Ozir na zadnji deželni zbor v Gradcu. Štirnajst dni jeminolo, odkar so zapustivši naši poslanci Gradec se sopet povrnoli vsak ua svoj dom. Preglejmo torjj ii Ako pa navedenim spodtikam nekoliko bolj bistro v oči pogledaš, prideš krnalu do drugib misli prepričavši se, da so te spodtike le prcmišljeno in umetuo napravljene. Tako se je, da le jeden priuier povemo, reklo, da sta se v srenji _„,, ™™ se jim je godilo in kaj so dosegli. Če||Sv- Juri dva volivna nioža, ki sta bila za okrajuo zastopsmo znali. da je naloga sedajnega de/elnega zbora lejjnistvo odlocena, vzela v zapisnik za dezelm zbor, zamolcalo samo volitev novega dežuluega odbora iu poslnncev v državni||Pa se Je> da nistfl mtl..ta- dva ™°,Z* k volitvi pnsla, mti zbor, čeravno smo bili prepričani, da osinica našib slovenskihll ?0SP- Hauptman, za voljenjo v dezclni zbor izbran, kajti bil poslancev ne more veliko opraviti proti veliki večini nemškib,  Je °^en- . , . . . smo imeli vendar nekoliko upania zavoljo srečnih volitcv v  ,., vZastl/in srenje Lei crsberske se jc povdarjalo, da 10 bil v kratkeui, kako ravno samo volitev uovega kmetiškili srcnjab. Mislili smo, da se vsled teb volitev ne more več dvomiti, da bi se slovenski narod tudi na spodujem Štajeiskem ne biležnik (notar) v Mariboru bivajoči gosp. Radaj po krivem vzapisnik volivcev vzet, zamolčalo pa se je, da se jc omenjeni gospod voljcnja zdržal. Utl 111 OC J31UVUI1OJV1 lldlUU IUU1 Jlnl OUUUIJ till kJt*» I ^i OlV^lll UO " 1> •• t • 1 • -1 1 1 i'v / %- bil zavedel, da ne brani z vso močju svojih pravic, ktere sta V srenj! Jaremnslu se je kot posebno drasticno (smesno) častita gospoda poslanca Hcrman iri Razlag v poprejšnih  pagjascvalo to 'la so gosp. dekan, dva gg. kaplana, ucitelj deželnili zborih, tako krepko zagovarjala. Pričakovali smo, da se bode slednjič vendar sprevidelo, da nekferi časniki ne ved6 boljšcga počenjati, kakor nemir in dva posestnika brez zapovedanega poprejšnega poziva volivcev volili — zadnjc jenaravcost neresnica — zamolčalo pa seje, da je jcden tcb dvcb posestnikov, ki sta sevoljenja vdelcžila, bil sam srcnjski predstojnik in vladni volivni ko- in prcpir med narodc trositi in naše prizadevc v sum sprav- mjsm: Q-ttfi-ed"Koma^r in"rav^lako tudi to, da je imeIjati m da dcbeio lazejo. Pncakovali smo, da se bode spre- - - ' - ... > .. J -¦ rl , , • „ ,. - , , , ' v ,"' , •  novani srenj^ki predstoinik že piei jedenkrat več srenj v videlo, da ininezeimo drugega kakor mogocno^.svobodm  sk,^iiw ^^ da ^ volile |oliJVUe može, da so pa te in trpeci ])odlagi vtrjeno drzavo, v kten bi se nas narod na  vnl^ nPipl;flVrwi' tpr n»nnatamo wi» 7.,'mnh^u L i« duši in telesu ravnopravno razvijal in razcvital. Kesen npali smo, da se bode iz nemške večine v Štajerskem deželncm zboru nekoliko svobodno mislečih rnožev aašlo, ki bi bili pripravljeni na.šim 1'es zmernim željani vstrezati; še ,,Tagespost", ki nani ni le naj manj prijazna, je po volitvab ])isa!a, da so se Slovenei na spodnjem Stajerskem kot faktor, t. j. številka skazali, z ktcrim je treba prihodnič račuuiti ; kakošen je bil pa ta račun ali kako se je z nami račnnilo, se je potem v deželnem zboru pokazalo. Prva priietncst, ki je naših poslancev čakala, je bilo spodtikanjc nad Mariborsko spodbijanjc njene veljavnosti. volitvijo krnetiških srenj in lluo"'i naši bravci so se mo- rebiti sami te volitve vdeležili in vedo, kako se je vsc po redu in postavi godilo. Zato se pa tudi volifev sama ni mogla ovreei, čeravno je stotnik Seidl in desetorica njcgovih vernih privrženccv proti ti volitvi pismeni (protest) vložil. Ta vgovor se vpira, če ne glcdamo na spreobračanje uebistvenib reči, kakor je znauo posebno na to, da se je biležnik (notar) dr. Radaj volitve vdeležil kot volivec srenje Leilersberške in kot glavar volivne kotnisije. Kakor gosp. stotnik Seidl misli, ni imel k temu pravice, ker ne stannje v srenji Leitersbeiški. Pa to vgovarjanje je bilo preplitvo in deželni odbor ga je zavrgel. Izmislijo si tedaj kaj drugega. Nekoliko nemškutarskib volivcev, kteri z izidom volitvinim uiso bili zadovoljni, se poda k neki v sedajnib dneb —¦ ali v srečo dcželi, tega zdaj ne prašamo — zlo mogočni osebi kot deputacija zastran teb volitev, in ta oseba je pre onim možem v potolažbo odgovorila, da se bode vse, kar bode le mogoče, storilo, da Mariborske volitve ne obveljajo. Iu v tem so gospodje ies bili mož beseda. Ker se v načinu voljenja samega ni dalo kaj nepostavnega najti, se je tedaj nazaj seglo na prvotne volitve, in tukaj se je trudu, ki ga je trojica poročevavcev na to obrnola, kako bi kterc napake zasledila, odpiralo široko polje. Ako poročilo deželnega odbora, ki se teli volitev tiee, v roke vzameš in iz njega vidiš, da sc je ne glede nadruge spodtike nad 55 volitvami volivnih mož spodtikal, bi pač lahko misli!, Bog ve kaj se je pri teh volitvab vsegodilo. volitve neveljavne ker nepostavne bile. Zamolčalo se je dalje tudi to, da se je teh volitev 31 prvotnih volivcev vdeležilo, od kterih je tudi pozneje izvoljcni gospod dckan 29 glasov dobil. Glasi srenje Franheimske, Morske in Loške so se zavolj tega. spodbijali, ker pre ni bilo uobenega cesarskega ali vladnega komisara poleg, ki bi bil voiitev vodil, zamolčalo pa so je, da za okrajno zastopništvo odločeni vladni kornisar znani gosp. Miba Wrerzl k voljenju ni prišel, akoravno so omenjeue srenje dva dni na njcga čakale in da je zavoljo tega še le na posebno oznauilo teb srenj prišcl pristavnik (adjaukt) okrajnega ureda v Mariboru g. Fiigger in volitve teh srenj vodil. In tako bi se dale vse druge spodtike prevreči, ko bi v našem listu prostora bilo. Prav srnelia vreduo, ali čc hočemo resnobni biti, zaničevanja viedno pa je, da so uasprotni kandidati g. Brandstetter, Seidl iu tudi vitez Karneri opirali se veljavnosti onih volitev zarad pregreškov pri voljenju, ki so jib ravno oai sarai kot vladni komisari vodili. Vse to naj kaže, da se je reč prav umetno nasnovala. Vkljub vsemu tcmu se volitev gosp. dr. Vošnjaka, ki je bil z toliko veeino izvoijen, pri vsem napenjauju ni ruogla prevreči, ker mu je še, če tudi vsi spodtekljivi glasi odpadejo, vendar ostala nadpolovična večina. Inače je z volitvijo gosp. dr. Doniinkuša, ker je med 187 volivci, ki so prišli volit, dobil 95 glasov, tedaj le euega prek nadpolovično večino. Postaviino, da se ta volitev meri z drugiin naerilom, kakor je bila dozdaj navada, postavimo namreč, da se za določenje nadpolovičuc številke ne odštejejo spodtekljivi glasi, ondamune sme več kakor jcden glas odpasti, da bode volitev še veljavna ostala pri prejšni nadpolovični šlcvilki. Iz teli povedanib razlogov je bil tedaj posebnega odbora predlog, naj se volitev gosp. dr. Vošnjaka odobri, zasstran volitve gosp. dr. Dominkuša pa naj deželni odbor na novo preiskuje, sprejet. Lepo pri celem tem prigodku je bilo glasovanje gosp. dr. Aichmeier-ja, ki je pod načelom ,,kar je jednemu prav mora drugemu drago biti" predlog deželnega odbora ostropresojeval in dokazal, da se je v nekem drugem primeruvsak pomislik in spodtikljej prezrl, akoravno je med 118volivnimi moži jih 66 nepostavno voljenih bilo, in da ss privolitvi Mariborski graja manjkajoča potrditev okrajncgaureda, da se je postavno volilo, med tem ko ta potrditev v18 volivnih okrajih izraed 23manjka, ktere dvombe in spod-tike je pa deželni odbor vse prezrefi za basnovito spoznal. ¦" --I—-'- -- * i.-j_~ :_ „...-.-.- u.^«j» __ j. V zahvalo za to svobodno in možato besedo pa dr. Aicbmeier-ja niso več izvolili za namestovavca deželnega odbornika, akoravno je bil prej za to east on odločen. Le glasove Slovencev je dobil. Iz teh razloženih stvari in razmer pa je vsakemu zadosti jasno, koliko je resuice na onih čenčarijab, ktere časniki vslužbi gosp. Kaisersfelda ia Brandstetter-ja t. j. graški nTe-legraf" in ,,Marburger Zeitung" mcd svet pošiljajo, da sebodo volitve za Mariborski okraj od deželnega zbora le ,,izmilosli" za veljavne spozuale. Narn S3 zdi, da izvoljenagospoda nimata prevcč vzroka se za milost njima skazano_-u...i:..._*: zabvaljevati. Razlogi pa časnika ,,Marburger Zeitung" so posebno prepričavni, kajti v očeb g. BraDdstetter-ja je seveda vsaka druga izvolitev razun njegove nesreča svet podirajoča. (Dalje prihodnjič.)