TRŽJŠKI VESTNIK LRTO IV. Tržič, 15, maja 1955 * (Dtgjci tet a £twfauU * 10 let je za nami, kar je zamenjalo krvavi boj trdo delo za obnovo iin 'izgradnjo nase domovine. Štiri leta pred tem je krvarvela naša domovina, fašistične in nacistične tolpe so morile, izganjale, zapirale, pu-žigale v naši domovini, nafto Pa so jim pomagali še domači izdajalci. V takih pogojih se je rodilo in raslo osvobodilno gibanje, ki ga je že v stari Jugoslaviji pripravljala naša Partija. Smatram za važno, da je treba tu poudariti odločilno vlogo KP.I jr, tov. Tlita a CK KPJ. Da, brez take komunistične Partije in vodstva bi rezultati osvobodilnega boja ne bili tako popolni, kot Jih danes v miru ocenjujemo iin občudujemo ta to ne samo mi, temveč ves napredni sveit. Bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije jo rezultat požrtvovalnega boja komunistov, ki so se borili na Čelu množic, organiziranih v OP, predhodnici SZDLJ. Deseta obletnica osvoboditve je primeren 'čas. da sumiramo uspehe dosedanjega dela pri obnovi in socialistični gradnji na vseh področjih, še posebej pa na gospodarskem. Spričo trenutnih težav ljudje radi pozabljajo na vrsto dragocenih pridobitev, ki so rezultat skupnih naporov naših narodov. Objektiven prikaz doseženih uspehov V Sloveniji in Jugoslaviji ter njih primerjava s predvojno zaostalostjo bosta pokazala dejanski napredek na vseh območjih, kljub mnogim še nerešenim problemom in težavam. Deset let po osvoboditvi izpod fašističnega jarma iin deset let po zmagi ljudske revolucije praznujemo Jugoslovani deseto obletnico naših delovnih in borbenih zmag nad fašizmom in domačimi izdajalci. Spominjamo se naših naporov, ki so redili bogate sadove. Stotine novih modernih tovarn, stotine kilometrov novih cest iin železnic, nove hidrocentrale, deset in deset tisoč novih stanovanjskih zgradb, nove bolnišnice, zdravilišča, počitniški domovi itd. Vse to je plod zmage ljudske revolucije in naših naporov. Prav tako je treba podčrtati mednarodno vlogo socialistične Jugoslavije, ki je s svojo aktivno miroljubno in vseskozi načelno zunanjo politiko vzbudila vso resnične napredne sile na svetu, da se boro za zmanjšanje mednarodne napetosti, za mirno reševanje mednarodnih sporov, nevme-šavanje v notranje zadeve suverenih držav in za krepitev socialističnih sil na svetu. Borili smo se z ogromnimi težavami, večjimi, kakor jih je bilo moč videti ob ustanovitvi prve slovenske narodne vlade pred desetimi leti. Začeli smo bitko za obnovo svoje porušene domovine, začeli graditi novo industrijo; da bi se nam čim-piierj Izboljšalo življenje, smo sprejeli in tudi uspešno izvajali, svoj prvi petletni načrt, doživljali smo krivice s Trstom, nezaupanje ..Zapada, doživeli pa smo tudi izdajstvo in-formbirojevskih držav, kar je nam tudi povzročilo popolno gospodarsko blokado. Naše gospodarstvo pa se je iz napori vseh delovnih lljiudi razvijalo in prispevalo vedno več k ure- Ko se danes spominjamo desetletnice prve naše narodne vlade, je prav, da si vsaj za trenutek prikličemo v spomin Spored prireditev v počastitev 10. obletnice osvoboditve od 21. maja do 5. junija 1955 21. maja ob 20. uri v dvorani »Svobode« koncert pevskega zbora DPD »Svoboda«. 22. maja ob 8. uri tekmovanje občinske gasilske zveze v sed- meroboju; ob 11. uri slovesna ustanovitev Tržlškega muzeja v Zgornji kajži. 24. maja ob 16. uri v dvorani »Svobode« akademija najmlajših, ki jo izvede tržiški vrtec. 25. maja ob 10. uri akademija osnovne Me v dvorani kina; ob 16. uri otvoritev javne 'čitalnice v lokalu »Svobode«, Trg svobode 20; ob 18. uri v dvorani »Svobode« koncert mladine, ki ga izvedeta gimnazijski pevski zbor in glasbena šola. 26. maja ob 10. uri v dvorani »Svobode« otvoritev razstave, ki jo priredi gimnazija. 27. maja ob 20. uri predavanje o vzponu na Nanga Parbat v Himalaji. Organizira Planinsko društvo. 29-—31. maja prvenstveno strelsko tekmovanje tržiških pionirjev. 1—5. junija turistični teden. PREDSEDNIKU REPUBLIKE FLRJ, DRAGEMU MARŠALU TITU, ISKRENO ČESTITAMO K NJEGOVEMU 63. ROJSTNEMU DNEVU Z ŽELJO, DA BI OSTAL SE DOLGO ZDRAV IN ClL IN VODIL JUGOSLOVANSKE NARODE PO POTI V SOCIALIZEM, V LEPŠO IN SREČNEJŠO BODOČNOST NAŠEGA DELOVNEGA LJUDSTVA. Uredništvo »Tržiškega vestnika« jevanju razmer doma in uveljavljanju Jugoslavije na svetu. Naš največji uspeh v zadnjih 10 letih je prav gotovo novi gospodarski sistem, nove oblike družbenih odnosov sploh. Naš novi gospodarski in družbeni sistem je rezultat odnosov, ki so jih ustvarjali delovni ljudje s krvavo in žrtev polno osvobodilno borbo, je rezultat njihovega trdnega in napornega dela v svobodi. Podjetja so prevzeli v upravo delovni kolektivi. S tem aktom se prične naš novi sistem mnogo hitreje razvijati. Ko smo pred 10 leti prihajali iz partizanskega življenja V dobo obnove in graditve, smo predvsem občutili silno radost nad svobodo. Vsi in vse je bilo V prazničnem razpoloženju. takratne dogodke, da se spominjamo vse naše borbe, vsega dela, ki srno ga že opravili in seveda tudi velikih nalog, ki še stoje pred nami. To obletnico slavimo v znamenju poostrene borbe za izboljšanje življenjskih pogojev naših delovnih ljudi, pri čemer so perspektive na gospodarskem področju mnogo večje, kakor pa so bile ob nastopu prve slovenske vlade. Večji pa so tudi pogoji, za nadaljnjo ureditev (socializma in socialističnih odnosov pri nas in na svetu sploh. Utrjevanje teh odnosov pa je eden izmed naših največjih prispevkov k 'utrjevanju miru na svetu. Hrovatič Rudi Sekretar mest. komiteja ZK Stran 2 TRZlSKI VESTNIK St. 10 Ohranimo svetal spomin na tiste, ki so dali življenje za našo svobodo 8. maja jo bila pri spomeniku pod Ljubeljem žalna svečanost v počastitev spomina na žrtve nacizma v tamkajšnjem taborišču. Tov. Milan Ogris jo počastil njihov spomin z naslednjim govorom: Tovarišice in tovariši! Deset let je, odkar so naši delovni ljudje zamenjali puške, mitraljeze in bombe z lopatami, krampi, plugi in stroji, ter pričeli z obnovo vsega, kar je razrušil okupator in kar smo razrušili mi sami, da ne bi služilo okup atosk emu vojnemu stroju. Nacistične fašistične tolpe, ter tolpe njihovih izdajalskih pomagačev so rušile, požigale, morile, zapirale, preganjale, izganjale ter počenjale nad našimi ljudmi in našo zemljo še niz drugih zločinov z namenom, da iztrebijo naše narode iz zemlje, ki jo že stoletja in stoletja obdelujejo, da izbrišejo Jugoslavijo z zemljevida Evrope. Taki surovi pogoji, kot so bili od leta 1941—1945, so rodili naše narodnoosvobodilno gibanje, ki je bilo okupatorjem trn v peti, ki jim je prizadejalo prav toliko izgub, kot njihova vzhodna ali: zapadna fronta. Seveda pa taki krvavi pogoji niso bili edini vzrok našega gibanja, kajti to gibanje ima korenine še mnogo starejšega datuma — saj nam je znana borba delavskega razreda pod vodstvom KPJ že iz časov stare Jugoslavije — in ta Partija je znala povezati narodno osvobodilno gibanje z gibanjem, za osvoboditev izpod izkoriiščcval-sko kapitalistične pete, z gibanjem, z borbo za oblast, enakopravnost in osnovne člove-čanskc pravice. Štiri leta — Štiri leta borb, trpljenja, nečloveških naporov edinic naše NOV, štiri leta strahote, vojnih grozot, koncentracijskih taborišč, mučenj in preganjanj naših zavednih delovnih ljudi — vse to je v teh temnih letih napolnilo z zlatimi črkami naše najsvetlejše strani zgodovine naših narodov. Iz te vihre so izšli naši narodi svobodni, prenovljeni, nasičeni z željo ustvarjati sebi lm svojim potomcem srečnejše dni, kot so jih sami doživljali. Cankarjeve preroške besede — izrečene pred mnogimi desetletji: »Narod si bo pisal sodbo sam — ne gosposki frak mu je ne bo in ne duhovniški talar!