Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 Avstrita ¡c postala nemška „Ostmark" Zadnje dni se je mudil na Dunaju nemški notranji minister dr. Frick. Z dr. Frickovim bivanjem je v zvezi nova upravna razdelitev bivše Avstrije, ki se bo imenovala za bodoče »Ostmark«. Po najnovejši upravni organizaciji je vrhovni predstavnik oblasti v Ostmarki državni komisar Biirckel (rajhovski Nemec), ki je obenem tudi glavni vodja stranke. Dosedanja Seyss-Inquartova avstrijska vlada postane deželna vlada. Seyss-In-quart je voditelj uprave in si privzame po svoji volji pet deželnih ministrov. Upravno bo štela Ostmarka 7 področij, ki so istočasno tudi strankine pokrajine ali področja (Gaue). Vodja stranke (Gauleiter) je obenem tudi deželni glavar (Landeshauptmann). Ostmarka je razdeljena v sledeče pokrajine ali Gaue: Dunaj, Oberdonau, Niederdonau, Steiermark, Kärnten, Salzburg in Tirol. H Koroški je priklopljen Vorarlberg. Južni del Burgenlanda (Gradiščan-sko) pride k Štajerski, severni k Unter-donau. Dunaj je posebna upravna enota. Posamezne pokrajine ali »Gaue« so razdeljene v upravna in strankina okrožja, ki se krijejo. Koroški Slovenci bodo spa-; dali pod okrožja: Velikoveč, Celovec in Beljak. Slednjemu pripade tudi Zilska dolina. Do majnika 1939 mora postati Ostmarka v vsakem oziru isto kot ostala Nemčija. Poraz komunistov v Franciji Na Francoskem poznajo poseben parlamentarni odbor, ki presoja zunanjo politiko in ji določa smernice. Temu odboru je podal zadnje dni poročilo o mednarodnem položaju zunanji minister Bonnet. Pri tej priliki so doživeli hud poraz francoski komunisti, ki bi še vedno radi, da bi priskočila Francija rdečim v Španiji v zadnjem hipu in z vsemi silami na pomoč. Francoski zunanji minister je zaupal omenjenemu parlamentarnemu odboru, da bo londonski odbor za nevmešavanje v španske zadeve odpoklical vse tuje prostovoljce iz Španije. Glede pogajanj z Italijo, M so bila za komuniste najbolj bodeči trn v peti, je izjavil minister, da je bil zadnji razgovor 17. maja v Rimu. Francoska vlada upa, da se bodo pogajanja nadaljevala in bo do-I sežen uspeh. j Končno je francoski parlamentarni od-; bor za zunanje zadeve odklonil s 14 glaso-j vi proti 4 predlog komunistov, ki pozivajo j vlado, naj ne zapre pirinejske meje za do-,važanje vojnih potrebščin v rdečo Španijo. Posle&nfe postojasike rdeče španife ogrožene Rešitev kmeta Z veliko pozornostjo smo sledili kmetijskim razgovarjanjem, ki jih je sklicala na pobudo Kmetijske zbornice v Ljubljani banska uprava in ki so se po otvoritvenem govoru g. bana dr. Natlačena v ponedeljek 30. maja vršila v Ljubljani pet dni. Povod tem razgovorom je dalo splošno znano in priznano slabo stanje našega ¡kmetijstva, ki je zlasti v tistih krajih, kateri so oddaljeni od mest in industrijskih središč, skrajno težko. Ni sicer bilo kmetu nikdar z rožicami postlano na življenjskem potu in to, kar se z modetnim izrazom imenuje kriza, mu ni bilo po bistvu in vsebini nikdar neznano. Razdobje, ki obsega 2. polovico 19. stoletja, in čas pred svetovno vojno, je zgodovinski dokaz za to. Po svetovni vojni so težave zlasti malokmetijstva v mnogočem narastle. Naša zemlja je skopa ter daje v primeru z drugimi zemljami malo sadežev, plodov in sadov. Otroci kmečkih hiš ne morejo najti doma možnosti obstoja in človeka-vrednega življenja. Beg z dežele v mesta, industrijske kraje in žal tudi v tujino je vedno večji. Dohodki našega kmetijstva so skromni, davki in razne dajatve pa osobito v Sloveniji visoki. Tako se je začela bližati katastrofa. Da do tega ne bi prišlo, je bdi namen predavanj, razgovorov in posvetovanj, ki so bila prejšnji teden v Ljubljani. Natanko so se proučili vsi vzroki, ki so dovedli do propadanja našega kmetijstva osobito v zadnjem desetletju, in vsa sredstva, ki bi mogla to propadanje zajeziti, ter kmečki stan dvigniti do večjega blagostanja. Da ima pri tej kmečko-rešilni akciji prav važno besedo politika, ni treba posebno poudariti. Zato je zavzemala v okviru kmetijskih predavanj in razgovorov eno najvažnejših mest agrarna politika. Razgovori in predlogi so obsegali vsa tozadevna pereča vprašanja, tudi ve-levažno vprašanje davkov, osobito potrebno preosnovo zemljiškega davka. Ker je kmetijska proizvodnja v Sloveniji ne-dostatna ter z daleka ne zadostuje za prehrano prebivalstva naše ožje domovine, se je ljubljanska anketa (preiskovalni in posvetovalni zbor) tudi obširno pečala z vprašanjem, kako povečati in razširiti kmetijsko proizvodnjo, kako dvigniti kmetijske pridelke po količini in kakovosti. Niti ena panoga našega kmetijstva se ni prezrla, povsod so je poudarilo, kaj more k temu dvigu doprinesti posameznik, kaj zadružna organizacija, kaj občina. okraj, dežela, država. Ker je tehnični in v obče gospodarski napredek mogoč samo ob rastoči ljudski izobrazbi in ljudski kulturi, se je tudi tej posvečala pri ljubljanskih razgovorih po- V minulem tednu se je časopisje največ bavilo z vprašanjem: Kako rešiti špansko vprašanje, da ne bo preostanek rdečih čisto poražen in izbrisan ? Da bi rdeči ne obupali, so se oglasila po časopisju tolažilna oznanila, kako bo prevzela Anglija v najkrajšem času posredovalno nalogo in bo z njeno pomočjo in na njen pritisk sklenjeno premirje med obema taboroma v Španiji. Dejstvo je, da so angleško posredovanje le nekake zadnje kapljice, ki bi še naj podžgale rdeče k odporu. sebna pozornost ter so se poudarile v tem oziru prosvetne naloge državne uprave, pa tudi ljudskih prosvetnih organizacij. — Ko poročamo o vsebini in poteku ljubljanskih kmetijskih razgovarjanj, želimo, da bi dosegla popoln uspeh. V to svrho bo potrebno, da se naš kmet podrobnejše pouči o načelih, ki so bila poudarjena, in o navodilih, ki so bila zanj izdana. Česar namreč kdo ne ve. tega tudi ne more iz- Kaka pa je slika rdeče Španije v resnici, nam dokazuje dejstvo, da je rdeča barcelonska vlada izdala odredbo za rešitev republike, s katero se mobilizirajo vse ženske. Glavno mesto rdeče Španije Valencija je pred padcem. Utrdbe po okolici mesta so brez pomena, ker sta nacijonalna generala Valina in Varela prodrla tako daleč proti Valenciji, da je mesto resno ogroženo in s kakim uspešnim odborom niti računati ni več. vršiti. Naj bi torej ugotovitve, predlogi in sklepi ljubljanske ankete ne ostali za kmečko ljudstvo knjiga, zapečatena s 7 pečati! Naj bi se praktično izvajanje predlogov in sklepov ne prepustilo, kakor se je to včasih delalo, samo kmetu po načelu: »Pomagaj si sam«, marveč naj tudi vsi drugi činitelji, zlasti oblastveni in državni storijo svojo dolžnost. Le tako bo mogoče rešiti kmeta! LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000'—* četrt strani din 500"—, '/• strani din 250—, 'h, strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Iz raznih držav V NAŠI DRŽAVI Naši trgovski odnošaji z Nemčijo in pogajanja s Švico in Poljsko. Pri trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Nemčijo je bil v Berlinu dosežen sporazum o jugoslov. izvoznih kontingentih (obsegih) z Nemčijo, pri čemer je bil vzet za podlago dosedanji jugoslovanski izvoz med Nemčijo in bivšo Avstrijo skupno. Nemčija je dovolila Jugoslaviji med drugim Večji kontingent za uvoz vina, in sicer med tem za 50.000 hI vina iz Slovenije. Za nemške turiste, ki bodo potovali v Jugoslavijo, je dovoljen najnižji znesek 1 mili j. 400.000 mark. Po doseženem trgovinskem sporazumu bo Nemčija še nadalje dovoljevala krošnjarenje Rabničanom in Kočevarjem, kakor je bilo to že do sedaj pogodbeno določeno z Avstrijo. Vprašanje dvolastnikov ob severni meji se sedaj ni reševalo ter se bo o tem razpravljalo na prihodnjem sestanku meseca septembra, ki bo najbrž v Gradcu ali v Ljubljani Takrat bodo sprejeti tudi odločilni sklepi o obmejnem prometu. Ta teden odp^itite Saše zastopstvo v Bera na trgovinska * pogajanja s Švico. v dragi polovici junija se bodo začela trgovinska pogajanja med našo državo in Poljsko. V DRUGIH DRŽAVAH Italija in Francija v počastitev 82. letnice sv. očeta. Dne 31. maja so v Vatikanu in Castel Gandolfo, kjer biva papež na letovanju, svečano proslavili 82. rojstni dan sv. očeta. Zjutraj je skupina devet italijanskih vojnih letal poletela preko Castel Gandoifa. Zvečer je bila v cerkvi v Castel Gandolfu zahvalna verska svečanost. — Pri tej priliki eo ga obiskali cerkveni prelati, diplomatski zbor in številne ugledne osebnosti v njegovem letnem bivališču Castel Gandolfu ter mu iskreno čestitali k visoki starosti. Papež Pij XI. je daroval sv. mašo v svoji kapelici, na kar je sprejemal čestitke. Med drugimi je sv. očetu poslal brzojavno čestitko tudi francoske republike Albert Sv. oče se je za brzojavko takoj cahvalil in poslal predsednikovi <*wj Franciji svoj apostolski j poslov. Na BonHUtau so zaplenili strankam Vlada je podelila romunske-pEBrosodDetmu ministru upravo nad ijem bivših romunskih strank, ije bivše »železne garde« je zaplenjeno v korist državnemu skladu. Premoženje ostalih trank cenijo na 80 milijonov lejev in bo z njim razpolagalo pravosodno ministrstvo. Premoženje bodo vrnili predstavnikom bivših političnih strank le v tem primeru, če bodo na podlagi nove ustave ustanovljene stranke in 5o se bo prijavilo zadostno število ljudi, ki >i dokazali, da so pomagali ustanoviti jr-tmiern strankin fond. Protižidovski zakon na Poljskem. Poljska vlada bo predložila sejmu ali parlamentu 8. junija protižidovski zakon, jlavne točke tega zakona so: 1. Židom oo prepovedano klati živali po posebnem >bredu, ki muči živinče. 2. Judje bodo iz-očeni iz armade ter javnih in samouprav-lih uradov. 3. Od javnih del bodo izključeni judovski obrtniki in tvrdke. 