F. S. Segula: (Povest iz časov Kristusovih.) 4 . (I.alje.). 4. Brez usmiljenja lcčeni! Drugega jutra — je bil četrtek pred velikonočnimi prazniki, po našem računu leta 31 po Kristusovem rojstvu — je rabi Jehuda rano zapustil svojo hišo. Ni pogledal k ženi, ni se poslovil kakor navadno. Okoli tretje (po našem devete) ure predpoldne se je začelo pred njegovo hišo zbirati in postajati nekaj ljudi. Polagoma je množica naraščala ter postajala glasna, nekateri so celo s pestmi grozili proti vratom. Ni trajalo dolgo, in prikorakal je po cesti mož z dolgo bambusovo palico, odznakom mestnoga redarja, ter stopil v hišo. In zopet ni dolgo trajalo, pa sta prihiteli ven dve ženski postavi, ogrnjeni v modroplatneno obleko ter z belimi rjuhami črez glave. Ko ji ljudstvo zagleda, zažene divji krik (»Lep_a — lepra!«) ter podi v nasprotni smeri kakor smo včeraj prišli, tje proti izhodnim mestnim (»Štefanovim«) vratam. Preganjani, Rahela ter njens 141etna hčerka Miriam hitita z glasnim ihtcnjem naprej. Še le pri mestnih vra.ih je obstalo ter se začelo vračati razkačeno ljudstvo, deloina tudi po pravici razkačeno, ker nevarnost nalezljivosti je zlasti v mestu res velika. Ubogi gobavi revici ste plaho stopali po strmi cesti pr.ti potoku Cedi^onu. Dospevši do starega mosta, sta ikrenili — ne črez most! — na desno po pešpoti kraj potoka v dolini Jozafat. Mimo groba Absalomovcga ter drugih praznih grobišč sta dospcli slednjič v Naselbino gobavih, na tisti kraj, kamor se je celo človeška milosrčnost le s strarhom podajala, ker le zdaleč so dobri ljudje postavljali gobavcem darove na zemljo. Ni dvoma, da je rabi Jehuda bil sam izdal oblasti svojo ženo s hčerko vred. Strašno je pač moralo biti sovra&tvo do Jezusa, tega novega preroka! Kakor pa je bilo takrat, tako je ostalo do današnjcga dne. Dediščina starega farizejstva? Če lcže na kako dušo tista tema, ki jc sovraštvo do Jezusa ter njegovih ustanov, tak človek je kakor omamljen; niso mu svete niti najožje rodbinske vezi. Fanatizem Ijubezni ne pozna! - 5. V shodniei na Sionu. Pred mnogimi leti, se spominjamo, je61eten deček z imenom Jehuda, sin v Naselbini gobovih v nekakem starem grobišču umrle matere, proč od nje zablodil proti zapadu v dolino Gehena ter gledal gor na Sion. Danes se taisti naš znanec iz mladili let, pa kot rabi Jehuda nahaja gori na Sionu. Morebiti ravno v istem starem grobišču, — ne vemo! — ali vsaj v njega bližini pa je ravno v tem trenutku našla svoje bivališče vnu.ka rajne gobave Betlehemčanlie. In kdo jo je, mater in hčer, pognal v ta strašen ikraj? Opravičeno smo sklepali: En oče brez vseh očetovskih čuvstev, rabi Jehuda! Morebiti gleda ravno zdaj tje raz sionsko ozidje proti izhodu dol v Naselbino — nemara ju cclo vidi!? Ne, ne vidi ju. Je vendar le predaleč. Pa kar je glavno, njegova vest je mirna! Sionska višina je dandanes jugozapadni, prvotni, najstarejši, »Davidov« del jeruzalem- skega mesta. Dolga stoletja razvalina, se vzdiguje k novi slavi. Leta 1910 je bila tu posvečena prekrasna nova cerkev »Dormitio« (kraj smrti Marijine), nedaleč proč je starinsko poslopje dvorane zadnje večerje (»Coenaculum«); tam v bližini nekje pa je za časov Kristusovih stala »shodnica na Sionu«. Poslopje ni kazalo nič kaj posebnega: ena sama velika dvorana, kateri je bil prizidan štirioglati stolp z ravno streho; tem večje razkošje je vladalo znotraj. Zlatih kipov in podob sicer ni bilo, ker jih je Mojzes prepovedal, da bi ljudstvo obvaroval malikovanja; pa svctel mramornat tlak je bil pokrit z mehkimi. preprogami neprecenljive vrednosti, stene pa so se žarile v krasoti barv in zlatega nakitja. Tukaj je bil za danes napovedan občni zbor farizejskega društva. In prihajali so iz vseh rodov in pokrajin Svete dežele možje resnih pogledov, z dolgimi in kakor oglje črnimi, pa tudi sivimi bradami, v plapolajočih svilenih ikaftanih, z zelenimi in rdečimi svitki na glavah, in pa seveda s čopi in čopkami na haljah. Dostojanstveno so stopali v dvorano. Med zadnjimi je prihajal