« so našle v naših borcih, v naših delovnih delovnih ljudeh požrtvovalne in dosledne izvršitelje. Začele so rasti nove tovarne, ponos naših državljanov, začela je teči železnica po krajih, kjer so pred nedavnim strahovale še tolpo volkov črede ovac — začela so se roditi niova jezera, plod razuma naših domačih strokovnjakov in delo tisočev mladinskih in drugih delovnih rok — iz le-teh nam danes prihaja milijone konjskih sil za uporabo v naši industriji — zemlja je pod pritiskom pridnih ljudi začela dajati več premoga, nafte, rude, skratka: sila, ki je izšla iz naše narodne revolucije zmagovita, t. j. naši delovni ljudje so v teku desetih let ustvarili čudeže na ruševinah naše domovine. V teh dneh, polnih prebujajoče se pomladi nam misli nehote hite spet deset let nazaj. Se imamo dobro v spominu nepregledne vrste fašist ionih vojska, domačih izdajalcev in drugih pomočnikov nemških »kultur tregerjev« ki so klavrno zapuščali Tržič, — le kako se J|':,m je mutjlo .priti camprej preko bivše naše meje — preko Ljubelja, — čimprej zapu-st!M »neku'jtunni Balkan« kot so ga ti »plavokrvni« sinovi Hitlerjevega rajna in njihovi pomagači tako radi nazivali. »Napravite mi to zemljo nemško!« so bile ukazovalne besede Hitlerja svojim gaulajter-jem leta 1941. leta. Res, ti hit-lerjevski divjaki se niso strašili nobenih še tako nečloveških metod pri izvrševanju tega ukaza. Seveda, računali so, da bodo v nas Slovencih našli ovce, ki bodo mirno šle v klavnico, toda delali so račune brez krfmarja: partizanska pest je udarila trše, kot so oni mislili. Ce so računali na slavno zmago nad Jugoslavijo leta 1941, če so delali, odnosno so imeli že točno odrejena mesta za preselitev nas Jugoslovanov na druge predele zemlje, kjer bi Jugoslovan bil enak ničli, so se krepko zmotili in pozabili, da jugoslovanske borco vodi Komunistična partija s tov. Titom na čelu, niso pomislili, da so to ljudje prekovani v ognju borb za pravico, proti zatiral-stvu, šo manj pa so računali na tako množično vstajo in u-por proti njihovim do zob oboroženim četam. Mesto predvideno totalne zmage — so fašistične drhali in njihovi pomagači doživeli klavrn konec. Le njihovih »kulturnih« spomenikov: tisočev mučenih, pobitih ljudi, razrušenih domov in vasi — se spominjamo s strahom in gnusom šo danes. Tovariši in tovarišice! Eden teh grozljivih spomenikov fašistične kulture stoji pred nami in nam z nemo govorico pripoveduje o trpljenju ljudi, ki so v podruž. Maut-hausna pod Ljubeljem občutili divjost poginjajoče fašistične zveri. Nema obtožba spomenika, ki simbolizira trpljenje naših, francoskih in drugih patriotov v tem taborišču, naj bo v resen opomin vsem, ki mislijo in želijo oživljati fašizem v svetu! Dolžnost nam je, da čuvamo in ohranimo spomine na borbene dni naše narodno osvobodilne borbe, dolžnost nam je, da krepimo in čuvamo pridobitve naše ljudsko revolucije, da krepimo našo ljudsko oblast, da. krepimo obrambno moč naše slavne JLA in spoštujemo spomin vseh tistih junakov, ki so dali svoja junaška življenja po naših gozdovih, taboriščih in drugod, da mi danes uživamo svobodo, da lahko v svobodni državi, — FLRJ — svobodno gradimo našo socialistično družbeno ureditev — sebi srečnejšo bodočnost. Slava padlim junakom! Naj živi dan zmage nad fašizmom! Živela ZKJ in naš ljubljeni mar šal Tito! V spomin na troje mladih žrtev Iz vrst trziSkega SKOJ V dneh, ko obhajamo 10-let-nico osvoboditve naše države in končno zmago nad fašističnim osvajalcem in 12-letnico osnovanja prve skupino SKOJ v Tržiču, mi bežijo misli v tiste težke dni, ko je okupator divjal po naših krajih in vršil svoja grozodejstva, na dni, ko se jo tržiški SKOJ boril v ilegali, pozneje pa v brigadah za svetle cilje naše ljudske revolucije. Nikakor ne smemo pozabiti dni pred 11. leti, ko so hrabri tržiški skojevci položili v hudih bojih svoja mlada življenja na oltar naše skupnosti, za našo novo socialistično Jugoslavijo. Vsi, ki smo bili v tej skupini in dočakali svobodo, smo dolžni, da se ravno ob teh obletnicah spomnimo svojih hrabrih tovarišev Karla Ahačiča, Tončka Zaplotnika in Lada Roblcka, ki so nas tako hitro morali zapustiti. V kratkem hočem u'ouditl spomin nanje tudi tistim, ki so morda že pozaba !i nanje', na njihovo življenje pred vojno, vk'jučilev v ilegalno delo in pozneje v VII. udarno Prešernovo brigado. Vsi izhajajo iz delavskih družin, katerih očetje in matere so trdo delali za vsakdanji kruh v raznih tržiških tovarnah, da iti lahko preživeli svojo družino. Njihovo življenje ni bilo lahko, saj so morali že v mladih letih okusiti v marsičem pomanjkanje in teror ta-že davno ne obratuje več. Po-kratnega sistema. Po prihodu okupatorja leta 1941 so vse te družino stopile na stran OF. Tako so že kot otroci imeli v okolju svojega vsakdanjega življenja napredno mišljenje. Nekako v dneh pred 12. leti pa so že bili sprejeti v mladinsko organizacijo, pozneje pa v SKOJ. Redno so se udeleževali sestankov, ki1 so bili večinoma v vrtni uti pri Ziblarju. Vse naloge, katere jim je da- jala skupina, so vestno izvrševali. Naloge niso bile lahke, saj je vsak od njih dobro vedel, kaj bi prišlo, če bi za to zvedel okupator. Naštel bi samo nekaj hrabrih izvršenih nalog, katerih so se udeleževali: zbiranje orožja, hrane in drugega materiala in prenašanje le-tega skozi mesto na sektor pod Storžič, trošenje raznih letakov po mestu, prenašanje partizanskega časopisja, trganje raznih propagandnih nemških letakov, pobiranje članarino in pomoči in pridobivanje novih članov za vrste mladine in partizanskih edinic. Zadnja in odločilna naloga, ko jo morala vsa skupina SKOJ zapustiti ilegalno delo na terenu in stopiti v vrste NOV, jim ni bila težka, saj so se takoj v prvem momentu odločili, da zapustijo svoj dom in da postanejo aktivni borci NOV. Skrbno pripravljen odhod in zadnja akcija na železniški postaji jih je po enourni hoji pripeljala v partizansko taboriščo pod Stor-žičem. Vem, da se šo danes spominjajo takratni borci 3. kranjske čete na dogodek, ko je v pozni večerni uri januarskega dne leta 1944 prispela skupina mladih mladincev v njihove vrste. Težka in preizkušena pot, ki je pripeljala te mlado ljudi v partizanske vrste, jim tudi pozneje ni bila težka, ko so konec januarja 1944 leta naredili težki partizanski pohod z Velike Poljane po zasneženi dolini v Leše, Begunje, pod Stol, od tam preko deroče Save na Jelovico, kjer je bilo več kot meter snega. Pot jih je vodila preko vse Jelovice do Prtovča in od tam pa do Bohinja in nazaj na Primorsko, kjer so se vključili v VII. u-darno Prešernovo brigado. Hudi boji, katere je vodila Prešernova brigada po Primorskem in Gorenjskem, jih niso uničili, ker so imeli čvrsto voljo in zavest. V vseh bojih so bili hra- bri in prvi borci, da bi se čimprej uničil sovražnik. Na žalost prehitro jih je zadela krogla, ter so morali že v svojem 16. letu darovati svoja mlada življenja. Se prav dobro so spominjam, kako veselega obraza smo z Jamnika gledali v Tržiški kot, z nado, da se bomo prav kmalu spet lahko svobodno sprehajali po tržiških ulicah. Takrat smo se zadnjikrat videli vsi skupaj. Spominjam se še dne, ko sem odhajal z svojo edinico nazaj preko Savo proti Smledniku, ko smo si zadnjikrat segli v roke, in besed, katere smo spregovorili. Tonček in Karel sta mi dejala: »Mišo, pozdravi domače, če se boš kaj dalj časa sukal v okolici Tržiča in jim reci, naj nikar ne zamerijo, saj je morda zanje tako bolje, kot pa, da bi padel na tuji zemlji«. To je bil zadnji pozdrav od njih, vendar ga takrat nisem mogel izročiti. Po vrnitvi nazaj na Primorsko sem kmalu zvedel, da jih nI več med nami... Težko je o tem pisati, če si bil v resnici nanje navezan, ne