4. Samo gotovo število židov bo smelo biti nameščenih po gledališča. in kinematografi m v posameznih gospodarskih panogah. Skrajni poljski deničar^ zahtevajo k navedenim točkam še izgon vseh Židov, kateri so se naselili na Poljskem po L 1918. HE ZAMUDITE! Prodaja blaga po zelo nizkih cenah. Podružnica Stermecki prej Urchova trgovina Celje, Glavni trg 17. Gospodarski spor med Nemčijo in Anglijo. V zadnjem času so Angleži odvrnili s svojim uspešnim posredovanjem vojno * nevarnost, si ie groala Evropi radi resnega spora med Čehoslovaško in Nemčijo, ker je hotela slednja pobasati za Avstrijo v svojo prusko malho še sudetske Nemce. Komaj se je ublažil ta spor, je že nov v ospredju in sicer gospodarski med Anglijo in Nemčijo. Nemci so se postavili na stališče, da ne priznavajo in ne bodo poravnali Angležem avstrijskih dolgov, dasi so Avstrijo zasedli in priključili Nemčiji. Pogajanja glede ureditve mednarodnih obveznosti bivše Avstrije med Angleži in Nemci so prekinjena in obstoja možnost, da se razvije iz te prekinitve pred vsem trgovsko-političen spor. Anglija bo uvedla splošno vojaško obveznost. V angleški spodnji zbornici je ¡izjavil minister za oboroževanej Inskip, da proučuje angleška vlada načrt za uvedbo obvezne vojaške službe, ker hoče, da bd bila Velika Britanija zavarovana napram vsem presenečenjem v mednarodnem položaju. Resnicoljubnost komunistov. Francoski komunistični list »Humanité« je tožil Jakoba Dorio, ker je ta trdil, da je »Humanité« prejemala denar od kominterne v Moskvi. Pred sodiščem je pa bivši zastopnik francoske komunistinče stranke v Moskvi, Henri Barté, izpovedal, da je »Humanité« v letih 1928—1932 dobila vsako leto od kominterne po 5—6 milijonov frankov. List »Humanité« se je torej strašno osmešil, in ker drugega ne more, zdaj psu je, da je Barté eden izmed hudodelcev, ki so podkupljeni od kapitalistov. Tako poroča list »Novoe Slovo« iz Berlina. Je pač stara pesem, da komunist psu je in zabavlja, kadar se mu dokaže nečastno dejanje. Novice iz šponsbe državltanske vojne Zmagoviti nacijonalisti na fronti pri Teruelu. Kakor hitro so se lotili rdeči ofenzive na katalonski fronti, so napravili nacijonalisti generala de Varele proti jugu sunek, ki je rodil velike uspehe. Nacionalistična divizija generala Garcie Escame-za je osvojila prelaz Eseandon, vso Sierro Camareno in prekoračila glavno cesto Te-ruel—Sagunto, nato pa zasedla 1.400 m visoko planoto Goronillas, s katere je mogoče obvladovati glavno cesto. Ko bodo Francove čete še nekoliko zboljšaie svojo fronto, bo ta cesta predstavljala glavno zvezo z okolico Valencije. Obenem je bala odstranjena nevarnost sovražnega napada od juga v smeri proti Teruelu. Južnovzhodno od Teruela so drugi Fran-covi oddelki prodrli v bližino vasi Pueble de Valverbe, katero so osvojili kljub obupni obrambi rdečih. Divizije generala Aran-de potiskajo na svojem pohodu proti Ca-stellonu nasprotnika čim dalje bolj s postojank na Sierri San Christobal, s čimer so ojačile obkroževanje v okolici Alboca-cera. Krog umika prostovoljcev Iz Španije Celemu svetu je znano, da ne odločujejo glede usode Španije za bodočnost španski S križci oanaftena trta kaže fronto naoijonalietov pred najnovejšo ofenzivo pri Teruelu. Po debeli Črti lahko preeodtmo, koliko bo napredovale Franoove čete po uspelih napadih vojaki, ampak prostovoljci, ki so se na-tepli v oba španska tabora iz celega sveta. Španska državljanska vojna je po dolgotrajnem klanju danes tako daleč, da je jasno liki beli dan: v Španiji je doživel boljševizem popoien polom na bojišču! Ker je zmaga že v rokah generala Franca, je zopet prilezel iz svoje polževe hiše londonski odbor za nevmešavanje ▼ španske zadeve. V zadnjih dneh maja je ta odbor razpravljal o stroških za umik prostovoljcev iz Španije ter o njihovem kritju. Stroški so predvideni na milijon funtov šterlingov. Stroške bi naj krile v odboru japouslie-liičoisHo vogna Izredna odpornost Kitajcev Kakor hitro so se polastili Japonci po najbolj srditih bojih, železniškega križišča Sučov ob lunghajski železnici, so bili prepričani, da je odpor razbite kitajske armade toliko oslabljen, da bodo z lahkoto izkoristili sučovsko zmago in prodrli do sedanjega glavnega kitajskega mesta Hankov. Komaj pa so začeli prodirati iz novoosvojenega oporišča v Suoovu, so naleteli na tako odločen odpor od maršala IČangkajšeka preustrojene kitajske armade, da so doživeli na več mestih občutne poraze in je zašla 14. divizija najboljših japonskih vojakov pod poveljstvom generala Dojhare v resno nevarnost zajetja od Kitajcev v bližini LangfAga. Obkolitev je uspela Kitajcem po velikih žrtvah in je bila izvedena v okviru najnovejše kitajske protiofenzive. Glavni cilj teh protinapadov Kitajcev je, da ustavijo prodiranje Japoncev od vzhoda preko Langfenga proti Kajfengu in dalje proti zapadu. Japonci so se hoteli koj po zmagi pri Sučovu polastiti križišča langfajske železnica s progo Peking—Hankov. Te japonske nakane so zaenkrat prekrižane, ker je divizija japonskega generala Dojhareia obkoljena in so Japonci prisiljeni na obrambo. Vrhovni poveljnik japonskih čet v osrednji Kitajski, general Terauči je poslal radi resnosti položaja proti Lanfengu generalu Dojhare pomoč v treh kolonah iz treh strani. Po japonskih poročilih od 31. maja je uspelo na pomoč poslanim Japoncem, da so osvobodili Dojharevo pri Langfengu obkoljeno divizijo. Japonske čete, ki so bile na pohodu v Lunghaj, so premagale kitajske oddelke, kateri so po zmagi pri Sučovu zaustavili japonsko prodiranje. Pod pritiskom Japoncev so opustili Kitajci napade na postojanke pri Langfengu utrjene divizije generala Dojhare in so se umaknili proti Kajfengu. Letalski napadi na Kanton Kakor smo že večkrat poudarjali, kažejo razne predpriprave Japoncev, da bo-jdo danes ali jutri z vsemi silami udarili na se najvažnejše Kitajsko in mednarodno trgovinsko obmorsko mesto Kanton. Japonski bombniki malodane vsak drugi dan kljub vsem protestom raznih vlad bombardirajo z vso brezobzirnostjo ;n krutostjo Kanton. Japonska letala imajo nalog, da bombardirajo vsa nezaščitena kitajska mesta in predvsem vsa vojaška poslopja. Če pa bombe rušijo kitajske bolnice, šole in misijonske postaje, se izgovarjajo Japonci, da so bila ta poslopja državo? Anglija, Francija, Nemčija in Rusija. Kakor hitro so zadeli v Londonu razgovarjaH: kdo in koliko bo kri! izdatke za odpremo prostoroijcev, je zastopnik Rusije koj izjavil, da sovjeti ne bodo poravnali 200.000 funtov Šterlingov, ki bi odpad® na nje. Po tej tejavi ruskih sovjetov so pričela pogajanja med zastopniki ostalih velesil londonskega odbora, da bd krile one same stroške. Skoraj gctovo je, da bo v tem vprašanju dosežen sporazum in bodo začeli odvažati španske prostovoljce iz obeh taborov že v juniju. preblizu vojaških zgradb, katerim so bali namenjeni napadi iz zraka. Nadalje se sklicujejo Japonci na poziv, katerega so izduli na kitajske oblasti, ki bi naj izpraznile prebivalstvo izpred hiš in naselij krog vojaških objektov, da bi tako letalski bombni napadi ne zahtevali žrtev med civilnim prebivalstvom. Po poročilih iz Šangaja od 31. maja so ubile japonske letalske bombe v Kantonu zadnje dni 2000 ljudi. Dne 1. junija so vprizorili Japonci na Kanton strašen letalski napad. Razdejanih je bilo več hiš. Cela vrsta bomb je udarila na ceste, ki so bile polne ljudi. Uradno število žrtev še ni bilo dognano, pravijo pa, da je bilo ubitih okrog 600 civilistov, po večini žensk in otrok. Japonci bi radi razdejali iz zraka Hankov Po zavzetju Nankinga se je umaknila kitajska vlada v Hankov, katerega skušajo v zadnjem času razrahljati z bombami japonska letala. O ponesrečenem letalskem napadu poročajo iz Hankova 31. maja. Poročilo pravi, da je skušalo omenjenega dne 11 japonskih bombnikov v spremstvu 36 lovskih letal napasti Hankov. Razvil« se je velika letalska bitka, med katero so kitajski letalci sestrelili 12 japonskih lovskih letal in 3 bombnike. Kitajci so izgubili samo dve lovski letali. Za letalci pride pehota Zgoraj poročamo, kako Japonci iz zraka bombardirajo Kanton. Japonsko vrhovno poveljstvo pa se bo lotilo zasedbe Kantona v najkrajšem času tudi s pehoto. Japonske bojne ladje so začele 2. junija obstreljevati Kitajske obalne postojanka pri Saifongu, 10 milj zapadno od Kantona. Malenkostna kitajska posadka se je morala kmalu umakniti premoči v Kanton. Nato so izkrcali Japonci pod zaščito ladijskih topov veliko armado s tanki, tovornimi avtomobili, topovi in z vsemi vojnimi potrebščinami. Nadalje je zgoraj omenjenega dne obstreljevala japonska vojna mornarica kitajske utrdbe ob ustju Zapadne reke. Japonci se bodo tudi na tem kraju izkrcali in bodo organizirali pehotni napad na Kanton iz dveh strani na kopnem. sve^u Odkod prihajajo duhovniki? Cerkveni list v Muiichenu pa objavlja o bogoslovcih list v mestu Aachenu (v Nemčiji) je objavil rodbinske podatke o novomašnikih zadnjega leta. Vseh novomašnikov je 39, njihovi očetje pripadajo tem-le stanovom: kmečkemu 7, obrtniškemu 5, trgovskemu 3, industrijskemu 11, uradniškemu 10. svobodnim poklicem 3. V 39 rodbinah teh novomašnikov se je rodilo 195 otrok, na eno družino odpada po pet otrok. Cerkveni nadškofije Munchen-Freising te-le podatke: vseh bogoslovcev je sedaj 260. Izhajajo iz teh rodbin: 32 iz delavskih, 44 ii rodbin nameščencev in nižjih uradnikov, 45 iz obrtniških in trgovskih rodbin, 115 iz kmečkih rodbin, 17 iz srednjih stanov, 7 pa iz rodbin svobodnih poklicev. Teh 260 obitelj je imelo 1730 otrok ,od katerih jih je ostalo pri življenju 1364, na eno obitelj Postanite naroČilih „SLOVENCA" Kje je denar najboljše naložen? V dobrem časopisu! Kje je oglas najbolj uspešen? V najbo?j razširjenem slovenskem dnevniku; v »Slovencu«! Kje je največ najiepšSi, najkoristnejših nagrad? »Slovenec« jHi razpisuje za svoie naročnike in hralce! 112 DRAGOCENIH NASR&D. frediie so isod 100.009 dinar «v frcDanfc Ho is. tulita 1038 popoume! Verujte! Sreča bo Vaša! Zato ne odlašajte, ampak postanite še danes naročnik »Slovenca«, da boste lahko zastonj brez slehernih dajatev deležni bogata daril! Lastništvo »SLOVENCA«. k torej pride povprečno pet otrok. Kakor dokazuje navedena statistika, verske obi-telji, iz katerih prihajajo duhovniki, niso postale plen bele kuge, z vero je združeno versko življenje. Z lastnimi sredstvi jih je treba pobijati. To so dobro uvideli Poljaki in za to vodijo energično propagando zoper boljševizem. Boljševizem se namreč poslužuje vseh 6redstev, ki so možna na področju propagande in agitacije. Ni ga modernega propagandnega sredstva, ki bi ga boljševiki ne porabili. Vsled tega so tudi Poljaki vpeljali smotreno in žilavo propagando zoper boljševizem. Priliko za to jim je dala prva obletnica papeževe okrožnice »Divini Redemptoris« zoper boljševizem in komunizem. Katoliška akcija varšavske nadškof i je je priredila več kot 100 zborovanj, skupščin in sestankov, na katerih so tolmačili glavna načela papeževe okrožnice ter izvajali iz njih potrebne zaključke v Novice Nesreče ______ Smrt pod avtomobilom. Na cesti proti Sv. Lovrencu na Pohorju je povozil neznan avtomobilist 77 letnega Janeza Gošnika. katerega so prepeljali v resnem stanju v mariborsko bolnico, kjer je podlegel prehudim poškodbam. Povodenj zaustavila obrat v papirnici. Tik ob severni meji v Ceršaku je velika papirnica za lepenko, ki zaposluje 120 delavcev. Zadnja povodenj Mure je hudo poškodovala ceršaško papirnico, ki je oškodovana za pol milijona din in je morala povrh še ustaviti obrat za nedoločen čas, dokler ne bodo končana popravila. Nenavadno in izredno narasla Mura je porušila nasip, ki je ločil glavno strugo reke od odvodnega kanala, kateri odvaja vodo izpod turbin. Nasip je porušilo valovje 100 m na dolgo. Strugo kanala pa je zasula Mura s peskom in razno drugo navlako. Sedaj so turbine brez potrebnega odtoka in celotni obrat je zastal. Povrh je odnesla Mura še most, ki je bil izpeljan po vrhu jezera, ki zapira mursko strugo. Delo v tovarni bo počivalo, dokler nasip ne bo popravljen in očiščena struga odvodnega kanala. Podjetje delavcev začasno niti odpustilo ni, ampak jih zaposluje pri čiščenju struge. Fant zgorel pri reševanju iz gorečega poslopja. V Dražencih pri Turnišu v okolici Ptuja je izbruhnil 3. junija popoldne iz nepojasnjenega vzroka ogenj v gospodarskem poslopju posest. Marije Krum-pak. Naenkrat je bilo celo poslopje v objemu plamenov. Ob izbruhu požarne nesreče je bil doma samo 14 letni sin Lojze. Posestnica, ki je postala vdova pred nedavnim, se je mudila na bolj oddaljeni njivi. Dečko je koj prepoznal, da je cela domačija v nevarnosti uničenja in je skušal rešiti, kar se je še dalo. Uspelo mu je, da je odgnal iz hleva živino. Ko se je pa lotil reševanja vozov, ga je prehitela strašna smrt. V trenutku, ko je stopil mladi junak v goreče poslopje, se je zru-tramovje in ga je pokopalo. Sicer so pri-brzeli na pomoč gasilci iz Hajdine, a niso mogli gasiti zaradi pomanjkanja vode. Poslopje je hitro zgorelo. Še le po povra-tu lastnice z njive, so začeli na pomoč prihiteli iskati doTn?