Gamaliel, oble.en v beli kaftan, z velikim rdečim pokrivalom na glavi: kapo, ki je segala vzadi črez tilnik, obrobljena z belo kožuhovino. Ob njegovi strani je korakal njegov ljubljenec rabi Jehuda. Gamaliel se vsede, da bi predsedoval, njemu naproti se po preprogah razvrstijo v polukrogu zborovalci. »Naš brat rabi Jehuda je naznanil besede življenja, in mi jih želimo sprejeti v svoja srca«, reče predsednik. In Jehuda je vstal na svojem mestu v polukrogu ter govoril z naravnost satansko zgovornostjo; ogenj divjega sovraštva je švigal iz njegovih temnih o.i. Enako so plamteli pogledi bojevitih poslušalcev, tki so z glasnimi vzkliki pritrjevali besedam govornikovim. Ker ta govor posebno jasno označuje mišljenjc vodilnih krogov tistih dni, ho.emo ga tukaj v kratkih potezah podati našim bralcem: r »Blagor ti, naš o.e Gamaliel! Pozdrav vam, učeniki, cvet izraelskega duha! Sveti strah me s.reletava, ko mi je govoriti v tako častitljivem zboru! Pa5 ni težavno brati in razlagati postavo priprostemu ljudstvu, tukaj pa mi skoraj zmanjkuje pogum! Toda, bratje, poguma je treba, več poguma zlasti v naših dneh! Žalostno je srce posebno onega, ki zna tolmačiti znamenja časa. Preslepljeno ljudstvo se obrača celo proč od nas, od svojih postavnih voditeljev. Pa ne samo ljudstvo, omahujejo tudi že taki, Iki so bili naši najboljši. Kje je ravno danes rabi Nikodem, vedno mil, prizanesljiv tovariš, ikje? In kaj je z Jožefom iz Arimateje? Očit od-< padnik je — proklet njegov spomin! — odpadnil. in privrženec sina tesarjevega, zapeljivca ljudstva, puntarja zoper nas! Če bi se nam pridružil, bi lahko postal uče« nlK in bl mogel mnogo koristitl svojemu naroduv1 Pa kaj i i . pridružil? — Naslov in dostojanstvb si Je vzel od nas — ljudstvo mu zaupljivo re.e: »Rabi! Raboni! Mojster!« — on pa, kaj dela?, OCitno pred ljudstvom nas zaničuje, nas imenuje hinavce, pobeljene grobove — tako poro.ajo vsi naši bratje z dežele! — sebe samega pa napoveduje kot obljubljenega Mesiia. Ah, ta tesarjev sin iz Nazareta, ponajvečkrat gologlav in bosonog/takšen Mesija! Ah, slepota ljudstva, iki mu zaupa! Bratje! To je moje trdno prepričanje: Prvič. Tesarjev sin iz Nazareta ni, ne more biti naš obljubljcni Mesija; ker ta se bo prikazal kot mogočen 3.ralj, ne pa kot ubog delavec. Dfugič. Bo prišel Rešenik Izraela v pomoč le švojemu Ijudstvu; no pa ajdom (gojim), Samaritanom in ccstninarjem, ki jih zbira novotar iz Galileje. V To sta moji trditvi. Poslušajtc dokaze! "' Nag največji videe Izaija nam v svojem pre_o_kem duhu kaže Mcsija tako-le: »Ljudstvo, ki po temi tava, bo zaglcdalo velikd luč; prebivalcem dežele smrtnih senc izhaja solnce; kcr otrok nam je rojen, sin nam je darovan, na katerega ramenih je vladarska moč. Na prestolu Davidovem in v njegovi doželi bo stoloval ter jo s pravico moCno storil in resnico na vekomaj.« — Odpadnika Nikodcm in pa Jožef, ki nista sicer tu pričujoča, ali verujeta preroku? In če šo verujeta, zakaj se v ponočni dobi na skrivaj shajata z novotarjem iz Galileje, ki se druži z ajdi? Mari bodo gojimi (Rimljani) izročili njemu vladarsko moč in oblast, ki so jo vzeli nam? Varata se! In prerok Jeremija napoveduje: »Glej, prihaja čas, govori Gospod, da bom vzbudil Davidu potomca; kot kralj bo vladal, ki bo moder ter bo sodil pravi.no na zemlji. V tistih dneh bo odrešen Juda, in izraelsko ljudstvo bode v miru poCivalo.« — Kot kralj torej bo vladal in svobodna bo zemlja judovska! Učeniki postave, ali vsaj vi močno verujete prerokom? Da. Potem pa pro. s tesarjevim sinom! Pravi Mesija bo le z našo pomočjo mogel kedaj zasesti Davidov prestol! Daniel, mladenič s preroškim duhom, nam odkriva slede.e: »In videl sem no.no prikazen; glej, prišel je eden iz oblakov neba, kakor pravi Sin človekov, je prišel pred Starodavnega, pripeljali so ga pred njega! In dal mu je čast in oblast in kraljestvo, da mu služijo vsi narodi, rodovi in jeziki. Njcgova čast je ve.na, Cki mu ne bo odvzeta; njegovo kraljestvo je nerazrušljivo.« (Daljs prihodnjič.)