samo kot domačin, ampak tudi najboljši tovariš v borbi, v težkih dneh. Človek si v takratnih časih ni mogel predstavljati, da jih ne bo nikdar več med nami, da ne bodo nikdar uživali svobode, o kateri so toliko sanjali, katero so tako nestrpno pričakovali. Sova Miloš »trun 3 Deset let socialistične graditve v tovarni Peko Ko je v letu 1941 nemški okupator zasedel naše ozemlje, je bil prepričan, da ga bo> obdržal trajno v svojih rokah. Zato je hotel čimprej napraviti ozemlje nemško in sd podrediti celokupno gospodarstvo. Naletel pa je na odpor, ki je prekrižal sanje o tisočletnem nemškem nad-vladju, našemu narodu pa prinesel politično in gospodarsko svobodo. Tovarna »Peko« je že v prvih dneh okupacije dobila nemškega komisarja, ki se je trudil, da bi prilagodil produkcijo potrebam nemške vojske. Toda nI uspel niti v tem, da bi obdržal produkcijo na isti višini in v istem obsegu, kot je bila pred vojno, to pa zaradi tega, ker se je borba, za osvoboditev že začela tudi v tovarni sami. Najbolj zavedni člani kolektiva so namreč sistematično preprečevali hitlerjanske nakane in sabotirali produkcijo. Velik del kolektiva se je odzval klicu Partije in OF, prijel za orožje in se boril proti okupatorju. Spominska plošča v podjetju zaznamuje 35 borcev in talcev iz podjetja, ki so dali življenje za svobodo. Med njimi je 7 padlih prvoboreev iz leta 1941. Organizacija OF v tovarni je bila tesno povezana s partizanskimi edinicami in jim omogočala, da so se z raznimi uspelimi akcijami lahko preskrbovale z zimsko obutvijo in vsakovrstnim materialom, ki so ga nudila naša skladišča. Zadnje dni pred zlomom je skušal okupator skupno z belo-gardističnimi izdajalci uničiti tovarno na ta način, da je okoli poslopja namestil razstrelivo, ki naj bi tovarno' pognalo v zrak. Samo budnost aktivistov je preprečila ta načrt. Belogardiističnl izdajalci pa so se skušali maščevati na ta način, da so v svojem besu uničili velik del strojnih naprav, izpraznili ali opustošili vsa skladišča, izropali okoli 45.000 parov čevljev in terorizirali delavce in. nameščence, ki so poskušali preprečiti škodo. Prav te dni mineva deset let od teh dogodkov. Beli gardi je uspelo, da je začasno onesposobila tovarno, vendar jo je visoka zavest članov našega kolektiva spravila zopet v tek, tako da smo v juliju 1945 že producirali prvih 8.378 parov Čevljev, v decembru pa že 16.490 parov ter se približali predvojnemu stanju, ki pa smo ga v naslednjem letu dosegli in tudi Presegli. Potreba po obutvi je bila v prvih letih po vojni tako velika, da je bilo treba misliti predvsem samo na to, kako bomo čim hitreje obuli čimveč ljudi. Zaradi tega je bilo v zvezi s Planskim gospodarstvom določeno, da izdelujemo vse vrste obutve, vendar pa ob najracionalnejši uporabi materiala in delovne moči. Produkcija je tako nenehno rasla in dosegla, po združitvi s tovar, čevljev »Trio« višek v letu 1949, ko smo zabe-ležili 561.180 parov izdelanih ^vljev. Razumljivo je, da takratni čevelj ni v vsakem pogledu ustrezal, zlasti ne individualnemu okusu in modnim zahtevam, pa tudi kvalitetno ni bil povsem na višini. Kolektiv pa je le izpolnil glavno nalogo, ki mu je bila dana, da je zadostil do najvišje mere svoje zmogljivosti potrebam po obutvi. Za svoje vestno izpolnjevanje nalog je naš kolektiv prejel številna priznanja. Odlikovanih je bilo z redom dela 29 članov kolektiva. Od vlade in glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije smo prejeli 8 diplom in pohval. Mladinska organizacija pa je prejela kot najboljši mladinski aktiv prehodno zastavo, ko je sodelovala pri graditvi železniške proge Brčko-Ba-noviči, na cesti bratstva in edin-stva ter na piogi Šamac-Sara-jevo. Ko so v letu 1950 prihajale čedalje številnejše pobude, da bi zopet začeli izdelovati modno obutev in da bi prinesli čimvečji izbor v barvah in de-senah, je podjetje pripravilo prvo modno kolekcijo, ki je našla pri potrošniku silno simpatičen odmev. Tako je bil podjetju zelo olajšan prehod iz administrativnega upravljanja do samoupravljanja podjetja po delovnih kolektivih, ko je v istem letu Temeljni zakon o upravljanju z gospodarskimi podjetji izročil podjetja v upravo delovnim kolektivom. Novi gospodarski sistem je iniciativi po modni in kvalitetni obutvi nudil vse možnosti za čim širši razmah. Zborovanje V okviru proslav 10-letnice o-svoboditve je v soboto, dne 23. aprila, priredila mladinska organizacija tovarne obutve »Peko« v Tržiču večje zborovanje mladih delavcev tovarn obutve in usnjarn Gorenjske. Zborovanja, ki je bilo v dvorani sindikatov v Tržiču, se je udeležilo 120 delegatov mladinskih organizacij usnjarskih in čevljarskih tovarn iz Tržiča, Kranja, Zirov in Du-pelj, prisostvovali pa so tudi zastopniki mladinskega komiteja za Gorenjsko ter komunskega komiteja iz Tržiča, dalje predsednik LOMO tov. Lovro Ce-rar, direktor tovarne obutve »Peko« tov. Ivan Stucin, kakor tudi strokovni in politični voditelji te tovarne. Predsednik tovarniškega komiteja LMS tržiške tovarne o-butve »Peko« tov. Vido Japelj je v referatu opisal delo in zasluge mladinske organizacije v letih poi osvoboditvi ter napore, ki jih je ta vložila za, socialistično ureditev v naši državi. V svojem referatu se je dotaknil tudi dela mladinske organizacije v tovarni obutve »Peko« v Tržiču, zatem pa je govoril o važnosti, ki jo mora mladinska organizacija polagati prav v delo za vzgojo delavske mladine za aktivno sodelovanje v delavskem samoupravljanju ter za dvig strokovne sposobnosti mladih delavcev. V razpravi sita, sodelovala tudi predsednik LOMO Tržič tov. Cerar in direktor tovarne obutve »Peko« tov. Stucin, ki sta predvsem poudarila dejstvo, da se mora mladina stalno učiti od starejših delavcev in delavk, da bo sposobna prevzemati delo in dolžnosti od starejših ljudi, ki Naša prodajna mreža, ki je po končani okupaciji imela vsega skupaj samo pet poslovalnic, to se pravi komaj desetino predvojnega stanja, je lahko v najkrajšem času postavila na trg dovoljne količine modne in kvalitetne obutve, ki je dobila najvišje priznanje, ko je bilo podjetje odlikovano na zagrebški razstavi z zlato medaljo za kvaliteto. Pred dvema letoma je podjetje praznovalo 50-letnico svojega obstoja, kar je brez dvoma znak, da so kljub vsem težavam, ki jih je preživljalo, njegovi izdelki pridobili tolikšen sloves, da je znamka »Peko« postala pojem elegantnega in kvalitetnega čevlja. Ob proslavi 50-Ietnice nas je obiskal tudi tovariš predsednik Tito, ki se je zelo zanimal za celotno dejavnost kolektiva in za probleme podjetja. Prodajno omrežje izkazuje 84 lastnih prodajaln in problem ni nikdar v tem, kako razpečatl proizvode, marveč v tem, kako zadostiti vsem potrebam potrošnikov po obutvi. Čeprav se je v preteklem letu združila s podjetjem tovarna »Ljubelj«, niti skupna produkcija obeh tovarn še ne zadošča vedno bolj rastočemu povpraševanju po naših izdelkih. Zaradi tega smo ustanovili letos še nov obrat (obrat IV.), kjer se v prvil vrsti izdeluje lahka Caiifornla obutev. Čeprav jo produkcija dosegla pričakovano višino, je vendar 6e vedno premajhna, da bi v celoti krila vse potrebe trga. Na zapuščajo naša delovna mesta v gospodarskih organizacijah in drugih mestih. V ta namen je treba mladino stalno pripravljati ter jo strokovno in po'i-lično vzgajati in prav v tej nalogi ima mladinska organizacija zares veliko vlogo in nalogo. Razprava mladinskih delegatov pa je pokazala v splošnem predvsem to, da je med mladino veliko zanimanje za strokovno izpopolnjevanje, vendar vsepovsod primanjkuje tozadevnih strokovnih tečajev ter naj bi se uprave teh podjetij pobrigale za organizacijo le-teh. V vseh tovarnah pa se ugotavlja tudi zelo majhen procent mladine v organih delavskega samoupravljanja ter prav zaradi tega v nekaterih tovarnah nepravilno gledajo na delo mladinskih organizacij. V bodoče bodo morale mladinske organizacije kandidirati v delavske svete in u-pravne odbore tudi mlade de- Podružnica Društva upokojencev v Tržiču obvešča svoje člane, da bo dne 30. maja 1955 ob 8. uri dopoldne v dvorani kina REDNI LETNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Porodijo o stanju blagajne za leto 1954. 