^^ "¡"o. Ker ea ni praktično udejstvovanje. Na zborovanjih so sodelovali vsi stanovi iz mesta in predmestij. Sprejetih je bilo več resolucij, ki kličejo Poljake v boj ki na delo zoper brezbožne in razdiralne težnje dejavnega komunizma. Delo brezbožnikov razpada. »Novoe Slovo«^ Berlinu poroča o zborovanju centralnega sovjeta brezbožnikov. Tajnik sovjeta Oleščuk je v svojem predavanju moral priznati, da delo brezbožnikov razpada, Protiversko delovanje med ljudstvom je opuščeno. Prej je izhajalo več kot deset brezbožnih časopisov, zdaj je večina listov prenehala izhajati. V celi vrsti krajev so opuščeni protiverski muzeji, zaprti so zavodi, kjer so se vzgajali voditelji brezbožnikov. Zadnje zborovanje centralnega sovjeta zveze brezbožnikov je bilo pred pet leti. Na sedanjem zborovanju so skleniti delo brezbožnikov poživiti in pospešiti. bilo nikjer, so preiskali pogorišče, kjer so zadeli na zoglenelo truplo. Bridka usoda težko prizadete matere je zadela na pomilovanje v celi okolici. Nevarna brca konjskega kopita. S hudimi notranjimi poškodbami se je zatekel v ptujsko bolnico 26 letni posestniški sin Ivo Primožič iz Bukovcev. Imenovanega je brcnil konj in ga je zadel v trebuh. Triletni otrok utonil v potoku. Posestnik Alojzij Korže in njegova žena v Slo-percah pri Rogatcu sta bila zaposlena v vinogradu. Nenadoma je zginila z doma tri-letna Lojzka, katero je našel posestnik Simon Blažič v potoku Škradski utopljeno. Deklica utonila v Muri. Pri Cmureku se je igrala ob obrežju Mure 8 letna posest-nikova hčerkica Francka Žemljic. Pri grab-ljenju za vejevje je otroku izpodletelo, padel je v naraslo reko in utonil. Voz zlomil kamnoseku hrbtenico. V Mer-kačici pri Oplotnici se je prevrnil s iime-lovkami naloženi voz na 38 letnega kamnoseka Franca Zimerl in mu zlomil hrbtenico. Težko poškodovanega so oddali v celjsko bolnico. Lokomotiva smrtno sunila graničarja. Med postajama Štore in Celje blizu Teharja je opazil stojevodja ob progi v jarku graničarja. O najdbi obveščena komisija je dognala, da gre za graničarja Milivoja Dimi-trijevič, ki je bil uslužben pri obmejnem pododseku v celjskem graničnem oddelku. Dimitrijevič se je vračal v noči v Celje in je šel ob progi. Pri prehodu čez progo ga je dohitel vlak in ga je skoraj gotovo sunil stroj, da je omahnil in obležal mrtev. Na telesu Dimitrijeviča so odkrili hudo rano s topim orodjem in potplutbe po celem telesu. Mrtvega graničarja so prepeljali v mrtvašnico na Teharje, kjer so truplo raztelesili. Orožniki so zaprli štiri fante pod sumom, da gre v tem slučaju za uboj. Ko so peljali mrtvega Dimitrijeviča v mrtvašnico, se je splašil vol in je podrl na tla 30 letnega mizarskega pomočnika Martina Zupančiča, ki si je zlomil pri padcu desno nogo. Nenavadna avtomobilska nesreča. V vasi Kapla pri Vranskem se je zgodila prav izredna avtomobilska nesreča. Po cesti proti Vranskem so gnali čredo 60 ovac. Ko so bili gonjači z ovcami pri Kanli, jim ie pri- vozil nasproti z deskami naloženi tovorni avto, ki je last Ivana Handla iz Št. Pavla pri Preboldu. Na avtomobilu je bil šofer in lastnik avtomobila. Avtomobil je zavozil v čredo ovac, od katerih je bilo osem takoj mrtvih, tri pa so morali zaklati. Škoda znaša 1600 din. Preiskava bo dognala, kdo je zakrivil nesrečo. Kapetan podlegel prehudim poškodbam. Naš list je poročal o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila v Št Jerneju na Dolenjskem. Kapetan Vekoslav Zelenko je zadel z motornim kolesom ob Franči-čev avto in je obležal nezavesten s hudimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnico v Brežice, kjer je izdahnil. Smrtno ponesrečeni je nameraval stopiti čez dva meseca v pokoj. V prijaznem Mostecu pri Brežicah si je kupil majhno domačijo, katero je preurejeval. Ko se je zgodila nesreča, je bil ravno namenjen iz Ljubljane na svoj novi dom. Kapetan Zelenko je bil po rodu iz Slov. goric. Razne požarne nesreče. Pri Sv. Heleni blizu Mirne na Dolenjskem je pogorela Kordanova domačija. Gasilci in na pomoč pribrzeli ljudje so rešili živino in so obvarovali požarne nesreče Kordanove sosede. V tem slučaju gre za požig, katerega je zagrešil 39 letni domači sin Tone Kordan, ki se je javil po zločinu sam orožnikom. Vzrok požiga so bile razdrapane domače razmere. — V hribih nad Vranskem je uničili popoldne ogenj hišo in kozolec posestnika Franc Karo, p. d. Ručigaju. Ker sta stala vpepe-lieni poslopji na razgledni točki, so videli ogenj skoro do Celja. Ogenj je najbrž zakuril slab dimnik. Na gašenje ni bilo prav misliti zaradi pomanjkanja vode, hiša je bila lesena in povrh še veter. Pri gašenju se je precej opekel nesrečni posestnik Karo. Zgorelo je precej živeža, obleke in drugih predmetov. Zavarovalnina znaša 10.000 dinarjev. Bazne norice SPOMINKI ZA BIRMO v veliki izbiri in po ugodnih cenah v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. * Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru! 846 Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba L razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. černič. 964 Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermecki, Celje. Pišite takoj po cenik! Znižane cene na železnici se bodo mogli po-služiti vsi, ki bodo potovali na letošnji pomladanski velesejem v Ljubljani. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma, bodo imeli s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko potujejo že 30. maja pa do 13. junija, za povratek pa imajo čas od 4. do 18. junija. Za mesec junij in praznik presvetega Rešnje-ga Telesa priporočamo: Pogačnik: Praznik presvetega Rešnjega Telesa, broš. 8 din. vez. z rdečo obrezo 12 din, z zlato obrezo 16 din; Naš kruh (evharistični govori) kartoniran 12 din; Eymard: Presveti Zakrament, broširan 16 din, vez. z rdečo obrezo 24 din, z zlato obrezo 30 din; Prislov: Presveto Srce Jezusovo, vez. z rdečo obrezo 24 din, z zlato obrezo 36 din; Vo-dušek: Svete maše za nedelje in praznike, vez. z rdečo obrezo 28 din, vez. z zlato obrezo 36 din, v usnje vez. z zlato obrezo 48 din. — Knjige dobite po vseh knjigarnah. Udje Družbe sv. Mohorja jih dobe 25% ceneje, če jih naročijo naravnost pri Družbi sv. Mohorja v Celju, ki pošilja na zahtevo tudi brezplačen točen opis vseh teh knjig. Obžalovanja vredni slučaji Velika tatvina denarja. V Novi vasi pri Maribor so odkrili veliko denarno tatvino. Ko je vzel vpokojeni železničar Anton Kocbek škatlo iz omare, v kateri je hranil denar, je v strahu opazil, da je prazna. O tatvini je koj obvestil orožnike v Studencih. Žandarmerija je aretirala skupno z mariborsko policijo kot krivca Kocbekovega nečaka Fr. Marin, brezposelnega trgovskega pomočnika. Prijeti je priznal, da je izmaknil Kocbeku najprej znesek 600, drugič pa 1000 din. Slednjič je vzel iz škatle še preostanek 35.000 din. Z nakradenim denarjem si je nabavil pohištvo in se je pred 14 dnevi celo oženil. Žandarmerija je dobila pri tatu samo še 800 din, vse drugo je že bil zapravil. Kaznjenec pobegnil. Alojzij Babič, 33-letni kaznjenec, je prestajal večletno ječo v Mariboru in bi bil spuščen na svobodo 6. oktobra 1940. Te dni pa je Babič, ki je doma iz Krčevine pri Mariboru, pri delu v mariborskem mestu pobegnil in se skril neznano kam. Še en kaznjenec pobegnil. Zgoraj poročamo, da je uspel pobeg v svobodo od dela kaznjencu in drznemu vlomilcu Babiču, ki je prestajal daljšo kazen v mariborski kaznilnici. Babičev vzgled je navdušil za svobodno življenje vlomilca Franca Črepinko iz Sp. Polskave. Črepinko je bil obsojen na večletno ječo. Imenovani je zadnje dni porabil ugodno priliko pri delu izven kaznilnice in je pobegnil neznano kam. Črepinko je bil že večkrat predkaznovan in je strokovnjak za vlome v trgovine. Pobegla kaznjenca se bosta kmalu javila s kakimi večjimi vlomi in tatvinami. Prijet požigalec lastne domačije. Na Ka-pli na Kozjaku je nočni ogenj uničil domačijo posestnika Antona Pungartnik. Škodo cenijo na 80.000 din, zavarovalnina, ki bi naj pomogla požigalcu iz dolgov 35.000 din, znaša 65.000 din. Pungartnik je sklenil zavarovanje šele marca in je premijo takoj plačal. Takoj po požaru so za- \ 3 z* i. * čeli ljudji govoriti, da gre za požig zaradi pohlepa po zavarovalnini. Orožniki z Remš-nika so zasledovali ljudske govorice in so hitro imeli zločinca. Moža je izdala lastna žena Antonija, ki je izpovedala pri zasliševanju, da ji je mož zaupal teden pred požarom, da bo podtaknil ogenj in pospravil zavarovalnino. Ženina izpoved je prisilila konečno tudi moža k priznanju, da je vtaknil v slamnato streho na gospodarskem poslopju prižgano gobo, ki je tlela do polnoči, dokler ni dotlela do slame, ki se je vnela in je zajel ogenj celo domačijo. Požigalec je rešil iz hleva živino. Radi požiga bi bilo skoraj ob življenje osem ljudi, ki so spali deloma v hiši, deloma v gospodarskem poslopju. Prvi se je prebudil tesar Franc Duler, ker ga je opeklo goreče seno po roki. Hitro je poklical svojo ženo, tovariša Pogorevca, njegovo ženo in otroka, potem pa še prevžitkarja Henrika HeLbla, kateri je spal v hiši. Z veliko težavo so rešili Hel-bla, njegovo ženo in hčerko. Orožniki so zaprli Pungartnika ter njegovo ženo in so ju izročili v sodne zapore v Marenberg. Krvav napad na obrtnika. Zvečer je bil napaden 34 letni kolar Anton Gaber iz Ljubi je pri Mozirju. Neznanec ga je zabodel trikrat z nožem v prsa,, trebuh in mmamtmmmmm - wm i ■■■■■■■■■ v desno nogo. Težko ranjenega so oddalji v celjsko bolnico. Vlom v pisarno banovin, kmetijske šole. V Poljčah na Gorenjskem je bilo v noči na 1. junij vlomljeno v pisarno banovinske šole. Tat je odnesel 300 din ter nekaj kole-kov. Po pisarni je vse prebrskal in je s ponarejenimi ključi odprl vse ključavnice in predale. Po Gorenjskem in posebno po okolici Begunj je bilo v zadnjem času izvršenih več vlomov, ki so ostali še vsi nepojasnjeni do danes. * SfovensUo Krmna Slovesna otvoritev novega okrožnega sodišča v Soboti. Dne 1. junija je bilo v Soboti slovesno otvorjeno novo okrožno -sodišče. V veliki dvorani novega okrožnega sodišča so se zbrali ob 10. uri vsi uradniki novega sodišča s predsednikom in državnim tožilcem ter z zastopniki drugih soboških uradov^ organizacij in ustanov. V dvorani zbrani je pozdravil novi predsednik sodišča dr. F. žiher. Za predsednikom so še govorili: državni tožilec dr. A. Juhart, poslanec Benko, član banskega sveta Bajlec, mestni župan Hartner in zastopnik odvetnikov dr. Vad-nal. Vri govorniki so izvedli veselje radi otvo-BSBHETS?