Zvonimir. 7. zlatlm majem .. . Z zlatim majem sva hodila Po zeleni plani, Roko v roki, kakor takrat — To je bilo lani. Solnčece se je smehljalo Na zemljico mlado: Z njo pomladnjo srečo svojo Bi delilo rado. Zemljica je zlate žarke Radostno popila, In je s solnčecem se žarnim Vesne veselila. Midva z niajem pa hodiia Sva po cvetni plani, Klicala sva vesni: ,Dolgo Še pri nas ostani!' . . . Scmjonov. Solnček seva ... Solnček seva, ptiček peva, Aj, kako je krasno! Nad poljano, cvetja polno, Pne nebo se jasno. In na nebu solnček seva, Z žarki tla ogreva, Cvetke klijejo v dobravi, Ptiček v logu peva. V srcu radost mi kraljuje, Čelo mi je jasno . . . Solnček seva, ptiček peva, Aj, kako je krasno! Semjonov. Prišel je maj Prišel v deželo spet je maj, Ozelenel je vrt in gaj: Kar v trdi zirai spalo je, V življenje novo vstalo je. Vrnili so se ptički k nara, Zapustii starček spet je hraui In prišel se na solnce gret, Saj je odbežal mraz in led. Vse klije, vse se veseli, Le v starčku več življenja ni; Odcvel mu je življenja maj, Ki grel je mlado kri nekdaj . . Taras Vaziljev. Meni paje maj minul... Maj v naravo je priplul, Oj, ta cvetni mili maj! Meni pa je maj minul — Več ne pride mi nazaj . . . Rastko Starosehki. Pomlad odhaja . Deca mila, le žaluj, Vesna se posJavJja, Brda naša, naše trate Žalostno ostavlja. Kot kraljici glavo ji Krona cvetna diči, Čez zeleno plan nam kliče: ,Z Bogom, otročiči!" Otročiči žalostni Klifiejo: .Ostani!'* . . . Ali vesna že odhaja Brzo po poljani . . . Zvonimir