3. Proračun za leto 1955. 4. Poročilo finančnega nadzorstva, razrešnica staremu odboru in volitve novega upravnega odbora. 5. Razno. vsak način bo še potrebna nadaljnja razširitev podjetja oziroma zvišanje produkcije. Razen čevljev izdeluje podjetje v Retnjah (obrat III.) tudi lesene cveke, lesene kolobarje in členke za potrebe čevljarske industrije. Tudi tu je produkcija po vojni naraščala. Od. prvotnih 6 delavcev se je število dvignilo na sedanjih 48 delavcev in uslužbencev. Napravili smo v tem obratu lastno centralo, ga opremili z 20 novimi stroji, tako da zmoremo kriti potrebe celokupne čevljarske industrije v Jugoslaviji (izvzemši »Kombinat Borovo«) in nam 8% ostaja skoro polovico produkcije za izvoz. Poleg čisto gospodarske dejavnosti je v podjetju bilo ves čas tudi precej razgibano politično, kulturno in športno življenje. Vse do ustanovitve »Svobode« in »Partizana« je kulturno življenje zajemalo velik del članov našega kolektiva in smo imeli svojo pevsko, dramatsko in fiz-kulturno sekcijo, ki so v sindikalni dvorani zelo pogosto nastopale. če ob desetletnici pogledamo nazaj na svoje delo, smo z uspehi kljub pomanjkljivostim lahko zadovoljni; seveda pa ne moremo obstati na doseženi višini, marveč moramo stalno gledati, da bomo celotno svoje delovanje usmerjali k čimvečji strokovno-tehničn.i, kulturni, politični in gospodarski izpopolnitvi. lavce, posebno pa delavke-mla-dinke. Delegati so nadalje poudarili tudi premajhno povezavo med mladinskimi organizacijami in podjetji njihovih strok ter je želeti v bodoče tesnejšega sodelovanja in v ta namen organizirati .raznovrstne igre v športu in kulturnem delu. V program bodočega dela so mladi čevljarji in usnjarji sprejeli vsesplošno zanimanje za izboljšanje strokovne ravni mladine ter bo mladinska organizacija pošiljala v strokovne tečaje čim več svojih članov, predvsem pa mladino, ki bo na novo prihajala v podjetje, da se tam seznani tudi s celotnim potekom proizvodnje v podjetjih. Ob zaključku so delegati sklenili, da se bodo v polnem številu udeležili, mladinskih majskih slavnosti ter poslali pozdravno brzojavko CK LMS v Ljubljani. Včh KINO 21. do 22. maja Finski film Poročni venec. 24. do 25. maja Amer. film Žongler. 28. do 29. maja Brazil, film Razbojnik. 31. maja do 1. jun. Ameriški film 99 River Street. 4. do 5. junija: Amer. film Usoda ljubezni. 7. do 8. junija Amer. film Slavolok zmage. 11. do 12. junija: Marokanski film Othcllo. 14. do 15. junija: Amer. film Tujec na begu. 18, do 19 junija: Amer. film v barvah Riviera. mladih usnjarjev in čevljarjev Stran 4 TRŽIŠKI VESTNIK St. 10 Andrej TišAer: Na Koroško (Nadaljevanje) V Celovcu srno. Podoben razgled kakor z ljubljanskega nebotičnika se nam nudi z 90 m visokega stolpa župne cerkve. Vratar, ki stanuje na vrhu stolpa, nam za nizko vstopnino odpre vrata na hodnik, s katerega lahko gledamo na vse štiri strani. Proti jugu Karavanke, proti zahodu Vrbsko jezero, na vzhodu Velikovška ravan s Svinjsko planino, proti severu zgodovinsko Gosposvetsko polje s Srednjekoroškim pogorjem. Glavno mesto Koroške Celovec (Klagenfurt) je na videz docela ponemčeno. Preseljevanje podeželskega prebivalstva v mesta, zlasti Celovec ali Beljak (Villach) ima na Koroškem to žalostno posledico, da se priseljeni Slovenci navadno ponem-čijo. Otroci poročenih delavcev n. pr. se po obisku šol že čutijo Nemce. Ce pa že v družini o-hranijo slovenščino, jim vendarle manjka prave zavednosti. So pa tudi svetli primeri nekaterih koroških inteligentov, ki so po obisku nemške osnovne šole, gimnazije in dunajske univerze vendarle ostali . zavestni Slovenci in svoje znanje uporabljajo v korist našega ljudstva. Celovec je rodno mesto naše stoletne" Mohorjeve družbe, ki je leta 1914 morala bežati v Prevalje, od tam pa v Celje. Znamenit je celovški muzej, ki stoji na nekdanjem Novem trgu. Vsakdo si rad ogleda tega velikanskega kaimenitega zmaja, izklesanega iiz kloritovega skrilavca. Iz odprtega žrela mu teče voda, pred njim pa stoji orjaški mož, ki drži v dvignjeni desnici mogočen kij. Zmaj je izdelan iz enega samega velikanskega kamna. Postavili so ga leta 1636. Celovec je po Lend prekopu zvezan z Vrbskim jezerom. Prekop sega v mesto, voda teče dalje skozi Celovec pod zemljo ter se slednjič izliva v odtok Vrbskega jezera Gl|anfui;t, ki sle pri 2 rele u (Ebental) izliva v Glino. Ogledamo si še vsebinsko bogat mestni muzej, kjer hranijo zgodovinski kamen z okroglim sedežem, na katerega je ob vsakem ustoličenju koroških vojvod sedel kmet, iz katerega rok je prejel novoizvoljeni slovenski knez vladarsko oblast. To je bilo pred davnimi stoletji, ko je bila še vsa Koroška slovenska. Celovec je štel leta 1857 12 tisoč 833 prebivalcev, od teh je bilo 9414 Slovencev in 3419 Nemcev. Takrat je bila celovška okolica še trdno slovenska. Se 50 let pozneje, ko je bilo leta 1910 uradno štetje, so našteli v Celovcu in predmestnih občinah 40.100 prebivalcev. Od teh je bila tretjina Slovencev. In danes? Zamišljeni v nazadovanje slovenskega življa stojimo ob knežjem kamnu na Gosposvet-skem polju. Prestol, ki je o-grajen z visoko železno ograjo, je iz marmorja, ki je bil pobran iz razvalin starega rimskega mesta Virunum, ki je stalo v bližini. Od leta 1342 ima prestol 2 sedeža s skupnim naslonjalom. Po ustoličenju, ki je bilo ob okroglem kamenitem stebru (ki Je sedaj v muzeju) pod Krnskim gradom (Karnburg), je šel knez s spremstvom čez Gosposvetsko polje v tri četrt ure oddaljeno vas Gospa Sveta (Ma-ria Saal) k slovenski službi božji, kjer je slekel kmečko in oblekel knežjo obleko. Nato je ob "navzočnosti svojega, spremstva — slovenskega prebivalstva sedel na ta omenjeni, knežji prestol, sprejemal poklone, potrjeval stare pravice, razsojal pravde itd. Gosposvetska cerkev je najstarejša na Koroškem. Sezidal jo je škof Modest, ki je v cerkvi tudi pokopan, sredi 8. stoletja. Sedanja cerkev, ki je iz 15. stoletja, ima 2 stolpa in je precej velika. V enem izmed stolpov visi 6608 kg težak, lepo doneč zvon iz leta 1687. Tudi severna celovška okolica z Gospo sveto vred je danes docela ponemčena. Le na kakem starem zapuščenem' nagrobnem spomeniku se še najde morda komaj čitljiv slovenski napis. Na nekem pokopališču sem bral: Tu po britof se sprehajaš in po grobih tu postajaš. Vsaj boš tudi ti med nami., znabiti glih v moji jami. Zlasti ponemčenemu delu slovenske Koroške velja Gregorčičeva : Zatrt sedaj je tod naš glas in tuji krog zvene glasovi, tuj trg in grad, tuj ves je kras, oh naši so samo — grobovi. Iz Celovca napravimo izlet skozi Vetrinj (Viktring) v Zih-polje (Maria Rain). Vas leži ob robu hribovja Zadnice nad Dravo. V vsej krasoti se nam odpira pogled v Rožno dolino, Bo-rovlje in okoliške vasi, severno steno obmejne Košute, Obir itd. Ob vrnitvi proti Celovcu obi-ščimo še vasi Zrelec (Ebental), Radiše, Golšovo, Medgorje in Grabštajn. Mudi se nam na Vrbsko jezero, o katerem poje pesnik A. Medved: Jezero Vrbsko, ali resnično' v zemlji domači dno ti leži? V tvoje oko, nebesom le slično, vedno bi moje strmele oči. Vrbsko jezero (VVortersee) je najlepše in največje koroško jezero, dolgo 17 km, široko 1 do 2 km. Pred. 100 leti je bila vsa, tudi severna okolica Vrbskega jezera še trdno sloven- ska. V Blatogradu (Moosburg), 1 uro hoda severno od jezera, je leta 1838 Slomšek še slovensko pridigal in navduševal prebivalstvo, naj se zvesto drži materinega jezika. Dane® je severna obala jezera, docela ponemčena. Poleg številnih letovišč je v Sekiri (južna obala jezera.) v letu 1952 zgrajeni slovenski »Dom«, v katerem, je poleg tujskih sob in gostinskih prostorov tudi učilnica za gospodinjske tečaje. Ob severni obali jezera je speljana železniška proga Celovec—Beljak, ob kateri leže Poreče (Portsch-ach), svetovno znano kopališče in zdravilišče. Med Dravo in Vrbskim jezerom, pol ure od letovišča Ribnice (Relfnitz) leži 2 km dolgo in 1,1 km široko Hodiško jezero blizu vasi Hodiše (Keutschach). Obiščimo še Logoves (Augsdorf) in Sko-fiče (Schiefling) ter polotok »Maria W6rt« in potem — nazaj v Celovec, odkoder se bo" mio lodpeljali s parniikom po Vrbskem jezeru do Vrbe (Vel-den a,m Worter See). Vrba jo svetovno znano letovišč.;, oddaljena 22 km, od Celovca, že biku Beljaka. (Nadaljevanje sledi) Vincent Auriol na Ljubelju III. kongresu Zveze borcev NOV Jugoslavije, ki je bil 27. in 28. aprila v Ljubljani, je prisostvoval tudi častni predsednik Svetovne federacije bivših bojevnikov iin bivši predsednik francoske republike g. Vincent Auriol. Po končanem kongresu je visoki gost v četrtek 28. aprila popoldne obiskal tudi nekdanje taborišče interniirancev pod Ljubeljem. V njegovem spremstvu so bili še generalni sekretar federacije bivših bojevnikov g. CurtiiC Campa.igne in generalni delegat iste federacij^ ig. Kosciuszfco Moriset s . spremstvom. Goste so pred spomenikom sprejeli predsednik LOMO Tr- žič in ljudski poslanec tovariš Lovro Cerar, predsednik obč. odbora Zveze borcev NOV tov. Jagodic Franc - Krstan, podpredsednik LOMO tov. Kravcar Karel, sekretar mestnega komiteja ZKS tov. Horvatič Rudi, ter zastopnika okraj, odhoda Zveze borcev okraja Kranj in Radovljica. Sprejemu so prisostvovali tudi pionirji iz o-snovne šole v Podljubelju, ki so visokim gostoni poklonil) šepke pomladnega cvetja. Tov. Jagodic je v imenu borcev NOV iz Gorenjske pozdravil visoko goste ter jim v spomin na obisk poklonil v usnje vezane knjige: Gorenjska v borbi. Globoko ginjen je pred spomenikom odgovoril na pozdrave g. Vincent Auriol, kil je med drugim omenil, da je globoko hvaležen slov. ljudistvu, za skrb, ki so jo v času trpljenja izkazovali trpečim njegovim rojakom v taborišču. Dalje je omenil, da naj ta veličasten spomenik žrtvam priča poznim rodoVom, da so tu trpeli najboljši sinovi Francije in da naj se gorje, ki ga prinašajo vojne, nikdar več ne ponovi. Po ogledu taborišča in okolico so se gostje poslovili ter krenili skozi Tržič preiti. Begunjam, Dragi in Bledu. Spomini na Poreč Razen plavalcev, odbojkarjev in strelcev smo imeli v svojih vrstah tudi kegljače in ribiče. Mnogo veselih uric smo prebili, ko smo kegljali, razdeljeni v dve skupini. Vrsta oziroma skupina, ki je imela na strani tovariša direktorja ing. Žitnika, je bila navadno zmagovalec. Premagancem se pa po tekmi tudi ni slalbo godilo, saj je bil račun za porabljeni »material« enakomerno razdeljen. Poglejmo še malo naše vrle ribiče! Reveži, da se jih bog usmili, lovili so in lovili, pa nič ujeli. Vsak je imel drugačen izgovor. »Ja, nimam pravega trnka«, pravi eden, »Tukaj ni ta pravih črvov«, de drugi. Oni niso nič ujeli, medtem ko so jim raki polovili skoraj vse trnke z nekaj metri laksa. Neko jutro jo. ubere tovariš Planin skrivaj na lov. Dolgo ga ni bilo nazaj. Vrnil se je šele okrog poldneva. Nosil je dve srednje veliki ribi. Razkazoval jih je radovednim prijateljeim„ jki danes zopet niso nič ujeli, se smejal in rekel: »Pa sem jih le ujel. Veš, je hudič, prime pa spusti. Moraš biti hiter in vedeti, kdaj moraš potegniti.« Lep vonj po pečenih ribah se je razširil po gozdičku. Med tem je družina posedla k mizam za kosilo. Tokrat tov. Planin nI hotel redne hrane. Zadovoljen je užival ujete ribe. Nepričakovano pa se izza neke mize prične šušljati o tem, kako je tov. Planin ribe lovil. Vse -bolj glasno postaja in v trenutku nastane prisrčna zabava. Nekdo od naših je menda videl tov. Planina, kako je v mestu kupoval ribi. Preden je prišel v taborišče, jih je lepo nataknil na trnke, kakor da jih je pravkar ujel v morju. Ali je eno res ali drugo, se nisem hotel prepričati, glavno je, da je to bilo vsem v zabavo in veselje. To je tudi s svojim plenom dosegel in dal ostale naše ribiče glede iznajdljivosti v koš. Od tistega dne dalje niso več lovili. Se bolj zgodaj kot prejšnje dni smo vstali zadnji dan našega letovanja in po zajtrku odšli na kopanje. Pogled na morsko gladino je bil to jutro po- vsem drugačen. Bili smo vajeni lahko valujočega morja, danes pa je bilo tako mirno, kot da je .pokrito s steklom. Hitro smo zaplavali v modro gladino. Vsakdo se hoče' kar največ okoristiti z zdravim učinkom morske vode in sonca. Jaz pa sem si želel za slovo zajadrati ven na odprto morje. Vzel sem čoln, last kranjske Tiskanine. Bil je to lahek čoln iz modre tkanine, ki je bila popolnoma nepropustna za vodo, le dno in sedeži so bili iz lesa. Povabil sem na izlet veselo in prijazno gospo Eriko,' ki se je vabilu rade volje odzvala. Zaveslala sva iz zaliva in se vedno bolj oddaljevala od obale. Med vožnjo sva opazovala, kako pogosto se menja morsko dno in z njim barva vode. Nešteto ribic naju je spremljalo, le škoda, da nisva vzela s seboj kruha ali kaj podobnega, da bi jih krmila. Ko tako ploveva po gladini, prideva nad ogromno žrelo v morskem dnu. Ves čas sva i-mela pod seboj svetlo zeleno peščeno dno, sedaj je pod nama pošastno žrelo, ki preide v cr ni.no in le z težavo razlikujem ribe od dna morja. Čeprav je vse v redu, morje mirno in čoln St. 10 TRZISKI VESTNIK S 27. seje LOMO Na 27. seji je LOMO Tržič potrdil zaključne račune naslednjih gospodarskih organizacij za leto 1954: Kleparstvo in vodovodno inštalaterstvo, Reševalna postaja, Gostišče pri Benku v Križah, Gostišče pri Gašperinu v Tržiču, Gostišče pri Zumru v Bistrici, Hotel Pašta v Tržiču, Gostinsko podjetje Zelenica v Tržiču, Gostišče na kolodvoru v Tržiču, Gostišče pod Košuto v Podljube-lju, Gostišče pri Lojzku v Tržiču, Gostišče pod lipo v Pristavi, Gostišče v gradu v Pu-terhoflu, Klavnica, Pekar.ija^ Mehanična delavnica, Radiome-hanika, Preskrba, Prehrana. V nadaljevanju je LOMO Tržič sprejel šo naslednje sklepe: Ker žaga v Podljubelju v smislu odločbe sekretariata za gospodarstvo LRS nima možnosti obratovanja, se imenuje likvidacijska komisija, v katero so hili izvoljeni: tov. Za-p letnik Štefan, odbornik T OMO Tržič, tov. Turrašek Anton, knjigovodja v Tovarni kos in srpov v Tržiču in tov. Jurjev-čič Jože, uslužbenec LOMO Tržič. Likvidacijska komisija mora zaključiti, svoje delo v roku treh mesecev. Svet za gospodarstvo je predložil ljud. odboru v potrditev spremembo odloka o obratovalnem času in sicer tako, da bi se 13. čl. toč. a tega odloka glasil: Brivski in frizerski o-brati imajo odprte lokale ne glede na letni čas od torka do vštetega petka od 7.30 ure do 12. ure in od 14. ure do 18.30 ure. Ob sobotah od 7. do 12. ure in od 13. do 19. ure. Ker je potekla mandatna doba članom svetov pri LOMO Tržič in bi ljud. odborniki morali voliti nove člane, je bilo sklenjeno, da naj člani svetov ostanejo še nadalje dosedanji. Izvršene so bile le nekatere spremembe in sicer: V svet za gospodarstvo sita bila imenovana tov. Hafner Franc, ključavničar iz BPT in tov. Jon-tes Ignac, upravnik podjetja Kleparstvo in vodovodno in-štalaterstvo v Tržiču, namesto Justina Cirila in Stucina Ivana, ki sta bila razrešena. V Ze nekajkrat smo v Tržlškem vestniku brali tudi o puterhof-Bkem gradu. Ogromno poslopje, ki je med vojno pogorelo, je bilo po vojni le deloma obnovljeno. V glavnem le toliko, da ni dež močil narušenih zidov (takrat namreč, kajti danes jih kljub temu moči, ker je streha v zelo slabem stanju). Vsa dela pri obnavljanju gradu so nenačrtna in temu primerno izvršena, kar opazi pri ogledu gradu že laik. V pritličju, kjer so zdaj prostori restavracije, je v glavnem vse dograjeno, razen kurilnice centralne kurjave. Na severnem koncu gradu, kjer je bila grajska kuhinja, pa je, kolikor ni bilo izropano, še vse v prvotnem stanju, kajti strop kuhinje se pri gorenju ni porušil. Kuhinjo trenutno izkorišča Gozdna uprava za skladišče. Stopnišče iz pritličja v prvo nadstropje je še neometano. V prvem nadstropju ima na južnem koncu v nekaj sobah GU pisarne, v ostalih sobah pa je svetu za presveto in kulturo ni nikakih sprememb. V svetu za ljud. zdravstvo in soc. politiko pa je bil razrešen članstva dr. Živec Stanko in namesto njega imenovan za člana dr. Mar-tinčič Anton. Nadalje sta bila v ta svet imenovana še tov. Faganel Marija iz Sebenj in Svab Miha, delavec v tovarni Runo. Nadaljo je LOMO sprejel sklep, da se ustanovi Tržiški muzej kot proračunska ustanova, ki ga vodi neposredno ravnatelj muzeja. Mesto ravnatelja muzeja pa naj se razpiše. zdaj dvoje stanovanj. Osredje prvega nadstropja je še v ruševinah, v severnem delu pa je še troje stanovanj. Vsa stanovanja so samo zasilno zatočišče, kajti v njih ni vodovoda pa tudi ostale naprave so le zasilne. Stopnišče iz prvega v drugo nadstropje je krasna galerija, vse naokoli okrasje iz mavca, žal pa je še v ruševinah in še nadalje razpada. V drugem nadstropju je v severnem delu gradu velika in lepa dvorana z gledališkim odrom, na južnem koncu je GU menila urediti nekaj sob. Napravila pa ni razen ometa in nekaj napak — nič. Sobe so namreč nad 4 m visoke, zato so prostori imeli tudi visoka okna. GU pa'je eno tretjino teh zazidala ter zaradi pomanjkanja svetlobe ob slabem vremenu skoraj ne vidiš stropa. Ostali del je v ruševinah. Tretje nadstropje je še povsem neobnovljeno, saj tu še ni niti stropnikov, še manj sten itd. Vse, kar je napravljeno, je le plod »divje« gradnje, saj vodovoda nima nobena kuhinja razen gostilniške. Pomanjkljiva je električna napeljava. Tako obširna, stavba, kot je grad, mora neogibno imeti centralno kurjavo, ker so sicer ogrožene vse vodovodne instalacije od zmrzali. Za stanovanje to poslopje nikakor ni primerno, zato je bilo že nekajkrat predlagano, naj se dogradi v sodoben hotel. Ker, kakor kaže, LOMO Tržič nima sredstev za ta namen (četudi bi bil hotel Tržiču samemu v neprecenljivo korist), hi bilo priporočljivo, da se proda na dražbi kakemu podjetju ali republiškemu odboru sindikatov Slovenije- ali mogoče kakemu turističnemu oz. gostinskemu podjetju za hotel, počitniški dom ali okrevališče, za kar je poslopje res primerno. Za kaj takega je primerna tudi okolica. Samo pol leta reklame, da si interesenti stavbo ogledajo, in nedvomno bi se javilo mnogo interesentov. Za izkupiček bi v Puterhofu zgradili dve štirista-novanjske hiše. Ker bi bilo pozimi in poleti dovolj turistov, okrevancev ali kogarkoli že, bi grad zaposloval tudi precej delovnih moči in to prav ženske, za katere v Puterhofu nt redne zaposlitve; kajti v gradu je prostora za nad 200 postelj s kuhinjo in vso oskrbo. Predvsem pa se mora preprečiti kaka nadaljnja »divja« gradnja, kjer se samo nesmiselno razmetavajo dragocena sredstva. Sedanji lastnik, tržiška stanovanjska skupnost naj se vsaj toliko potrudi, da bo predlagani načrt izvedla, za kar ji bodo I prebivalci Puterhofa od srca I hvaležni. siguren, vendar človeku ni najbolje. Srečanje z morskim psom ua 'tem imetatu je izgubljena Igra. Na srečo jo bila ta globina po dolžini kmalu za nama. Glas ladijske sirene pretrga tišino in nama da opozorilo: Stoj! Rade volje sva ubogala, saj trčenje z njo ne bi bilo glavni dobitek na loteriji. Bila je to ribiška ladja, ki je imela za seboj priključenih še pet velikih čolnov, polnih rib. Vračala se je z uspešnega nočnega lova. Najin čolniček se je pričel proti najini volji nevarno zibati, kajti valovi, ki jih je povzročila ladja, so bili kar obilni, ker nisva bila daleč od nje. Naglo sem spremenil smer plovbe, tako da nama valovi niso več u-darjali v bok, pač pa sva jih zarezala in hitro veslala preko nJih. Tako sva morala izstopiti na samotnem otočku. Ta otoček te bil tudi cilj najinega izleta. Bila sva daleč sredi morja na otočku, ki meri nekaj preko 300 kvadratnih metrov. Čeprav je daleč sredi morja, vendar ni brez živih bitij. Na stotine plazilcev šviga med suho, visoko travo, med katero imajo galebi svoja gnezda. Zal so bila praz-na, le v enem so bile še lupine hvaljenih mladih galebov. Prehodila sva otoček po dolgem in P°čez, nabrala nekaj suhega cvetja, potem pa sva zapustila °tok. Na vprašanje gospe Erl-e, kako se otoček imenuje, ni- sem mogel odgovoriti. Malo sem pomislil, nato sem ji povedal svojo zamisel: da bo otok, katerega sva obiskala, tudi krščen od naju dveh, da bo imel vsaj ime, ako ga še nima. Vzel sem namreč na posodo dve črki njenega imena, ju vezal z dvema črkama mojega imena, vzel na pomoč še dve tuji črki in otoček je dobil ime »ErMiTa«. Ob tem veselem razpravljanju sva nevede preveslala preko nevarnega brezna in skozi sotesko zaplula v domačo luko »Kovarje-vo«. Sele na opozorilo drugih Gva opazila, kako močno naju je ožgalo sonce na odprtem morju. Cas pa je tekel po svoje, še malo plavanja in treba je bilo na kosilo, nato pa izprazniti šotore za novo došle tabornike. Ob 14. uri pa nas je prevzel v svoje varstvo vsem tržišfcim potnikom priljubljeni šofer Maks in nas z očetovsko skrbjo srečno popeljal v naročje Tržiča. Naj mi bo v imenu vseh u-deležencev naše skupine, ki je letovala v času od 22.-29. avgusta 1955, dovoljeno, da se ob tej" priložnosti zahvalim vsem tistim, ki so to dobrodelno zamisel ustvarili in izvedli do kraja. S tom, da so omogočili za majhno ceno delovnim ljudem Tržiča in okolice letovanje na našem divnem Jadranu, so si pridobili veliko spoštovanje in hvaležnost. V želji, da bomo deležni teh ugodnosti tudi v bodoče, vsem skupaj lep pozdrav iin na svidenje v Poreču! # V drugem delu sem obljubil, da bom ob koncu opisal zanimivosti in zgodovino mesta Poreča in otoka. Ob isti obali so Rimljani že pred Kr. r. postavili vojaške postojanke. Taka naselbina je bila tudi »colonia Julia Paren-tium«, današnji Poreč, V mestu je nekaj prav starih zgradb, med njimi so razvaline rimskega templja, postavljenega rja. iflalsllj bogu Mansu. iKo j.e ulimski imperij .razpadali, je mesto večkrat menjalo svojega gospodarja in je po letu 1200 pripadalo 500 let beneški republiki. V bratomorni vojni med Benetkami in Genovo, so GcinovSani močno izropali (in požgali Poreč. Tej nesreči sta se pridružili še lakota in kuga, tako da je mesto sredi 17. stoletja štelo komaj kakih 100 prebivalcev. Kulturna dediščina je zelo bogata. Med te spada gotovo starokrščanska bazilika. Njena prvotna oblika sega nazaj v 3. stoletje. Od tega prvotnega svetišča se je ohranil samo del mozaika, ki je pokrival tla. Po letu 313 se je istavba povečala in del te nove sega še pod da-niaišnjo'j Kakor je sam, vlldel, kdor je od nas stopil v baziliko, je res današnja zgradba dvignjena na tretjo višino. O-koli leta 450 je nastala na istem mestu bazilika, ki je bila prednica današnje Evrazijeve. Današnjo baziliko je dal postaviti poreški škof Evrazij leta 539. Potrebovali so 11 let, da so to mogočno delo dokončali. Po svojem nastanku je tretja bazilika v Evropi. Med posebne dragocenosti bazilike spada oltarna miza, izdelana vsa v globokem reliefu iz srebra in s pozlačeno površino. V 17. stoletju je bila ukradena, vendar so tatu izsledili v sosednjem mestu, ga obsodili na smrt, njegovo truplo pa sežgali. Tik pred mestom je v morju, otoček Sv. Miklavža. V 9. stoletju so si na njem postavili samostan grški menihi, kasneje pa so ga prevzeli benediktinci. V 18. stoletju je bil samostan razpu.ščen In otok je kupil italijanski markiz Palesini. Ta si je uredil tam lepo vilo s čudovitim parkom, ki pa je danes, kot sem že omenil, zapuščen in ves prerasel z travo. V vili je danes Sindikalni dom. Želim, da bi se našli ljudje in prijazni otoček ponovno uredili v cvetoč park, po katerem naj se sprehaja nov rod, ne rod gra-ščakov in raznih markizov, pač pa rod svobodnih delovnih ljudi, ki naj ob dišečem cvetju in zelenju vdihavajo čist zrak in si naberejo novih moči, ki so jim potrebne pri vsakdanjem delu. Milan Zaletel REZULTATI VOLITEV v osnovne organizacije SZDL v dneh od 17. do 1!). aprila 0) J t Volilna enota ilnih avič. sovalo ■ C ca p ipravic. >otnih LtvJCl V. L. p C. «: 5t o.-a 3 o OJ -o G o I. kvart 526 477 26 23 95,62 II. kvart 595 544 42 9 98,40 III. kvart 533 475 35 23 96,00 IV. kvart 454 409 42 3 99,30 V. kvart 516 473 23 20 96,12 VI. kvart 624 547 64 13 97,90 Lom 267 208 50 96,63 Slap - Cadovlje' 130 . 126 4 — 100,00 Puterhof 127 117 8 2 98,42 Gozd 39 38 1 — 100,00 Ziganja vas 117 116 1 — 100,00 Sebenje 192 181 10 1 99,47 Seničnio 164 146 14 4 97,55 Retnje 153 139 13 1 99,34 Križe 312 295 3 14 94,55 Kovor 468 429 18 21 95,51 Brezje 153 125 12 16 89,54 Lese 189 180 4 5 97,35 Podljubelj ' 327 315 12 — 100,00 Pristava 254 230 17 7 97,24 Skupaj 6.140 5.570 399 171 97,22 Gibanje prebiualstua v času od 21. aprila do 19. maja Rojeni: Pavšek Ivana, trgovska nameščenka, je rodila dečka; Rozman Marija, prešivalka s Pristave, je rodila dečka; Cvek Cecilija, predilka iz Se-benj, je rodila dečka; Meglic Ana, kmetovalka iz Doline, je rodila dečka; Meglic Ana, kmetovalka iz Doline, je rodila dečka; Karpucelj Vida, tkalka z Bistrice pri Tržiču, je rodila deklico; Mali Antonija, državna uslužbenka iz Tržiča, je rodila deklico, Prezza Marija, gospodinja, je rodila deklico; A-hačič Marija, gospodinja iz Tržiča, je rodila dečka; Frančiška Rožič, gospodinja s Hudega, je rodila dečka; Jazbec Viktorija, gospodinja iz Križev, je rodila deklico; Perko Katarina, gospodinja iz Seničnega, je rodila dečka; Gosar Eva, tovarniška delavka s Pristave, je rodila dečka; Alič Justina, tovarniška delavka iz Kovorja, je rodila deklico; Dornig Margareta, kmečka delavka iz Popovega, je rodila deklico; Knific Ivana, tovarniška delavka iz Tržiča, je rodila dečka. ■— Srečnim mamicam iskreno čestitamo! Umrli: Mede Franc, upokojenec, umrl v Retnjah, star 78 let; Meglic Peter, umrl v Se-benjah, star 76 let; Trpine Neža, kmečka delavka, umrla v Zvirčah, stara 29 let; Sulgaj Vse, ki iamajo fotografije šolskih poslopij v Dolini, Lomu, Lešah in pri Sv. An' izpred vojne ali fotografije po-žganih šol v teh krajih, naj jih odstopijo ali vsaj posodijo Svetu za prosveto in kulturo (v roke tov. S. Costovi, gimnazija). PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih izrekel tov. Jožetu Megliiču iz Loma. Marijan Perko Franc, upokojenec, umrl v Tržiču, star 61 let; Crnič Zlata, hči delavca, umrla v Tržiču, stara 3 mesece; Silar Frančiška, upokojenka, umrla pri Sv, Neži, stara 73 let; Paplar Terezija, upokojenka, umrla v Bistrici pri Tržiču, stara 49 let/ Dolžan Terezija, kmetovalka, umrla v Novakih, stara 61 let. — Svojcem naše sožalje! Poročeni: Stamcar Martin, kovač iz Loma pod Storžičem, in Roblek Angela, tovarniška delavka iz Grahovš; Verhovšek Janez, zidarski delavec iz Ko- ' vorja, in Perko Ana, tovarniška delavka iz Kovorja; Spiler Blaž, delavec iz Tržiča, in Klemenčič Karolina, frizerska pomočnica iz Tržiča; Udovič Franc, delavec iz Dvorske vasi, in Bratko-vič Jožefa, tovarniška delavka iz Tržiča; Fornazarič Jožef, tkalski mojster z Bistrice pri Tržiču, in Dolenc Štefanija, tkalka iz Tržiča; Zaplotnik Raj-mund, strojni ključavničar iz Tržiča, in Zore Ana, tovarniška delavka iz Tržiča; Benedik Vilibald, čevljar iz Tržiča, in Spiler Marija, tovarniška delavka iz Tržiča; Tomazin Vin-cencij, strojni ključavničar iz Tržiča, in Bohinec Ludmila, gospodinj, pomočnica iz Sebenj; Križaj Valentin-Zdravko, mizar iz Tržiča, in Srečnik Ana, šl- I vilja iz Tržiča. —■ Mnogo sreče! DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV (od sobote opoldne do naslednje sobote opoldne) 21. do 28. maja: dr. Anton Martinčič, Trg svobode 18. 28. maja do 4. junija: dr. St. Živec, Cesta JLA 8. DEŽURNA SLUŽBA V BRIVNICAH 23. maja: Josip Petrič, Koroška 7. 30. maja: Ernest Stepišnik, Partizanska 8. Gasilski vestnik OKROŽNICA Vsem Gasilskim društvom na območju občinske gasilske zveze v Tržiču V pdčjas'ltft'ev TO., obl»3tnice osvoboditve priredi občinska gasilska zveza v Tržiču dne 22. maja 1955 paradni pohod, tekmovanje v disciplinah festivalskega sedmeroboja ter metanje kolobarjev. Vse desetine, prijavljene za festival v Kranju, morajo nastopati v vseh disciplinah, ostala društva pa v metanju kolobarjev. Povelje štaba brigade za 22, maj 1955: 1. Ob pol osmih zbor pred Gasilskim domom v Tržiču. 2. Ob tričetrt na osem raport sektorskih poveljnikov. 3. Ob osmi uri odhod na igrišče. 4. Ob 8.15 začetek tekmovanja. a) moške in ženske desetine v sedmeroboju, b) pionirji '— vaje z vedrov-kami, c) metanje kolobarjev. 5. Skupen odhod ob 11. uri. Tekmovalne desetine v delovnih, vsi ostali pa v svečanih oblekah. Za vse častnike in podčastnike je udeležba obvezna. Sektorski poveljniki in poveljniki čet odgovarjajo za disciplino in čimvečjo udeležbo. V službi ljudstva — Na pomoč! Stab obč. gas. z. Tržič: Poveljnik: Dornik Viktor ŠPORT Dvoje kegljaških tekmovanj v Puterhofu V nedeljo, 24. aprila je bilo na novem kegljišču v Puterhofu prijateljsko srečanje med keg-ljači Puterhofa in kegljači Lesc — ter Puterhofa in Radovljice. Kegljači Puterhofa so oba dvoboja odločili v svojo korist. Srečanje Puterhof—Lesce se je končalo 369 kegljev : 309 kegljem za Puterhof, srečanje Puterhof : Radovljica pa 362 : 342, prav tako v korist Puterhofa. Ponosni smo lahko na mlado, toda delovno kegljaško moštvo Puterhofa ter jim želimo še nadalje tako dobrih uspehov! NA LETALSKI MITING! Alpski letalski center Lesce priredi skupno z vojnim letalstvom dne 5. VI. 1955 na letališču v Lescah pod pokroviteljstvom komandanta vojnega letalstva Zdenka Ulepiča veliki letalski miting s sodelovanjem reaktivnih letal, helikopterjev, motornih in jadralnih letal, padalcev in modelarjev. Vabimo ljubitelje športnega letalstva, da se te' edinstvene letalske manifestacije v činv večjem številu udeleže. Vstopnice oz. značke, ki bodo veljale kot vstopnica za miting, dobite v Turističnem društvu. Prevoz z avtobusi. Uprava Aerokluba, Tržič NOVI VOZNI RED NA PROGI TRŽIČ—KRANJ—LJUBLJANA Velja od 22. maja 1955 Avtobusi vozijo: 1. Ob nedeljah in državnih praznikih: iz Tržiča 7.20 8.00 13.00 20.00 iz Kranja 8.05 8.45 13.45 20.45 v Ljubljano 8.45 9.25 14.25 21.25 iz Ljubljane 6.00 11.00 12.30 18.30 iz Kranja 6.45 11.45 13.15 19.15 v Tržič 7.25 12.25 13.55 19.55 V poletnih mesecih vozi avtobus redno vsako nedeljo: zjutraj ob 7.30 iz Tržiča do Ankeleta; popoldne ob 13.00 iz Tržiča do gostišča Ljubelj, ob 19.00 od gostišča Ljubelj nazaj v Tržič in Ljubljano. 2. Ob delavnikih pravtako kot doslej, to je: Iz Tržiča 6.00 6.30 7.20 8.00 10.15 13.00 13.30 14.30 17.30 iiz Kranja 6.45 7.15 8.05 8.45 11.00 13.45 14.15 15.15 18.15 v Ljubljano 7.25 7.55 8.45 9.25 11.40 14.25 14.55 15.55 18.55 iz Ljubljane 6.00 8.30 11.00 11.45 13.30 17.00 18.30 iz Kranja 6.45 9.15 11.45 12.25 14.15 17.45 19.15 v Tržič 7.25 9.55 11.25 13.00 14.55 17.25 19.55 Vlaki vozijo: iz Tržiča 4.54 6.09 10.45 15.10 18.15 iz Kranja 5.33 6.45 11.40 16.02 19.02 v Ljubljano 6.29 7.35 12.33 16.45 20.00 M* ** *** •*** ***** iz Ljubljane 4.20 5.40 6.50 11.45 11.45 14.40 19.10 iz Kranja 5.25 7.15 7.55 13.05 14.20 16.10 20.25 v Tržič 5.57 7.50 8.30 13.40 14.55 16.45 21.00 M ob nedeljah motorni voz, ob delavnikih navadni; * od 3. X. dalje samo ob delavnikih; ** vozi samo ob delavnikih, po 3. X. tudi ob nedeljah; *** vozi samo ob nedeljah in praznikih do 3. X.; **** vozi samo ob nedeljah in praznikih vse leto; ***** vozi samo ob delavnikih vse leto. St. 10 Stran 7 Prijavljajte tujske sobe! Ljudski odbori so pred. kratkim določili rok, do katerega naj vsi zasebniki, ki nameravajo leitoviščarjem oddajati tujske sobe, registrirajo le-te pri ljudskem odboru. Ugotovili, smo, da je v nekaterih krajih prijavljenih dosti manj sob, kot pa jih je razpo-lo'ljii h. V teh krajih so se razširiile govorice, da morajo biti sobe regist-rane zato, da bi ljudski odbori nato oddajanje prenočišč lahko močno ob-duvčil;. Odda-inje tujskih sob je sicer vezano z določenim davkor.-., v_\idar le-ta ni tolikšen, da bi fi'vzročsl kakršnekoli zaskrbljenost. Smisel tozadevnega oc-loka je v tem, da se pravočasno tgotovi prenočmnska zmogljivost turističnega kraja, da se ialame čimveč tujskih sob, da Pa se hkrati onemogoči od'1.?-ianje tistih sob, ki ne zadoščalo najosnovnejš m higienskim zahtev č-m. Primer obdavčitve: Nekomu, ki razpolaga, s štirimi posteljami in bo- imel v letu 1955 300 nočitev po 100 din bo znašal njegov brutto dohodek 30 tisoč dinarjev. Od tega zneska je od-bttli re^ijto, ki znpša gotovo najmanj dve tretjini prometa, torej 20.000 din, tako da ostane čisti dohodek 10.000 din. Od te- ga zneska bo moral plačati i-metnik tujskih sob 8°/o davka na dohodek, kar predstavlja znesek 800 din. Poudarjamo še, da je dohodek od prenočišča obdavčen samostojno in ne skupno z dohodki' od drugih dejavnosti. Gornje tolmačenje dajemo v soglasju z Upravo za dohodke pri OLO Kranj. NOVE KNJIGE Josip Jurčič: Sosedov sin, broš. 90 din. Janez Menart: Prva jesen, pl. 250 din. Branko Čopič: Ognjeno leto, pl. 520 din, broš. 380 din. Prevedel Fran Albreht, opremila Jakica Accetto. Vlasta Pacheiner: Francoska literarna čitanka, broš. 240 dinarjev. 27. maia predava znameniti alpinist, ki ie premagal Nanga Parbat v Himalaii Planinskemu društvu v Tržiču se je posrečilo, doseči, da bo v petek, 27. maja ob osmih zvečer v dvorani kina predaval ob predvajanju krasnih diapozitivov znameniti alpinist Hermann Buhl, ki je z nadčloveško vztrajnostjo 4. julija 1953 sam brez kisika in skoraji brez hrane priplezal na vrh 8125 m visokega Nanga Parbata v Himalaji, isto leto, ko so Angleži osvojili Mount Everest. Njegov vzpon nima primere v alpinizmu, saj je premagal najstrašnejšo goro, ki se dviga 7000 m naravnost iz doline in je zaradi svoje 4500 m visoke stene, najvišje na svetu, odbila do leta 1953 vse poizkuse raznih odprav, da bi stopile na njeno teme. — Vstopnice so že v prodaji v Planinskem društvu in pri sindikalnih podružnicah v podjetjih. Vstopnina zaradi velikih stroškov 80 do 20 din. Predavanje organizira Planinsko društvo v okviru proslav desete obletnice osvoboditve. PROŠNJA UREDNIŠTVA Vse ustanove, podjetja in organizacije, ki smo jim poslali vprašalne pole in jih še niso vrnili, prosimo, da le-te nemudoma izpolnijo in vrnejo, ker bi radi adresar institucij v naši občini objavili še v času proslav desete obletnice osvoboditve. Želimo, da bi bil le-ta kolikor mogoče popoln in natančen; in prosimo, da nam. pri tem čim bolj pomagate. Pierre Rousseau: Zgodovina znanosti, pl. 680 din. Iz francoščine prevedel Ciril Kovač, opremila Jakica Accetto. Adolf Dolak: Mizarska tehnologija, broš. 380 din. Navedene in vse ostale knjige slovenskih založb, ki so doslej izšle, dobite v Knjigarni, Trg svobode 18. ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubljenega očeta izrekamo posebno zahvalo g. dr. Stanku Živcu za njegov trud, da bi mu vrnil zdravje, č. g. župniku Metodu Kranjcu, ki ga je tolažil zadnje dneve njegovega življenja, dobrim sosedom, posebno še g. Cirilu Teranu in ge. Lenki Tau-land, ki sta nam ves čas pokojnikove bolezni, kakor tudi ob smrti nesebično stala ob strani. Prav iskrena hvala darovalcem cvetja in vsem, ki so dragega očeta spremili na poslednji poti. Družina Medctova K 10. obletnici osvoboditve čestita Gostilna pri „L0JZKU" K deseti obletnici osvoboditve čestita Primožič Avgust - mizarstvo K 10 obletnici osvoboditve čestitata svojim gostom in vsem Tržičanom GOSTILNA IN KAVARNA K deseti obletnici osvoboditve čestita vsemu delovnemu ljudstvu naše občine TRŽIČ OB DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE čestita vsem občanom naše občine Trgovsko podjetje i »PREHRANA« ^ Tržič Pridružujemo se čestitkam K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE in se priporočamo delovnim ljudem Tržiča in okolice ' ll/todno krojaštvo TRŽIČ OB 10-LETNICI OSVOBODITVE čestitamo delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice! Mesarsko podjetje TRŽIČ K DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE čestita vsemu prebivalstvu tržiške občine Franjo Stritih drž. tesarski mojster »Tržiški vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj •^■ovarja Maks Stumfel. / Tiska »Gorenjski tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jug. lj. armade 3. T»lefon 6t. 55. / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din. / St. ček. rač. pri NB 6112-»T€-1S8. Ob deseti obletnici osvoboditve čestita vsem svojim občanom LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE TRŽIČ Desetletnico osvoboditve praznujemo s ponosom in radostjo nad našimi zmagami Delovni kolektiv BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRZlC Kleparstvo in vodno inšialatersivo Tv t v r zic o M te M H P M H 00 < o Cd O O NAJ ZlVI 10. OBLETNICA OSVOBODITVE! Tovarna usnja RUNO . TRŽIČ k jo-letnici osvoboditve čestita LEKARNA T R 21C TRŽIŠKA TOVARNA KOS IN SRPOV DESETO OBLETAICO OSVOBODITVE PRAZNUJEMO PONOSNI NA NAŠE ZMAGE! Živela io. obletnica osvoboditve! ama fi&kufaa y: Tržič TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Deset let v svobodi • deset let socialistične graditve K 10. obletnici osvoboditve čestita Gradbeno podjetje TRŽIČ K 10. obletnici osvoboditve čestita TRGOVSKO PODJETJE R U M O TRŽIČ K 10. obletnici osvoboditve čestita Poljoprivredna zadruga KATUN Poslovalnica: Tržič, Blejska cesta Prebivalstvu Tržiča in okolice čestita k 10-letnici osvoboditve 1 KRANJ Vsem občanom tržiške občine čestita za 10. obletnico osvoboditve Gosdno gospodarstvo kranj z gozdnimi obrati: Kranj, Škof j a Loka, Tržič, Jezersko NDUSTRIJA OM BAŽ N I H "i ZDELKOV 9 i] KRANJ čestita k desetletnici osvoboditve! K 10. obletnici osvoboditve čestita MERKUR vele- li ran j $&MJb> železnina Občanom tržižke občine čestita k 10-letnici osvoboditve Trgovsko podjetij«* &adje Kranj \ m i i S TRŽIŠKIM OBČANOM ČESTITA OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE z < O % 9065 tržiCanom Čestita k deseti obletnici osvoboditve Obrtna in proizv. zadruga kovinarjev „NIKO ŽELEZNIKI MM 8 Ob desetletnici osvoboditve O t; o 6 domžale čestitamo prebivalstvu tržiftkc občine SVOJIM GOSTOM IN VSEM TRŽICANOM ČESTITA OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE HOTEL POŠTA TRŽIČ DESETO OBLETNICO OSVOBODITVE PRAZNUJEMO PONOSNI NA NASE ZMAGE! Trgovsko podjetje PRESKRBA TRŽIČ Vsem delovnim ljudem tržiške občine čestitamo k desetletnici osvoboditve OVARNA USNJA KAMNIK As*1** o* e3 o* a« »o*%