*H!ftffl5aaXSSHraK'_; ^TBHBTigHPBIMMHBEi Oče križanke V Kapskem mestu v južni Afriki je umrl Viktor Orille, eden izmed mnogih neznancev, ki bi se jim pa svet moral zahvaliti za pomembne izume. Orille je namreč oče križanke. Pri neki avtomobilski nesreči je Orille zakrivil smrt neke ženske in so ga zaradi tega obsodili na daljši zapor. Da bi si tu krajšal čas, si je izmislil novo igro: postavljal je besede in stavke na ka-riran papir, tako da so se križale, in nekega dne je odkril, da je mogoče na ta način sestaviti zanimive uganke. Njegov sistem je zaslovel najprej pod angleškim imenom »puzzle«. Ko je zapustil ječo, si je bil zaslužil že celo premoženje. "Sedaj je umrl popolnoma osamljen v starosti 75 let. Januš Goleč: 22 Ponarejevalci Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe l VII. poglavje Sprava Svetlikanje z žepno svetilko skozi streho pri Sta-rošinčanu je hudo oplašilo mojstra. Po pobegu v Maribor se tudi v mestu ni čutil varnega v domnevi, da so njegovi po zakonu strogo prepovedani pona-rejevalni poskusi razkrinkani in so mu že najbrž od oblasti poslani zasledovalci za petami. Prav od srca si je oddahnil, ko je zagledal v Mariboru na Kralja Petra trgu Jurija Potočnika. Stari zvitež se je potajil ter napravil, kakor bi ne bil zazijal med njima prepad surove prekinitve medsebojnih odnošajev. Mojster je sprevidel, da se je zanesel doslej lahko najbolj na Jurija, ki je kakor on hudo bolan na ponarejevalni strasti. Kar meni in tebi nič je segel Potočniku v roko in mu je potožil, kako mu ni bilo več obstanka pri Starošinčanu. Najbrž je razstrosil sam hišni gospodar po vasi, s čim se ukvarja noč in dan njegov skrivnostni gost. Radovedneži ali ovaduhi so bili tolikanj drzni, da so ga opazovali v noči skozi luknjo na strehi ter svetili po njegovih ploščah z električno, lučjo. Moral je pobegniti z dežele v mesto, kjer se pa počuti še veliko manj varnega. Rupnik se je hotel za vsako ceno prilizniti Juriju in ga pretentati na svojo stran. Spomnil ga je na zvežnje potvorb italijanskih bankovcev, katere je videl itak sam pri Starošinčanu. Posrečilo se mu je, da je spravil te falzifikate po prijatelju v Ljubljano. Iz Ljubljane so poromali srečno v Trst, kjer jih kroži mnogo nemoteno v prometu. Že prva izdaja potvor-jenih lir mu bo vrgla lep dobiček. Samo potrpeti bo treba, da zberejo prijatelji na italijanski strani iz falzifikatov pravi denar in mu prinesejo prav izdaten delež. Mojster je še razlagal obširno o naglem napredovanju njegove tiskarske iznajdbe, katero bo dobro prodal po patentiranju ter se bo oskrbel z izkupičkom za vse življenje. Na dušo zakleto je obljubil Juriju od iznajdbe sto tisoč dinarjev, če mu oskrbi na deželi kako prav varno ter prikrito stanovanje, kjei se bo ukvarjal nemoteno z veliko obetajočimi poskusi. Laskave besede in visokoleteči obeti iz ust mojstra so koi premamili dobričino Jurija. Pozabil i« ritve okrožnega sodišča in so se zahvaljevali vsem, ki so pripomogli, da se je središč« Slov. Krajine Sobota osamosvojila v sodnem oztru. Izmed občinstva sta se zahvalila za ustanovitev novega okrožnega sodišča g. Vezir in Ceh. Ob igranju državne himne so se številni zbrani razšli. Soboško okrožno sodišče je pričelo z otvoritvijo redno poslovati. Usoda ¥OHililill DOitŠCVlkOV Pred nekaj dnevi je bilo v Moskvi na smrt obsojenih in takoj ustreljenih 18 višjih uradnikov. Smrtna kazen jih je doletela, ker so baje pripravljali prevrat. Dalje je tajna policija odstavila in zaprla ljudskega komisarja za poljedelstvo Roberta Eich, ki je zadnji stari boljševik in član komunistične stranke od leta 1905 dalje. Ob priliki ravnokar omenjenih najnovejših primerov Stalinove nenasitne krvoločnosti so objavili poljski časopisi statistiko sovjetskih ministrov, diplomatov in visokih uradnikov, ki so bili zadnje čase zaprti, ustreljeni in izgnani v Sibirijo. Fotografija najbolj žalostne statistike Od dosedanjih treh predsednikov sveta ljudskih komisarjev (ministrskih predsednikov) je Lenin mrtev, Rikova so ustrelili, Molotov je še na svojem mestu. Od treh dosedanjih komisarjev za zunanje zadeve je Trocki izgnan, Očerin mrtev, Li-tvinov pod sumom, saj so do zdaj spravili 4 poti že tri njegove namestnike in svetovalce: Krestmsksga in Karahana so ustrelili, Sokoimkava obsodili na deset let ječe. Od policijskih komisarjev GPU (tajne potkaje ali čeke) je Džerdinski mrtev, Menžftruskega bo zastrupili, Jagodo ustrelili. Prvi komisar za državno obrambo, vojni minister, Krilenko je zaprt. Njegov naslednik Trocki živi v izgnanstvu, tretji, Frunse, je umri zaradi nevarne operacije, h kateri ga je policija prisilila. Kakšen je položaj sedanjega vrhovnega poveljnika rdeče vojske, maršala Vorošilova, je težko reči. Do zdaj so odstranili šest njegovih pomočnikov: maršala Tuhačevskega so ustrelili, Gamarnik se je tej usodi izognil s samomorom, maršal Jegorov, admirala Viktorov in Orlov ter general Alksnis so v zaporu. Od komisarjev za težko industrijo je Ordžonikklze mrtev, Mežjauk zaprt, ko-misariat vodi zdaj Kaganovič. Od podko-misarjev so Piatakova ustrelili, Savjenja-gina pa zaprli. Prejšnji komisar za splošno industrijo Ljubimov je v preiskovalnem zaporu. Komisar za lesno industrijo Lobov je zaprt, njegovega naslednika Ivanova so ustrelili, sedanji komisar Risov pa je zadnje čase predmet hudih napadov in pričakujejo, da bo v kratkem aretiran. Od dosedanjih komisarjev za promet so vsi zaprti: Rudzutak, Ruhimovič in Babu-lin. Dolgoletni komisar za rečni promet Pahomov je v ječi. Posebno žalostna je zgodovina poštnega komisariata. V zadnjem času so ga vodili Rikov, ki so ga ustrelili, Chalepeki, ki je v ječi, in Jagoda, ki so ga utrelili. Od prednikov sedanjega komisarja za državna posestva, Jurkina, so Ivanova ustrelili, Kal-manovič pa je v ječi. Prav tako se je zgo- GOSPODINJE! Navodila za vkuhavanje dobite v raznih strokovnih knjigah. Pišite po ponudbo. — Papir in vse druge potrebščine dobite po ugodni ceni pri nas. Radi bi Vam postregli. Oglasite se pismeno ali osebno v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali Ptuju. dilo s prednikoma sedanjega finančnega komisarja Čubarja: Hrinko je bil ustreljen, Brjuhanov je v ječi. Prejšnjega komisarja za zunanjo trgovino Rosenholza so ustrelili, Weitzer, prejšnji komisar za domačo trgovino, je v ječi, prav tako tudi prejšnji pravosodni komisar Kričkov. Zaprta sta tudi oba prejšnja komisarja za državne dobave Koljcov in Popov. Od vseh SGVjetskih ministrov ni niti enega, o katerem ne bi skrivi» policija trdila, da je v njem z vednostjo komisarja samega razpredena protisovjetska propaganda.1 Zato ni čudno, da ni od bivših sovjetskih ministrov (ljudskih komisarjev) niti eden prost, marveč so vsi ali zaprti, ali pa so jih postrelili. Vurberg. Na Vnebohod in na sledečo nedeljo so igralci prosvetnega društva predstavljali zgodovinsko igro »Čmi križ pri Hrastrovcu«. Imeli so lep gmoten in moralen uspeh. Prišlo je mnogo ljudstva tudi iz sosednih župnij, iz sanatorija je prišlo nad 30 oseb, med; njimi bratje Srbi in Rusi. Tudi potomec Herbersrteinov, grof Hubert z gospo je bil navzoč. Kar čudili so se, ker so se naši fantje In dekleta, ki od jutra do večera trdo delajo, tako spretno kretali na odru. Zanimanje za Igro je bilo zelo veliko, ker je igra iz naših krajev. V igri nastopi tudi Jurij grof Stuben-berg, graščak na Vurbergu. Grofi Stubenberg so posedali Vurberg nad 150 let. Glavno vlogo v Igri pa igrata Margareta Herberstein, graščaki- nja v Hrastovcu, in njen sin Friderik. Zanimivo za ljudstvo je bilo tudi to, ker so videli na pozo-rišču žive konje, jezdece, vprego s kočijo in celo kozla, žalostilo nas je le to, ker je predsednik društva Viktor Gašparič, ki je vodil vso prireditev ter je imel glavno skrb, bil vsled bolezni — malarije — odsoten, želimo mu vsi skorajšnjega zdravja! Sv. Jurij ob ščavnid. Fantovski odsek si je naročil nove kroje, čeprav z velikimi žrtvami. Nekaj članov bo menda že na Telovo nastopilo v njih. Tudi za ljubljanski tabor se z vnemo pripravljajo. Fante najbolj navdušuje dejstvo, da je ta mednarodni tabor pod kraljevim pokroviteljstvom in da se bo tabora udeležil knez vse, kar je bilo med njima sovražnega. Najel je stanovanje pri kmetu v Slovenji vasi na Dravskem polju. Novi stanodajalec se je pripeljal z vozom v Maribor po Rupnika in ga je potegnil s težko prtljago vred na svoj dom. Priprava papirja za dolarje V Slovenji vasi je ostal Jurij pri mojstru ves teden. Pri tej priliki mu je učitelj natančno razkazal, kako bo posnel v kratkem ameriški dolar, kateremu je bil doslej le malokdo kos. Pri dolarju povzroča ponarejevalcu največ preglavic in nepremostljive težkoče papir, na katerega je tiskan denar. Dolarskega papirja ni dobiti nikjer. Bkušal ga bo ponarediti z raznimi najfinejšimi pripomočki in s papirjem, katerega se poslužujejo za Izdelavo bankovcev drugih držav. Rupnik je kupil v Mariboru žensko svileno obleko. Iz te je pulil nitke, jih mazal na lahno z voskom In jih lepil drugo za drugo na papir. Pripravljanje papirja za dolarje je eno najbolj zamudnih del in tlrja toliko potrpežljivosti, kakor jo zmore samo najbolj strasten ponarejevalec. Na dolarskem papirju je res videti, kakor bi bil prevlečen z najtanjšimi raznobarvnimi svilenimi nit- mi. Te nacufane in ovoščene nitke je nalepi j: 1 mojster z vso natančnostjo dober teden in je še zelo malo naredil. Potvarjanje papirja za dolarje je Juriju po osmih dneh toliko presedalo, da je prepustil mojstra nadaljnjemu angelskemu potrpljenju in se je lotil svojih poslov. Mojstra na delu Javna tajnost je bila, da sta na Dravskem polju kar dva mojstrska ponarejevalca na delu. Treba samo enega povabiti, mu dati stan ter hrano in denarja ti napravi, kolikor hočeš. Ljudem je bilo obče znano, kdo vse