Ohranimo si čisto okolje Govorjenje in pisanje o varstvu človekovega okolja nas spremlja dobesed-no na vsakem koraku, zlasti v letošnjem letu, ki smo ga proglasili za leto varstva okolja. Korak, ki smo ga storili na tem področju prejšnji teden v naši obdini, lahko poimenujemo kot napoved vojne. Sovražniki smo sami, borili se bomo sami —. v prvi vrsti za boljšo srčno kulturo vseh nas. Pomesti bo treba najprej pred lastnim pragom in ne samo obsojati avtomobile in komu-nalce. Z avtomobiM se vozimo tudi mi, delo komunalcem pa prav tako zago-tavljamo sami. . Da bi organiziraM kar se da široko fronto delovnih ljudi in občanov v tej bitki, smo imeli prejšnji teden v naši občini problemsko konferenco o varstvu okolja. '-¦¦;.; . Izhajamo predvsem iz ugotovitve, da je uspešno izboljšanje človekov^,a okolja in pogojev bivanja pravica tn dolžnost občanov in delovndh ,ljudi. Osred-njo pozornost moramo posvetiti nalogam, ki jih občani in delovni ljudje lahko sami opravimo v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, naseljih, hišah in stanovanjih in ki — kar je posebno važno —: ne terjajo velikih finanč-nih sredstev. Pri tem bo potrebno izgraditi povezan sistem akcdj, ki naj potekajo od de-lovnega človeka in občana preko TOZD in OZD oziroma hišriih svetov in kra-jevruh skupnosti do skupščine občine in. mesta. V akoijo pa morajo bifci vklju-čend vsi družbeni dejavndki, organizaoije in društva. Pri čuvanju svojega okolja tekmujmo med seboj Da bi postalo varstvo okolja sestavni del življenja vseh ob-čanov in delovnih ljudi, bodo najprej hišni sveti in TOZD sprejeli letne programe dela in akcij, na osnovi njihovih programov bo krajevna skup-nost sprejela svoj program in na koncu bo akcija na ravni Dr. IVAN CIBJC: »čas je že, da nehamo govoriti zgolj o letu varstva oko-Ija. Preidimo na akcijo, ki bo dolgoročna. Akeija, ki jo bomo iz dneva v dan negovcdi in razUrjali. Vse pogosto nam namreč ko-metcialni tridiki odžirajo zelenice. Drši, da je zem-Ija draga, zlasti v mestu, vendar tudi človek m po-ceni...« MARJETA STOPAJNIK: »Akcija in ob njej doseže-ni rezultati pri zbiranju odpadnega papirja je lah-ko vzpodbuda za zbiranje odpadnih surovin nasploh. Žal pa moram povedati, da smo pred leti skušali uvesti akdjo zbiranja ste-klenic, da pa pravega po-siuha ni bilo. In ne pri občanih, temveč pritistih, ki naj bi steklo rabili iii predelovali.« občjne združila- vse prej ome-njeno v celovit program. Akcija riaj se začne vsako leto na pomladni dan, vsesku-paj pa naj bo združeno v- si-stem tekmovanj z ocenjeva-njem v okviru KS in občine. Rezultati naj se ocenijo dva-krat letno: ob dnevu republi- ke in ob občinskem prazniku. Ni potrebna posebna moč prerokovaiija, da si že sedaj lahko zamislimo akcijo, v ka-tero se bodo enakopravno vključili tako VVZ kot tudi društva upokojencev, in že smo pri srčni kulturi. Težko namreč verjamemo, da bo nekdo, ki bo na zelenici okrog bloka sam pobiral razne sme-ti, jutri vrgel na pločnik pa-pir ali cigaretni ogorek. Ne . Ing. PETER NOVAK: »Zakoni so prame črke na •'papirju, če za njimi ne stojijo Ijudje. Ko nepre-stano govorimo o varstvu okolja, moramo enkrat za vselej ugotoviti, da je to v resnici skrb za človeka in da bord za varstvo okolja ne morejo biti zgolj varu-hi narave. Od tu tudi rni-sel, da gremo v tb vojno kot strnjena m široka fronta, kot en mož...« . samo otrokom temveč tudi odraslim občanom ne bo tre-ba veliko gpvoriti o. pomenu čistega okolja in o lepoti ure-jene zelenice. Saj imamo oči, in roke ter voljo tudi. Mar ne? Stalna akcija terja dobro organizacijo Za koordinirano delovanje na tem področju bomo pri ob-fiinski konfererici SZDL usta-novili svet za varstvo okolja, pri konferencah krajevnih or-ganizacij SZ3>L pa ustrezne sekcije. Le-te bodo v sodelova-nju z vsemi dejavniki v kra-jevni skupnosti, zlasti pa z zbori stanovalcev in hišnimi sveti, postale javne tribune za izmenjavo mnenj, stališč inin-teresov. Bodo pa seveda tudi mesto dogovarjanja za nepo-sredno aktivnost. V temeljnih in drugih orga-nizacijah združeriega dela pa naj bodo osnovne organizacije sindikata pobudniki za ustano-vitev oziroma za še uspešnej-še delovanje ofganovza var-stvo okolja, za izvajanje do-ločil in drugih zakonških ak-tov, za predlaganje novih ak-tov in načrtov. Učiti. se moramo gospodarjenja s svojim okoljem »Zavedati se N morahio, še posebno v letu varstva in iz-boljšanja človekovega življenj- skega in delovnega okolja, da naloge na tem področju druž-bene dejavnosti niso le krat-koročne in enkratne, temveč da poleg teh obstajajo še po-membnejše dolgoročne naloge in aktivnosti, ki jih je moč reševati le z zavzeto in široko družbeno akcijo vseh dejavni-kov naše družbe. Med te naloge sodijo zlasti zagotavljanje pogojev za ures-ničevanje obveznosti in pravic delovnih ljudi in občanov v zvezi z varstvom okolja in to v vseh predvsem pa.v temelj-nih samoupravnih okoljih na-še družbe. Tu sodita vzgoja in pravilen odnos delovnih lju-di in občanov do čistega in zdravega okolja kot pogoja za življenje in delo ter izpostav-ljanje družbenopolitične odgo-vornosti glede uresničevanja in spoštovanja zakonov, predip-sov, dogovorov in obvez, ki so saraoupravno in normativno naJožene tistim, ki kakorkoli posegajo v okolje.« Toni Perič Mar so satno komunalci krjvi za tole, kar se vidi na posnetku? Ni naš namen iskati kdo je kriv, saj vemo, da četudi ga naj-demo, bo imel na »zalogi« 100.1 odgovor. Radi bi le ilustrirali, kje je treba začeti z akcijarai za varstvo okolja. Pri nas samih!