si je že pomagal z narejenim denarjem. O ponarejevalcih niso govorili samo moški, celo ženske in šoli odrasla mladina. Marsikatera gospodinja je poklicala k sebi na dom Jurija, da bi ji poslikal hišo. Kakor hitro se je odzval ter prišel, je že tudi moral poslušati prav mile prošnje, naj ji na-mala na papir nekaj takega, čemur pravijo denar in za kar se dobi vse. Nekateri boljši gruntarji so mu ponujali v uk za fotografiranje svoje sinove s postranskim namenom, če ga bo vzel, bo dečko že tako postrani poškilil, kako slika mojster bankovce. (Dalje prihodnji«) Sedem prstov na eni roki V Sorrentu pri Neaplju v Južni Italiji je rodila neka 30 letna Eliza Barbetta dete ženskega spola s sedmimi prsti na obeh rokah in nogah. Mati in otrok sta sicer zdrava. Srebrna gora v Boliviji V pravljičnih knjigah se včasih bere o zlatih in srebrnih gorah, kakršnih nI narava ustvarila nikjer na svetu. Vendar pa stoji v Boliviji v Južni Ameriki srebrna gora, ki zasluži svoj naztv tudi v resnici. To Je 1700 metrov visoki vršac Cerro de Poteši, kjer kopljejo srebrno rudo že od 17. stoletja. Po strokovnih cenitvah Je dala gora doslej za S8 milijard ple menitBi rud. Pavle. Vsak M rad bfl 29. Junija na ljubljanskem stadionu mod tisoči mladih katoliških telovadcev devetih narodov: Cehov 3000, Francozov (¡00, Poljakov, Belgijce*, Holandcev, Luksem-fouržanov, Švicarjev, Amarlčanov in Slovencev. Iz našega odseka gre v LJubljano najmanj 20 Članov. Dekleta pa, Id preveč mislijo na »čin-dara« ob letošnji primicljl, pa imajo salamensko malo korajže za nove kroje in Ljubljano; vendar Jih je že devet prijavljenih. Tudi nečlanov bo več izkoristilo polovično vožnjo. Tem se sporoča, da se prijavijo pri g. kaplanu aH pri g. Jožefu Cušu in da do 14. Junija plačajo pet din ea legitimacijo in taborni znak. Celodnevna hrana v Ljubljani bo stala v posebnih kuhinjah o. 10 din, «¡kupno prenočišče 3 din, na posteljah 6 din. Mladinski tabor v Brasiovčah 12. junija. Na predvečer bodo kresovi oznanja« velik praadk savinjske katoliške mladine. Sprevod naj pokaže, koliko nas je; sodelujeta dve godbi. Pri maši prepevajte vsi. Ne pozabite na kroje, zastave, narodne noše. Konjeniki, kolesarji, pripravite se! Prijavite se za skupna kosila! Bog živil ★ Ljudska Igra »Krnel«, ki jo Je napisal Mariborčan Bremen, je dotiskana ln Je društvom na razpolago v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila ln pri avtorju: Brumen, Maribor, Orožnova ulica 2. Društva, sezite po njej! Peter Rešeteir rei? Ameriki p n,. stopal medved v boksanju. Pri ■Nromotni nes^-eč* fr bil živalski boksar tako po-Btodovan, da se ne more več boksati. Lastnik medveda zahteva 175.000 dolarjev odškodnine Novice iz drugih držav Japonska divizija še vedno v hudih škripcih. Sprriaj poročamo, da je z&šla japonska divizija generala Dojhara v največjo nevarnost, da bo zajeta. Kitajski obroč okrog Dojharove divizije se vedno bolj zožuje. Kakor poročajo iz Han-kova (nova kitajska prestolica) se je divizija, ki je spočetka štela 30.000 mož, v zadnjih borbah skrčila že na 23.000. Poleg tega so jo Kitajci razpršili, tako da med posameznimi njenimi oddelki ni več nobene zveze, že v prvih borbah, ko se je divizija pojavila pred Langfen-gom, je bilo ubitih okrog 400 Japoncev. Nato je severno od lunghajske proge v hudih borbah padlo še nadaliniih 3000 mož. Kitajska vojska je sedaj obkolila nekatere izmed razpršenih ostankov divizije. Južno od Langfonga je obkoljenih okrog 7000 Japonce" severovzhodno od mesta okrog 6000, nekaj tisoč jih je obkoljenih na področju med Langfengom m Kajfengom, 2000 pa na levem obrežju Rumene reke. Japonci morajo ostanke divizije preskrbovati z živežem in strelivom s pomočjo letal. Tri japonske divizije, ki so jim bile poslane na pomoč in so obtičale po 100 in več kilometrov daleč od njih, se še vedno niso premaknile. Ponekod so se morali ti japonski oddelki celo umakniti zaradi silnega kitajskega pritiska. Strahovita razdejanja v Kantonu. V zadnjem času tedensko oznanjamo, kako kažejo vse predpriprave, da bodo skušali Japonci zavzeti najvažnejše kitajsko trgovsko mesto Kanton, ka- General TJgaki, novi japonski zunanji minister A terega so doslej že lOkrat bombardirali iz zraka . Mesto kaže sliko strahovitega razdejanja, ker so porušile bombe cele skupine hiš in je bilo ubitih ter ranjenih na tisoče civilistov. Dne 4. junija dopoldne je pri ropotalo nad Kanton 30 japonskih bombnikov in je metalo bombe 33 minut. Bombe so padaie ne na vojaške zgraclbe, ampak na prometna središča in na hiše zasebnikov. To bombardiranje je ubilo 750 ljudi, 1350 je bilo ranjenih. Očividci poročajo, da je ena težka bomba vrgla 30 ljudi v zrak, 40 pa Jih je raztrgala na drobne košč«ke. Domače novice m. redni tabor pri Sv. Trojici v Slov. gor. od 11.—12. junija. Veliko zanimanje po vseh in. redniških okrožjih vlada med našim ljudstvom. Kdor bo le mogel bo poromal na naš tabor. Romarji-m. redniki in vsi drugi nikar se ne ustrašite, če bo vreme malo ponagajalo. Vsi pridite peš, z avtomobili, z vozovi in sicer že v soboto 11. junija ob 6. uri k sprejemu mil. g. prošta škofovega odposlanca dr. M. Vraberja. Bližnje m. rednike pa vabimo, da se udeležijo tridnevnih duhovnih vaj. Nad vse lep bo tudi prizor, ko se bo premikala v mraku velika procesija z bakljami. Po procesiji pa pojdite visi na lepo versko igro »Teofil«. Jubilanti, ki so se priglasili se imajo do 9. ure zjutraj v nedeljo zbrati na telovadišču. Za vse bo preskrbljeno tndi za ceneno prehrano. Samo pridite vsi in pridite z veselim srcem in s pesmijo na ustih po Francoski letalski umetnik razkazuje v Saint Germain svoje izredno drzne letalske spretnosti Električna žarnica za 10.000 vatov je bila na ▼pogled na elektrotehnični razstavi v Filadelfiji v Združenih državah Severne Amerike. vzgledu našega očeta sv. Frančiška. Vsi drugi Iskreno vabljeni! Delavec smrtno ponesrečil. V Marijinem gradu pri Nazarjih ae je smrtno ponesrečil pri skladanju lesa 51 letni delavec Anton MeJavec iz Rečice ob Savinji. Smrtno ponesrečeni zapušča 81 letnega očeta, sestro in brata. železniški premikač ob nogo. V Trbovljah je skočil železniški premikač Fridolin Kokec s stroja. Pri skoku je zašel z nogo med tračnice in lokomotiva tovornega vlaka mu je odrezala nogo v členku. Cela družina ponesrečila z motorjem. Z motornim kolesom s prikolico se je peljal na bin-koštno nedeljo 31 letni posestnik Paul Jožel iz Sv. Jeronima pri Vranskem v Rečico. Motocikel je vodil oče, v prikolici je sedela žena in 5 letni sinček. Na povratku v Vransko je zadelo kolo ob kamen in sunek je vrgel vozilo čez cesto. Pri padcu si je zlomil oče roko in dobil še druge nevarne poškodbe. Sinček si je zlomil Gasilskim domom ljudska veselica. Tabor Zveze fantovskih odsekov v Trbovljah. Na binkoštno nedeljo se je zbralo na tabora slovenskih fantov in deklet v Trbovljah nad 4000 ljudi. Dopoldne po sprejemu in sprevoda od kolodvora je bila na telovadišču sv. maša s cerkvenim govorom dr. Trstenjaka. Po sv. opravilu je bil navdušenih poedravov deležen minister dr. Krek in pa voditelj Slovencev dr. Korošec, ki je tabor brzojavno pozdravil. Po otvoritvi shoda so zbrane množice burno nazdravljale kralju, knezu namestniku, vojnemu ministru in zastopniku mariborskegia škofa g. stolnemu dekanu dr. Cukall Glavni govornik ej bil g. Terseglav iz Ljubljane. Popoldansko proslavo so izpolnile telovadne točke fantovskih odsekov, simbolične vaje dekliških krožkov ter govor dr. Basaja iz Ljubljane in dr. Bitenca 1» Celja. Francoski maršal Petain, ki je zmagal v svetovni vojni pri trdnjavi Verdun, govori pri vojaški slavnosti ! OB NAVZOČNOSTI DEVETIH NARODOV! MEDNARODNI MLADINSKI TABOR V LJUBLJANI • OD 26. DO 29. JUNIJA 1938 Glavni tabor na Petrovo Od 26. do 28. junija bodo predvsem razne tekme. Dne 27. junija bo poleg tekem mednarodna akademija v Unionu od 20.—22. ure. Dne 28. junija bo poleg tekem zborovanje prosvetnih delavcev ZFO v Unionu od 8.—12. ure. Ob 9. uri bo blagoslovitev zastave VDK v kapeli Marijanišča, nato do 17. ure zborovanje prosvetnih delavk v dvorani pri Mikliču. Od 16.—18. ure slavnostno zborovanje Prosvetne zveze v Unionu. Ob 20.30—22. ure jugoslovanska akademija v Unionu, čehoslovaška v opernem gledališču. Spoved in sv. obhajilo, sv. maše in pridige V torek, 28. junija, je prilika za spoved v vseh ljubljanskih cerkvah od 4. popoldne dalje do 10. zvečer, po 10. pa naj pridejo tisti, ki so bili prej zaposleni. V sredo, 29. junija, je za fante v stolnici ob 5. zjutraj maša in med mašo skupno obhajilo; prevzv. g. škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman; nato pridiga: prevzv. g. škof mariborski dr. Iv. Tomažič. Na Stadionu pridiga: prevzv. g. škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman; maša: g. škof mariborski dr. Ivan Tomažič. novega sistema«, katere doslej še niste prijavili in vprašate, ali jo smete naknadno prijaviti in kako. — Ako posedujete lovsko puško z eno ali več cevmi, tedaj zadošča, da jo prijavite državnemu upravnemu oblastvu (lahko potom občine) — storite to čimprej; dovoljeno je imeti jo doma, pa tudi nositi jo izven hiše z ustrezno količino streliva, a slednje le za obrambo svoje imovine. — Ako imate lovsko karabinko, tedaj potrebujete za nabavo in posest zadevnega dovoljenja pristojne upravne oblasti. — Ako hočete katerokoli dopustno orožje (torej tudi navadno lovsko puško) nositi izven doma brez omejitve, morate prositi za zadevno dovolilo okrajno načelstvo potom pristojne občine. Dovolilo morete dobiti le, če dokažete, da je potreba za to osnovana tn niste bili kaznovani radi kakega hudodelstva ali dejanja iz koristoljubja. Nepravičen testament. Sestre bi rade enako doto (dediščino). M .V. Popisali ste nam vso premično in nepremično imovino Vaše tašče, kateri ste s svojo ženo, njeno hčerjo pomagali od leta 1923 opravljati težka dela, ko pa je lani umrla, Je v testamentu določila za Vašo ženo in drugo hčerko le po 500 din dedščine (volila), tretji in četrti hčerki pa vso ostalo zapuščino. Na posa- mezna vprašanja Vam odgovarjamo: Testament ali overovljeni prepis se nahaja v zapuščinskem spisu, kjer si ga lahko vsak čas ogledate. Spis se nahaja — ako je notar zapuščinsko razpravo že dovršil — na sodišču. — Kdor je postavljen za dediča, deduje vso zap. imovino (premično in nepremično) in ni treba posamezne predmete posebej imenovati — Pravica ovreči izjavo poslednje volje, terjati dolžni delež, odnosno njegovo dopolnitev se more uveljaviti v treh letih; šele po preteku treh let od dneva razglasitve testamenta zastara navedena pravica. Ovreči testamenta najbrž ne boste mogli; dokazati bi morali, da je pokojnica testament napravila v stanju pijanosti ali brezumnosti, ali da se je pripetila bistvena zmota. — V kolikor ste plačali za pokojnico advokatske stroške, Vam jih morata dedinji povrniti. Tudi primerno plačilo za na posestvu opravljena dela morete zahtevati od zapuščine (odnosno dedinj) za zadnja tri leta, če ni bilo dogovorjeno, da jih boste opravljali brezplačno. Ako ste dela opravljali, ker je pokojnica morda obljubovala hčeri (Vaši ženi) primerno dedščino ali doto, smete zahtevati plačilo iz naslova obogatitve tudi za vsa ostala leta nazaj. — Ako sta dedinji pri zapuščinski razpravi navedli kak dolg pokojnice, se pač poučite pri na-vodnem upniku, ali res obstoja. — Vsekakor imata prikrajšani hčerki pravico zahtevati dopolnitev nujnega deleža, ki znaša za vsako eno osmino čiste zapuščine, in sicer v denarju. Vra-čuni pa se, kar jima je dala zapustnica za svojega življenja za doto. — Ako ni zakonitega razloga za razveljavo testamenta, ne boste mogli doseči, da bi vsaka hčerka dobila četrtino za-pušične. Dediči predčasno terjajo svoj delež in obresti. Celoletni naročnik. Ako je v pogodbi določeno, da ste dolžni plačati dedne odpravščine šele ob smrti staršev in brez obresti, tedaj Vas nihče, ne z odvetnikom, ne s tožbo, ne more prisiliti, da bi jih izplačali prej in da bi plačali kake obresti. Stališče katoliške cerkve napram »sodnijshl poroki«. D. O. Institut sodnijske poroke nam ni znan, odnosno sploh ne obstoji. Morda mislite civilno poroko? Le-ta je po zakonu dovoljena v primerih, kjer dušebrižnik noče opraviti poroke radi kakega zadržka, katerega državna zakonodaja ne prizna. — Katoliška cerkev take tako zvane zasilne civilne poroke ne prizna; napram cerkvi je tak zakon konkubinat. L Sosedov vnuk razdrt služnostni mostiček. J. Strenčan. Pred 22 leti ste na lastne stroške zgradili preko jarka na sosedovem travniku mosfct-ček, čez katerega pelje kolovozna pot, katero ste Vi prejšnja leta (razen zadnjih treh let) uporabljali pri vožnjah v mlin in v mesto. Travnik je bil preje del soseske. Ko se je soseska razdelila, se je sosed (kakor on trdi) dogovoril v navzočnosti priče z Vašo lastninsko prednico, da ji bo dovolil navedeno pot uporabljati le tako doilgo, dokler bo imela še neko drugo posestvo v bližini; slednje posestvo je Vaša prednica »oddala«, vsled česar smatra sosed, da Vam ne pritiče pravica uporabe poti Prednica zanika, da bi bila kdaj efldenila omenjeni dogovor s sosedom. — če je Vaša lastninska prednica uporabljala predmetno pot pred delitvijo skupne imovine (soseske), tedaj z delitvijo še nikakor ni izgubila pravice do nadaljnje uporabe. Možno je sicer, da se je o priliki delitve dogovorila s prejšnjim solastnikom, sedanjim mejašem, tako, kot trdi on, vendar bo pa moral mejaš to dokazati, če se boste Vi (zaupajoč navedbam prednice, da z mejašem ni sklenila tega dogovora) spustili v pravdo. Stvar svobodne ocene sodnika bo, če bo več verjel prednici ali priči mejaša in mejašu. — Za veljavnost zatrjevanega dogovora ni predpisana pismena oblika. — Služnostna pravica vožnje ne preneha (prav: zastara) vsled triletnega neizvr-ševanja, marveč šele po 30 letnem neizvrševanju. — Prosite najprej sodnika, naj na kak uradni dan povabi mejaša v svrho mirne ureditve zadeve. Morda bi se dalo urediti izvrševanje Vaše pravice po i 848 a obč. državljanskega zakona v nespornem postopku. Ce bi pa mejaš vztrajal pri svojem, Vam ostane še tako zvana konfesorna tožba, s katero boste lahko zahtevali tudi vpo-stavitev prejšnjega stanja (mostička). Ta tožba zastara šele v 30 letih; le radi motenja posesti bi morali tožiti v 30 dneh. Travnik in mlin. P. C. Imate travnik ob potoku v bližini mlina. Mlinar je dvignil vodostaj brez vsake komisije in dela jez na Vašem travniku brez Vašega dovoljenja. — Mlinar ne sme brez zadevnega oblastnega dovoljenja ničesar delati na Vašem 3vetu. Kakih tožb radi motenja posesti ali na prepoved posegov v Vašo last Vam ne svetujemo, v kolikor je mlinar pripravljen plačati Vam primemo odškodnino. Slednjo vsekakor lahko iztožite, tudi ako bi oblast mlinarju dovolila gori omenjena dela. Posojilo iz leta 1923 in znižanje. F. A. L. Ob nakupu posestva ste si morali od denarnega zavoda izposoditi 25.000 din za desetek. Pišete, da ste kmet in zakaj Vam dolga še niso znižali. — Ako je Vaš dolg prištevši neplačane dogovorjene obresti do 20. aprila 1932 presegal ta dan znesek 25.000 din, je bila Vaša dolžnost (na katero smo v našem listu ponovno opozarjali), da se do 1. junija 1937 obrnete s prošnjo na znižbo dolga do svojega pristojnega sodišča. Ako ste to zamudili, znižbe ne boste mogli več doseči. — Če pa dolg prištevši obresti do 20. aprila 1932 ni presegal zneska 25.000 din, lahko še vsak čas ugovarjate zaščito, če bi zahtevala upnica, naj plačate več kot do sedaj zapadli anuiteti (znižane glavnice in znižanih obresti). — Pripomnimo, da se pri določitvi, ali je znašal Vaš dolg 20. aprila 1932 več nego 25.000 din, morajo vpo-števati, odnosno prišteti eventuelni drugi Vaši dolgovi denarnim zavodom in zadrugam. Sosedova uta zapira dnevno luč. I. P. v P. Kupili ste hišo, čije kuhinja, pogreša dnevne luči, ker stoji na sosednem zemljišču 30 cm od meje uta. Vprašate, ali ste upravičeni zahtevati od soseda, naj odstrani to uto. — Slednjo zahtevo bi smeli staviti le, če bi Vašemu kot goapodujo-čemu poslopju pritikala služnostna pravica, vsled katere bi bii posestnik sosednega služnega zemljišča zavezan, opustiti vse, kar bi Vašemu poslopju odvzelo luč. Poizvejte pri Vašem predniku, ali si je t&ko služnostno pravico izgovorii ali priposestvoval. — Isto velja glede brajde, ki raste na sosednem zemljišču za zidom in dela senco Vaši hiši. Naprava mreže na meji. Isti. Ni predpisa, da bi morali mrežo, s katero nameravate ograditi svoje zemljišče, postaviti pol metra navznoter, marveč jo smete postaviti tik ob meji. Poizvejte pa preje, ali lastnik sosedne njive ni morda priposestvoval pravice, pri oranju stopati na Vaš svet. Slednjega mu brez predhodnega dogovora ne bi smeli onemogočiti Plačilo prenosne takse v primeru ponovne dražbe. Tone C. Vaš oče je na dražbi kupil neko posestvo, ker pa je prišel s plačilom najvišjega ponudka v zamudo, je bilo posestvo ponovno prodano na dražbi. Vprašate, ali bo moral oče plačati prenosno takso, pri čemur poudarjate, da je izdražiteljica pri ponovni dražbi zase prenosno takso plačala. — Prenosno takso se plačuje za vse kupoprodajne pogodbe, ne glede na to, ali se izvrše ali ne. Izjema velja le za primere, v katerih je veljavnost pogodbe zavisna od predhodne odobritve državnega ali samoupravnega oblastva, a se ta odobritev ne dobi ali če se pogodba razveljavi na podstavi prednostne pravice do odkupa. V Vašem primeru je bila pogodba sklenjena s pravomočnostjo domika. Ta domik je bil sicer z dovolitvijo ponovne dražbe razveljavljen, a to žal očeta (prvega izdražite-lja) ne oprošča dolžnosti plačila prenosne takse. Grabljenje Ustja, ki pada čez mejo. I. G. Lastnik travnika že dolgo let grabi listje, ki pada na travnik iz sosedovega gozda. Lastnik gozda se je sedaj postavil na stališče, da lastnik travnika listja ne sme pred sv. Jurijem pograbiti, češ, da je njegova (lastnika gozda) last. — Lastnik gozda ima prav; lastnik travnika mu ne sme braniti jeseni ali spomladi pograbiti listje. Ako bi lastnik gozda pri tem prizadejal kako škodo, jo mora poravnati. Našim malčkom Matjažek Junaškega Slovenca povest v slikah 22 Stari Turek pa ga je napeto opazoval, potem pa ga je popadel za vrat in ga surovo pretepel. »Džaur!« je ves besen kričal in udrihal. Odslej je Matjažek molil skrivaj, molitev pa mu je postala še ljubša in dražja. Preteklo je mnogo dni. Nekega dne pa mu veli stari čevljar, naj gre h studencu po vodo. Matjažek je rad ubogal. Pri studencu je bilo vedno zanimivo, saj so se zbrali tamkaj dečki in deklice iz vsega mesta, se malo poigrali in pomenili. Toda danes je Matjažek začudeno ostr-mel. Pri studencu je stal deček v beli suknjiči, ki se mu je zdel močno znan. Ah, saj to je sosedov Tinček! Tudi Tinček je ostrmel in se veselo nasmehnil. Pomežik-nila sta si in si mimogrede šepnila nekaj besed. »Zvečer me čakaj!« je rekel Tinček. Zvečer dolgo ni mogel zaspati. Srce mu je burno bilo. Potem je zaslišal pod oknom škripanje peska. Prisluhnil je ... V sosednji sobi je nekaj šumelo ... (Dalje prihodnjič) Zakaj ni spal? Tujec »zjutraj): »Tu sem poglejte, gostilničar, koliko stenic sem vjel! Vso noč nisem zatisnil očesa.« Gostilničar: »I, seveda ne, če stenice lovite.« * Potrudil se je ... »Koliko pa si star?« »šest let bom,« je dejal Mihec. »Moj Bog, šest let šele, pa si že tako umazan!« Skrivalnica Dva turista iščeta vodo. Tretji že pije. Kje? Usodna dvorana že Napoleonov padec se Je pripravljal ▼ znameniti beli dvorani na Dunaja za isto dolgo mizo in na istih stolih, Id Jih Je videti ▼ usodni dvorani še danes. Dvorana je imela prvotno samo troje vrat. Leta 1814 pa so si v dvorana napovedali sestanek cesarji in kralji, ki so hoteli Napoleonovim osvo-JevaJnim dogodivščinam napraviti konec 221 vedno. Visokih osebnosti je bilo pet. Zato je bil veliki državnik Metternich zelo v zadregi, kako naj spravi petero »kronan-oev« skozi troje vrat, ne da bi koga od mogočnih povabljencev zaradi zapostavljanja žalil. Končno je dal krat-komalo napraviti še dvoje vrat, tako da je vsak kronani dostojanstvenik vstopil v dvorano skozi Bvoja vrata, ne da bi bilo komu treba dajati prednost pred drugim. V tej dvorani je potol-čena Avstrija morala priznati Prusko. V isti dvorani je leta 1914 Franc Jožef podpisal vojno napoved Srbiji. V njej je bila podpisana leta 1919 usoda Habs-buržanov in razpad Avstrije; v njej je leta 1934 po treh urah muk izdihnil Dollfuss pod kroglami hitlerjancev. Vse najdeš v zgodovini te dvorane: žaloigre, norčije, najfinejšo hi-navščino in razbrzdano silo. Danes pa se v njej pretresajo in odobravajo Hitlerjeva povelja. Konec medvedarjev v Romuniji Romunska vlada je izdala odlok, ki strogo prepoveduje vsako javno produkcijo z medvedi. S to odredbo so udarjeni v prvi vrsti cigani, ki so veljali za specialiste v dresuri medvedov. Cigani so vodili medvede po svetu z obročkom v nosu in so jih naučili plesati na ta način, da so se dotikali prednjih šap z žarečimi železi. Zaradi tega so medvedi poskakovali. Kadar so jim pozneje pokazali železno palico, so se sami postavili na zadnje noge In izvajali plese, katere so cigani spremljali s primitivno godbo. ■ 22 Relmmlchlova povest podomačena — Z dovoljenjem založbe »Ubil je nekoga!« se je gospodična zgrozila. »Ali je bfl razbojnik? Kaj pa je bil učiteljev oče?« Luka jo je po strani pogledal in je previdno odvrnil: »Jaz vam ničesar ne vem. Morda so vse samo prazni marnjL Kaj zanesljivega nisem nikoli izvedel... Vi ste pa zelo radovedni, gospodična. Menda ne boste kaj česa počenčali.« »Ne, ne, brez skrbi bodite!.;. Saj me nič ne briga. Le to si mislim, da mora biti za učitelja strašno hudo, če ima takega očeta.« , »Res mu je sitn zelo si žene k srcu,« se je Luku jezik spet razvezal; »ali saj ne more nič za to, če je bil oče tak — včasih pade jabolko daleč od drevesa. Od svojega očeta nima ničesar, niti imena ne, še manj kako hudo nagnjenje. Dobrega srca je, še kuri ne bd pera izpipal. Svoj denar ves razda, tako da mu samemu skoraj nič ne ostane.« »To menda le ne bo res. Da bi ves svoj denar razdal? Komu neki?« »Ljudem, ki so v stiski. Saj vam po resnici povem in mi lahko verjamete,« se je Luka razvnel. »Več kot eno leto je vsak mesec poslal šest, sedem sto dinarjev in še več v Ljubljano patru Dominiku, naj ga ta razdeli med uboge ljudi.« »Kateremu patru je pošiljal denar?« je razburjeno vprašala gospodična. »Patru Dominiku pri frančiškanih v Ljubljani. S tem sta si znana še iz onih let, ko je študiral.« »Koliko je pošiljal?« »Vsaj šest sto dinarjev na mesec, včasih osem sto ali celo devet sto.« Gospodična je bila kakor na iglah, j »Od kod vi vse to veste?« ga je nestrpno vprašala. »Saj ni mogoče.« »Haha, to bom pa vendar vedel, če pa je šel denar skozi moje roke. Učitelj, moj rejenek, je denar dajal meni, da sem ga dal na pošto na Bistrici ali v Tržiču. Če mi ne verjamete, vam lahko poštna potrdila pokažem.« Ovil si je vajeti okoli levice — »Hi, Lis!« —, segel po listnico in potegnil iz nje nekaj listkov ter jih pomolil gospodični. Ta jih je pregledala z vajenim očesom in se je vsa stresla od razburjenja. »Komu je pater Dominik dajal ta denar?« je vprašala. »Komu? Potrebnim seveda, ki so bili v stiski, morda revnim misijonarjem, kaj jaz vem!« »Ali vam učitelj ni povedal?« je gospodična poizvedovala; bila je vsa rdeča. »Ali vam nikoli ni povedal, komu je ta denar namenil?« »Nikoli. Toda vi ste strašno radovedni, gospodična.« »Radovedna nisem. Le čudno se mi zdi, kako more učitelj toliko denarja razdati. Koliko pa ima plače ?« »Tega ne vem. Ali to vem, da vse razda in da sam še za potrebo nima. Razen tega hoče še, da ostane vse skrito. Prepovedal mi je, da bi komu kaj črhnil.« »Vi pa meni nič tebi nič vse poveste!« »Kaj je treba skrivati, da je kdo dober človek in koliko dobrega stori? Saj mu ne delam sramote. Sicer pa je ta reč itak znana. Vsi ljudje vejo, da je učitelj dober človek — to mu je po meni ostalo.« Gospodično je dušilo, debelo je požirala in se gol-tila, kakor da ji je v grtancu kaj obtičalo. Kar iz-nenada pa ji je ušlo, da se je na moč začela jokati. »Za sveto božjo voljo, gospodična,« se je Luka prestrašil, »kaj pa vam je? Kaj pa je?« »Ta revež se mi tako smili — tako dober človek, moj Bog!« je gospodična ihtela. »Ti ljuba Jederta, kako ste ve ženske občutljive! Ko bi se jaz zaradi vsake reči hotel cmeriti, ki je ganljiva, bi s svojim vozom dan na dan plaval v vodi... Na, le obrišite si solze! Vidite, tamle že Bog roko moli. Ustavila bova — svoj posel imam pri Orehku pa pokrepčati se moram. Vi boste pa kofeja, kajne?« »Ne. Ne zamerite mi, ali v gostilno ne maram. Šla bom počasi naprej; ko me dojdete, bom spet prisedla, če smem.« »Naj pa bo po vašem! Saj stoji naškribano, da je treba otrokom pustiti njihovo voljo, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.« Razšla sta se pred gostilno. Ko je bila gospodična zopet sama, se je začela na glas jokati; saj ni bila nobena druga kakor Milka, nekdanja Habaku-kova nevesta ... Kako krivico je delala Habakuku! Zdvomila je nad njim, dolžila ga je nezvestobe — on pa ji je bil zvest, z ljubečim srcem je mislil nanjo, vse, kar je mogel, je žrtvoval zanjo. Onikrat, ko sta se v Ljubljani srečala, je bilo njemu prav tako hudo kakor njej. In koj potem — zdaj se natančno spominja — je dobila prvo podporo — potem pa mesec za mesecem — toliko denarja ! Le kako, da ji ni prišlo na misel, da ne more biti nihče drug kakor on, ki pošilja denar! žal, slepa je bila! Ko bi se vsaj za vse te grde misli, s katerimi ga je sumničila, mogla odkupiti! Ali nekaj mu je tudi ona dala! Ostala mu je zvesta kljub vsem bridkobam, mnogo je pretrpela zaradi te ljubezni, srce ji je krvavelo, ali goreti ji ni nehalo nikdar ... Zakaj ji je tako malo zaupal? Zakaj se je tako iznenada umaknil? Ali je res verjel, kar so o njej govorili? Ali je imel kak drug vzrok? Ker je bil oče ubijalec? Ali ga je res zaradi tega bilo tako sram, da je sklenil, ostati samec? Kdo bi razumel moško dušo! ... Če si hoče priti na jasno, vendar že slednjič na jasno, kaj in zakaj, tega ji vendar nihče ne more zameriti, najmanj še Habakuk. Poiskati ga mora! Govoriti mora z njim! Ne, ne! To ne more biti. Zanj in zanjo bi bilo tako srečanje hudo in bridko. Ali pisati mu more! Lepo pisati, krotko in brez tožbe, le toliko, da ga poprosi, naj ji pojasni, kako je vse prišlo. Da, to bo prav! Habakuk ji ne more zameriti; saj je že dosti časa minulo. Premišljala je, kaj in kako bi mu naj pisala. Pri tem se je večkrat ozrla, ali Luka še ni bilo, in ko je dospela do Tržiča, še o Luku in njegovem vozu nikjer ni bilo ne duha ne sluha. Zdaj ga seveda ni več čakala, ampak je naglo šla domov, pojedla malo južino in šla v svojo sobico ter napisala Habakuku tole pismo: »Spoštovani gospod učitelj! Oprostite mi, prosim, da Vam po dolgem času vendarle pišem, čeprav ste želeli, naj se ne oglašam več. Najprej se Vam moram iz vsega srca zahvaliti. Slučajno, ne da bi bila sama kaj popraše-vala, sem izvedela, kaj ste zame in za mater storili. Po eni strani me je zaradi tega sram; po drugi pa me je spoznanje Vaše dobrote pretreslo. Toliko mesecev ste nama pošiljali tako obilno podporo in ste naju res rešili hude stiske in revščine. Naj Vam ljubi Bog stotisočkrat povrne! Jaa nič drugega ne morem, kakor da Vas iz vsega srca zahvalim. (Dalje «ledi) ¡Pridobivanje humusa v zemlji z apnenim dnšiivom. Fo žetvi pšenice, ječmena in rži je bilo izvršeno lansko leto v vseh srezih naše banovine jokrog 100 poskusov, ki so imeli namen praktično preizkusiti upliv apnenega dužika na tvorbo ¡humusa iz strniSča in rastlinskih odpadkov. ¡Razpadanje slrnišča iot ostankov slame traja lobičajno leto in več dni. Pretvorba slame v humus se vrši v njivi zelo počasi. Vzrok je v slabem delovanju bakterij, ki pretvarjajo organsko maso v humus. Delovanje teh bakterij pa lahko pospešimo z dodatkom potrebne bakterijske hrane. Takšna hrana je apneni dušik! Svojstvo apnenega dušika kot dobre hrane za ¡bakterije so začeli iakoriščevati ▼ Ameriki in ina Angleškem na ta način, da po žetvi, visoko pokošeno strnišče in odpadke potrosijo z apne-miim dušikom ter jih na to plitko zaorjejo. V Vlažni, topli zemlji začnejo bakterije predelovati slamo v humus. Apneni dušik, raztrošen po strnišču, krepi bakterije, ki ga asimilirajo, ida se pretvorba vrši hitreje in boljše. Ker je maša slovenska zemlja siromašna na humusu, tje opisan način bogatenja zemlje s humusem jtudi za naše razmere velike važnosti. Povsod se [Je pokazala razlika v kakovosti in višini pridelka med parcelami, na katerih je na strnišče raz-Itrošen apneni dušik in med strniščem preoranim brez apnenega dušika. Zemlja je postala bolj prhka. Strnišna repa je že lansko jesen pokazala učinkovitost tega postopka. Tako poroča Anton Vinko iz Lancove vasi, da je pridelal na pet arov veliki parceli, na katero je po stališču raztrosil 30 kg apnenega dušika 2300 kg repe, dočim je na drugih pet arih — brez apnenega dušika — pridelal samo 1500 kg repe. DemSar Franc iz Zg. Bitnja pri Kranju poroča, ¡da je pridelal na pognojeni 2.650 kg, na nepo-gnojeni parceli pa samo 2.100 kg repe itd. Na parcelah, posejanih z ajdo je bil uspeh z apnenim dušikom povsod, kjer so dodali pred setvijo ajde še na 1 k. jutro po 100 kg super-fosfata. Pridelek je dvakrat do trikrat večji kot Ina negnojenem. V tem smislu poroča Janez Po-renta iz Bitnja in Matevž šifrer, Ant. Draksler iz Mavčič in drugi. Pravi uspeh tega postopka, gnojenja visoke požetega strnišča z apnenim dušikom, pa bo viden tekom letošnje žetve. O tem bomo še posebej poročali. Iz dosedanjih uspehov pa se še jasno vidi, da je ta način pridobivanja humusa v zemlji z apnenim dušikom tudi za naše razmere zelo priporočljiv. Na to opozarjamo 3e sedaj! Takoj po žetvi izvršite opisani poskus vai, ki imate lahko ozir. pretežko zemljo, siromašno na humusu. Ing. T. CIRILOVA KNJIGARNA V MARIBORU priporoča nove knjige: »Naš dom« 1938, 1. štev. 8 din, celoletna naročnina 20 din. Brenčič Marija: Spev tihe doline, broš. 4 din. Grofov jagar, povest iz domačih hribov, Cirilova knjižnica, 129. zvezek, broš. 18 din, vez. 28 din. Rene Bazin: Žito poganja, roman, Cirilova knjižnica, 127. zvezek, broš. 18 din, vez. 28 din. Pierre Mauriac: Stc.ilka 136..., povest, Cirilova knjižnica, 128. zvezek, broš. 12 din, v i. 18 din. Cajnkar: Potopljeni svet, drama v štirih dejanjih, broš. 22 din, vez. 34 din. Valant: Borba krščanskih strokovničar-jev za nov red, broš. 8 din. Žvan Jakob: Nova pota, doneski k proti-alkoholnemu gibanju, broš. 10 din. Dolenc-Maklecov : Zahonflt o sodnem kazenskem postopanju s kratkimi pojasnili, veaL 72 din. Campa Ivan: Iz belih noči, vez. 18 din. Dr. Lukman: Izbrani spisi sv. Cecilija Ci-priana, broš. 36 din, vez. 48 din. Ušeničnik: Katoliška načela, nekaj smernic katoliškemu dijaštvu, vez. 58 din. Dr. Rrecelj: Ob viru življenja, 11. knjiga Znanstvene knjižnice, broš. 88 din, vez. 104 din. Jakobi-Leigh : Poročnik indijske brigade, povest, 24 din. Redka prilika. Radi opustitve podjetja ae celokupno kleparsko in kovB&ko orodje kakon kovaško nakovalo, vrtalni stroj, «pajalka, «trešna okna in drago orodje poceni proda, Maribor, Trubarjeva V, trgovina. 93» StraliU stroj, pogrezljrv, s 20 letno garancijo po' din 1.900.— pri Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. 94$ Vabilo na 50. redni občni zbor Hranilnic« in posojilnice v Dravogradu, r. z. z o. z., ki s« bo vrli ▼ sredo, dne 15. junija 1938 ob 9. mri dopoldne V posojilniških prostorih ▼ Dravogradu št. 5. —i Dnevni red: 1. Citanj« in odobrenj« zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva ia nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za L 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti Ako bi ob določeni tiri ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ur« pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu dru| ebčni zbor, ki veljavno skl«pa ne glede na Število navzočih članov. Odbor. 943 Redni občni zbor Hranilnic« in posojilnice r St Ilju v Slov. goricah, r, z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 19. junija 1938 ob 8. uri zjutraj v uradni sobi »Slov. Doma«. Dnevni red: 1. Cita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Volitev enega člana načelstva. 6. Slučajnosti. — Ako bi bil ta občni zbor ob določeni uri nesklepčen, se vrši čez pol ure dru$ občni zbor z istim dnevnim redom, ki veljavno sklepa ob vsakem številu članov. 944 SLUŽBE; Pekovski vajenec se išče. Hrana in stanovanje v hUSL Jelene Gustav, Nasipna 7, Pobrežje pri Mariboru. 647 čevljarskega vajenca sprejmem takoj. Hočevar Alojartj, Loka pri Zid. mostu. 020 Šiviljsko vajenko sprejmem, ki že zna nekoliko šivati. Naslov v upravi »SL Gospodarja«. 932 Obvestilo I Modna in manufakturna trgovina Anton Petek CELJE, Prešernova ulica št. 21 Z neverjetno ogromnim popustom se prodaja vsa blago brez izjeme do preklica. — Zaradi popolne preureditve lokala in prezidave vseh trgovskih lokalov ter skladišč smo cene tako ogromno znižali. Nekatero blago je celo za polovico cenejše. Modna in manufakturna trgovina Anton Petek CELJE, Prešernova ulica št. 21 938 Fanta, 13 let starega, zdravega, močnega, dam boijàim ljudem na kmetij« za pastirja. Naslov v upravi »Slov. Gospodarja«. 927 Učenca sprejmem od poštenih staršev. Kološa Štefan, kovač in pekovski mojster. Reka 6, Hoče. 936 Mlado kmečko dekle, ki zna molzti, prati, se voziti po kolesu ter opravljati tudi druga hišna dela, sprejme 15. t m. Adalbert Gusel, Maribor, Kalvarska cesta St. 4. 937 Sprejmem oterja brez otrok za posestvo v bližini Maribora. Ženska odsluži stanovanje m še dobi plačo. Vprašati v trgovini Jelene Ciril, Maribor, Koroška ccsta 17. 940 POSESTVA: Lepo posestvo v Varejah, občina Sv. Vid pri Ptuju tik banovinske ceste, sestojeie iz hiše in gospodarskega poslopja, oboje krito z opeko, nad 10% orala zemlje, obstoječ« iz njiv, sadonosnika, vinograda, vrta in gozda, krasna lega, se bo 22. junija ob pol 9. uri pri sodišču v Ptuju prodalo na javni dražbi. Cenjeno na din 31.893.—, najnižja ponudba din 21.266. Vadij din 3200. 942 1BBBIUIBISII1II Za mesec junij vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo cm 20 SO 32 85 40 Šest oralov izvrstnega posestva se da takoj v najem in tudi proda v bližini Maribora. Kranjc, gostilna, opekarna, Košaki. 941 Din 20.- 65.- 35.- 37.- 40.- 48.- 55.-em 40 45 55 65 90 100 Proda se 1H orala travnika. Jakob Vantur, Selce 50, Sv. Lenart v Slov. gor. 946 Dia 65.- 75.- 100.- 300.- 310.- 1720,- 2150.-Srce Jezusovo z razpetimi rokami cm 22 25 30 40 Prodam lepo urejeno, arondirano posestvo, 30 oralov, z goricami, pri Jeruzalemu. Poslopja skoraj nova. Anton Maîtovec, Grlava, pošta Križevci. 868 Din 55.- 80.- 100.- SO.- 130.- 120.- 280.- Pri naročilu napišite velikost in cena — Pripo» ročamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila Maribor - Ptuj. RAZNO: Kočija, lahka, v dobrem stanju se proda po zelo ugodni ceni. Ivan Adanič, pekarna, Maroka Sobota. 939 Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga 3 neomejeno zavezo v novi palači aa oglu Kralja Petra eeste in Vodnikov» ulice Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naflirien popolnoma varne. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv tat hiš nad 4000 članov-posestnikov ■ vsem svojim premoženjem MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem o£lasa stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm" Din 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača ie Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer ss ne odgovarja* BAZNO: ROSE garantirane, srpe, brusne kamne, Škropilnice za vinograde, poljsko orodje, železnino, Specerijo kupite ugodno v trgovini Josip Ja-godič, Celje, Gubčeva ulica 2, poleg uprave »Slovenca«. 931 »Jablus« — jabolčnik, neprekosljiva tvarina, lz katere napravite najboljši jabolčnik ali hru-fikovec tudi hrez naravne pijače, katerega Je Že rajni g. dr. L Vošnjak priporočal in se tudi po njegovem navodilu izdeluje. Z poštnino stane 50 1 35.50, 100 1 58.—, 150 1 pa 82,— din. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopS**nr Renier, Podčetrtek. »21 V rejo vzamem kravo mlekarico iz okolice Maribora, Vpraša se: Košar jeva 37-1. 929 Vino, jabolčnik In krmo ti proda župnik v Zi-biki; poŠta Pristava, želez. post. Šmarje pri Jelšah. 930 Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 595 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 Čevljarski levoročni stroj se proda.. Železnik Ernest, Drvanja 28, Sv. Benedikt v Slov. goricah. 922 MOSTIN moštna esenca za izdelovanje zdrave ln jako dobre domače pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po pošti. Drogertja Kane, Maribor. 493 LASTNIKI SREČK! Bčemo one srečneže, ki so že zadeli glavne ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. Lastniki «rečk vojne škode, rdečega križa ali vojnih srečk, javite nemudoma vse svoje srečke s serijami tn Številkami na naslov: Novice o srečkah, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite din 8.— v niamkah!!! 934 Preselftveno naznanilo! ■HnnHIfltflffHfftCiltffBIIIIJItttHIMIintCIiifltSlllHtllllMiilElflfllflltflltlfilMillllllMi LIllIltJtlltftVIlliftHII Cenjenim strankam in ostalemu občinstvu Vljudno nasanjam, da sem se preselil iz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu štev. 14 na Aleksandrovo cesto št. 59 vte-a-vis nove carinske zgradbe. Zahvaljujem se dosedanjim odjemalcem ter se priporočam za. nadalje cenjenemu občinstvu. SLAV AN RIBARIČ, MARIBOR Aleksandrova cesta 59. 928 Staro železo in dele »tro- jev kupujem po najvišjih Cenah. Tnam v zalogi veliko izbiro že-lezja za gospodarske potrebe in dete strojev. Justin Gustlnčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14. 876 2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. — Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 8. Postranski zaslužek! 731 Mostin za napravljanje Izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 dinarjev. Drogerija L Thür, Maribor, Gosposka ulica 19. 848 Pozor 1 Pozor 1 Z* iei&ni« presrtttg» Sinjega 'l eTcsa 6 Ü& molitvenik „Pridite, molimo!" ki obsega poleg oWi*}*lh molitev tudi šest molitrtaih ur za skapne molitrem« «te Zelo priročna knjig» (tone samo Din 16-— z rdečo obrezo in Din 20'— i aiato obrezo. Knjiga se uaročt pri TIskarni sv. Cirila t Mariboru« •ií1.' .¿¡g ZEFIR za duuk* oblek* CREPE DE CHINE moderni tiri norci S50 34 CREPE DE CHINE v rse barvah Krasna la VOL-tkanina VOLNENA tkanina za obleke razne barve TKANINA za kostume in plalčs CENIK IN VZORCI ZAÍT0NJ Vsi hmeljarji, ki so lansko leto gnojili svoje nasade s j tILSKIPI S0LITB0M ■miim tem najboljšim dušik vsebujočim umetnim gnojilom, so dosegli znatno večji pridelek kakor tudi mnogo boljšo kakovost hmelja. Pa tudi rja pognojenega hmelja ni napadala. Zato se vsakemu hmeljarju priporoča, da takoj okrog vsake hmeljeve sadike posiplje eno žlico čilskega solitra, da se rastlina popravi in nadomesti to, v kolikor je v rasti zaostala; pozneje pa spet po potrebi eno žlico. Dobi se v prvorazredni kvaliteti ta po povolnjh cenah v Mariboru pri Kmetijski družbi, v Braslovčah v trgovini M. Kra-šovic, v Žalcu pri Krašovic in Ivan Vi-zovišek ter v Celju pri Kmetijski družbi. 883 Trgovci — selnarll! uiiimiiH molitvenike, rožne vence, križe, svečnike, slike itd. po zelo znižanih cenah vam nudi TISKARNA SV. CIRILA, Maribor, Kralja Petra trg 6. Zahtevajte cenik! Letne (opice, ll!l!ll!IIIll!l!l!!l!II!lll!lll!!ll majice, sandale, nogavice, telovadne potrebščine i. t. d. kupite najugodneje v konfekciji JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2 ....................................11 u n m i n mil 11»11 n i ITTTT?xm3amraaaaamnac^^ Hranilnica Dravshc banovine Maribor Centrala: Maribor Podružnica: Cclfe t lastni novi paiafi na oain nasproti poŠte, prej Južnošfa ©osposhc-Slovenshe ulice. i7 ferska hranUnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. mini rru nn imrini n u h innni u 11111 n i Hinnnrrinr Kraplnshc toplice starodavno, znamenito, radioaktivno zdravilišče a toplo vodo in blatom zdravi sigurno in uspešno razne bolezni. Terapija po najnovejšem raziskovanju rkeume. Toplice v hiši, izvrstna kuhinja, novo zgrajen termalni bazen na prostem, brezplačni povratek z železnico itd. V pred- in pose-zoni razni popusti in znižane pavšalne kure. Prospekte razpošilja in vprašanja rešuje kopališka uprava. 657 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije p am Za sv. birmo — spominki! Botrice in botri, napravite veselje svojim varovancem za sv. birmo in jim kupite lep molitven i k in rožni venec! Cena molitvenikov Angelček: rdeča obreza 5 din*, zlata 8 din2 vatirano 11 din, usnje 20 din, beli koščeni 10 din*, 13 din. rjavi koščeni 10 in 13 din, beli biserni 23 din Sveta pomlad: rdeča obreza 6 din, zlata 10 din*, vatirano 12 din, usnje 27 din, beli koščeni 12, 16* in 20 din, rjavi koščeni 12, 16* in 20 din, beli biserni 27 din Življenje mojega življenja: rdeča obreza 8 din*, zlata 13 din*, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16*. 20* in 27 din, beli biserni 32 din Roža Marija: rdeča obreza 10 din, zlata 14 din, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16, 20 in 27 din Pri Jezusu: rdeča obreza 9 in 10 din, zlata 14 din, bela 26 din, usnje 44 din Ključek nebeški: rdeča obreza 9 din*, zlata 12 din* Za Jezusom: vatirano 18 din Rajski glasovi: rdeča obreza 10 din, zlata 14 din, vatirano 20 din Večno življenje: rdeča obreza 20 din, zlata 26 in 36 din, usnje 56 din Moj tovariš: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din Prijatelj: rdeča obreza 16 din, zlata. 20 din Prijatelj otroški: broš. 2 din, rdeča obreza 5.50 in 7 din Cerkvena ljudska pesmarica: broš. 3 din Venec sv. pesmi: broš. 6 din, rdeča obreza 8 in 15 din Z * zaznamovani molitveniki imajo napis: »Spomin na sv. birmo.« Cena rožnih vencev Atlas beli: 2.50, 3.—, 3.50, 4.—, 4.50, 5.— in 5.50 din Atlas roza: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes beli: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes modri: 3.— in 4.— din Rokailes oranžni: 3.— in 4.— din Opal beli: 3.—, 3.50, 4.—, 5.— in 6.— din Opal modri: 4.— din Biserni imitirani: 4.—, 5.—, 6.50, 8.—, 12.— in 14,— din Marmor: 5.— in 6.— din Leseni črni: 4.—, 5.—, 5.50, 6.— in 7.— din Leseni rjavi: 5.—, 6.— in 7.— din Črni fini (Kokos): 13.—, 14.—, 16.—, 26.— in 28.— din Biserni beli: 15.—, 20.—, 23.--, 26.—, 30.—, 32.—, 36,— in 40.— din Rožni venci v alpaca škatlicah: 20.—, 23.—, 30.— in 38,— din Samo alpaca škatlice: 7.—, 9.— in 11.— dinarjev Kupujte v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju! VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. Spodnfcštoicrski ifii Mariboru Oospossia ulico 23 v najbolje In najvarneje pri posojilnici lisico io. o&itoDro registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janud Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj! Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru