Izhajajo 1, in 15. vsaeega meseca. Oeaa jim je za «elo leto 1 gld., ZB. pol lefa 50 kr. — Naročnino ia dopise sprejema J. Kralec V Novem mestu.
Novice
Kdor želi kako oisnaniJo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrgto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Pravilna naprava slivovke.
Letos sicer po Dolenjskerii ne bode dosti čeřpelj (sliv), kajti v iieksiterili krajih jih skorej nič ne l)«(]e. Vemlar ne hode otl več, nekaj besedi o pravilni iia]M-avi slivovke spregovoriti. To teiii manj, ker hode, kakor vse kaie, v hodoe-nosti vedjio manj vina iti ker se celň utegnejo vrcpiiičiti besede iiekeg-a sírokovíijaka, kateri se je izraxil tako-le ; „Tepka hode najboljša irla prihodnosti". No kadar bode to, takrat bode g'olovo tudi slivovka veliko vi.sjo ceno itnela nego dandanes. Skrb mora nam torej biti, da skušamo kar Is uiog-oce fino slivovko napravljati. Fina sli-vovka ni po Dolenjskem kadar cesplje dobro obrodijo sicer redko blago, vendar je pa se vedno dosti preveĚ slabe. N:tjlinejŠa se pa 2 bosansko ali tako zvano srcmsko nikakor ne da primerjal;i, osobito kar se line vonjave tiee. Torej kako naj najjravljamo slivovko, da bode kar le inogoře fina?
Pi'ed vsem moramo pustiti oespîje toliko časa na drevju, da dozoré popolnoma, da pričnejo okolo pecljev vže pokati. Tako dozorela eeSplja ima največ sladkorjfi fcnkra) v sebi in le iz sladkorja
nastane alkohol (gajst.). Tako dozorela čeyplja ima pa tudi v kosici največ di.^ave, katera .sli-vovki ravno prijetni duh podaja. Iz nepopolnonm dozorelih češpelj dobi sc le slabotna .slivovka, ki la le malo, ali že celo niř prijetno ne diSi. Kar e mogoče dobro dozorele česplje moramo dalje bolj ko mogoče zdrozgati, to je zmečkati. Najboljše se stori, ako se razdrohé še celo koščiee kolikor mogoče; kajti v jedercih koicic nahaja se neko grenko olje Cmandeljno olje), katero podeli slivovki kaj prijetno vonjavo, ako vanjo pride. Kdor češpije dobro ne zdrozga, kdor jih znabiti še celo kar cele kipenju (^kisanju) podvrže, zgubi velik del slivovke. In zakaj:-' zato, ker ves sladkor, kateri se v neranjeniii celicah iešplje nahaja, čisto nič ne pokipi, to je se ne spremeni med kipenjetn v alkohol, ampak ostane slailkor še celo potem, ko so se češplje viř.e v kotlu skuhale. Kaj pa početi z zgrozganimi čespljanii ? Spraviti jih moramo v pokonci postavljene sode, tako pokonci postavljene, da [tride duo z vratci na vrh. Skozi vratca zmečkamo diozgalico v sod, kalerega z njo toliko napolnimo, da preostaja pod dnom le se dobi'0 p('d prostora. Tako nnpolneni sod z vratci zopet zapremo, v liiknjo vratec pa vtaknemo na-
Jíoniaói vrt.
BpUata S. H.
(Dalje,)
Navadno ali belo repo sejemo le tedaj zgodaj na vrt, ako hočemo zgodnjo repo imeti. V tem slučaju jej je treba dobro gnojiti n. pr. s kiiijekom, kajti okusna je le tista repa, ki liti'o raste. Pri nas pridehijemo repo navadno na njivi, kamor jo vsejemo bolj proti jeseni, kadar smo na. tistem mestu žito poželi.
S il renom, ce ga vže hočemo na vrtu imeti, moramo previdno ravnati, ker se tako po vrtu razširi, da zaduši vse druge rastline ; zato naj se mu kakošen stransk kotiček odloČi. Spomladi vsadimo dobro dva decimetra dolge stranske hrenove korenine, od katerih smo potrgali lasne koreninice. V zemljo jih poševno vtaknemo.
K r o m p i rj a je na tisoč sort. \a domačem vrtu bo samo za zgodnji krompir nekoliko prostora; [lozni krompir pride na njivo, t'e hočemo res zgodaj krompir imeti, položimo liste komade, katere hočemo posaditi, popred na mah in pesek v kako.šiiem zaboju, katerega smo })renesli meseca marca na. gorak kra,j. Krompir kmalu požene kali ali kaliče. 1'osamezni kosi se zdaj s klicami vred tako lepo posade, da se kali ne potrgajo. Da tako zgodaj posajenemu krompirju ne bo mraz škodoval, naj se globoko posadi, ali mij se pa nekoliko zemlje natřese na tistih me-siiJi, kjer je krompir zakopan. Tako gredo je to-raj videti, kakor bi imela vse ])olno krtin.
Fižola je več vrst. Je nizek ali visok. Fižol prve vrste rabimo navadno za ližolove jedi s stročjem vred, pa tudi zelene stroke nekaterih vr.st fižola kolnika so enako porabijive. Fižol sadimo še le meseca maja, kadar in več mraza pri-
--------..„»TITI . - .U.
Liij
mesto čepa, kipelno veho. Kaj je to kipelna vehaV Ï0 je veiia, katera clopuSča îzlilapeti med kijie-njen) nastajajočo oglikovo kislino, katera človeka tako hudo v nos zbada, ter ga zadušiti skuya pa zabranjuje vhod zraka. Prvo je potrebno, da se sod ne razleti, drugo pa, da se drozgaliea ne scika. Kolikor se drozgalice seika, toliko je je za slivovko zgubljene, kajti cik spremeni vže nastali alkohol v ki.sovo fjeaihovoj kislino. Iz sci-kane drozgalice, da se narediti dober ocet fjesih) ne pa dobra slivovka. Tako v sodih shranjena drozgaliea ohrani se mesece dolgo popolnoma dobra, ëisto nič sprijena — ako se ne pusti v kipelni vehi vodo posušiti. In to je ravno prav, da se ohrani drozgaliea lahko dolgo, pa popolnoma nepokvarjena, kajti najboljši čas za kuhanje sUvovke je ravno po zimi. Zakaj V zato, ker je po zimi za to delo zlati čas, in pa ker je v zimskem času dosti snega in pa ledu za lilajonje. Močno hlajenje, ki se dá doseči le s snegom in ledom je kaj velike važnosti, ker store da se lahko hitro kuha, brez strahu, da bi se iz cevi hladilnika (kadi) kadilo, stori pa tudi, da se dobi več in boljše posebno močnej.še slivovke. Kdor nima znabiti drnzega posebnega vzroka slivovko ]red zimo, pred snegom in ledom kuhati, naj tega e nikar ne stori, ne bode se kesal.
Gledíí kuhanja samega gre še to-le povedati. V vsak kotel deni pod drozgalico skorej polni škaf vode, da se ti drozgaliea ne prismodi. Da se more le dobro premešana drozgaliea v kotel staviti, in ne enkrat samo goščavo drugikrat pa samo tekočino^ to se raznnai pač samo po sebi. Kako naj se potem naprej kuha, je skorej nepotrebno navajati ; le nekaj naj še omenimo. Ako je hladilnik (kad) prav napravljen, namreč tako, da ima namesto čisto ravite, po kaČje zvito cev,
in vrh tega med ovinki zvite cevi se pripravo za mešanje hladilne snovi; potem gré kuhanje kaj hitro, in pa í)rez vsega straha pred kajenjem izpod rok. V deželni kmetiški šoli na Grmu imajo tak hladilnik in vsak si ga zamore ogledati.
Kolikor iz jednega kolla popolnoma ciste slivovke teče, naj se shrani, kahia j)a koj v sledečem kotlu prekuha. Vso slivovko Se enkrat prekuhati ne kaže, kajti potem se zadobi ])re-močno blago. To veljá pa le o kotlili previđenih s prav dobrimi hlarlibiiki, kajti predobro nam je znano, da kotli se slabimi hladilniki brez preku-hanja niti čiste slivovke ne dado.	—c.
Podučni izlet gojencev kmetijsltega zaroda na srrajičini Rakovuik in Mokronog.
(Spipal gojenec îvn îîadelj.)
Med vesele dnove, katei'e gojenci kmetijskih šol za časa svojega šolanja prežive, prištevali se morajo v prvi vrsti oni, v katerih se nčenci v spremstvu učiteljskega osobja napravijo na pot, da si ogledajo ra/.na vzorna gospodarstva. Takt izleti pa niso le veseli za učence, ampak tudi zelo podučni, ker na raznih vzorttih posestvih je mogoče marsikaj v praksi videti, kai' se je v šoli le teoretično pogovorilo. Ni čuda toraj, da so taki podučili izleti na kmetijskih šolah sploh (tbičajni in da so tudi na grmskej šoli vže od početka v navadi. Vsako leto smo napravili vsaj po jeden izlet, letos smo bili pa tako srečni, da smo izle-tell vže dvakrat: piTikrat mesca majuika v lîrei-tenau, v drugo pa na grajšČini Rakovnik in Mokronog. Ker je bil zadnji izlet posebno zanimiv in podučen, hočem ga v kratkem pogovoriti.
Dne 25, junija ob polu d. uri zjutraj smo se vsedli na vozove. Peljali smo se po vže večini
čakovati. Če smo ga popřed sadili, moramo biti pripravljeni še na drugo setev. Nizki fižol je proti mrazu manje občutljiv.
Od grahovih sort sejerao na vrt eukrasti grah in majnikov grah. Prvo sorto sejemo lehko že meseca marca. Ta je posebno dober v strotgi. Od majnikovega graha je samo zrnje dobro. Mraz grahu ne Škoduje toliko kakor fižolu.
Kumare sejemo meseca aprila v lonce ali pa v gnojne grede. Potrebujejo zelo gnojne zemlje, veliko vode in solnca. Če smo iz gnojne grede druge rastline poprej pobrali in presadili, pustimo kumare lehko notri, dokler niso dozorele. Če kumare presajamo na proste grede, moramo jih s prstjo vred prenesti. Zoritev kumar pospešujemo, ako pod sadež podlagamo kakoSno opeko ali steklo.
Buč na vrtu po navadi ne gleštamo, če ravno dajejo nekatere fine vžitne biiče prav dobro pri-
kiiho. Navadne buce rasejo na jiolji in so dobra živinska krma.
Melone so edino le za toplo podnebje; pridebijemo jih tako kakor kumare, ali imeti morajo več prostora.
Čebula je imenitna reč v vsaki kuhinji, pridelujemo jo na dva načina, Sejemo jo v vrste zgodaj spomladi. Seme pokrijemo s prstjo in gredó poteptamo, ob suhem vremenu dobro škropimo in pregoste rastline iztrebimo. Meseca avgusta pritisnemo čebulne liste k tlom, kar naj se večkrat stori. Na ta način se čebula debeli in hitreje zori. Tako smo Čebulo v enem letu pridelali. Če pridelujemo čebulo dve leti, sejemo jo v bolj pusto zemljo precej ua gosto ter jo pustimo, da raste. Kadar se listje posuši, poberemo čebulice, posumimo ter je shranimo na suhem kraji. Prihodnjo spomlad vsadimo te čebulice po 18—20 cm narazen in sicer le toliko globoko, da jim še vrhovi
iz med nas učencev znani cesti, a vkljulu temu Tožnja tli bila dolgočasna. Kako pa tufli ? Vo^.-nja med rodovitnitiii njivatrii, po liatcrili je v obilici vsul stvarnik svoj hlagoslov, med zelenimi g'oziîi, v katerih so veselo prepevale drohiie ptičice, ali pa se i/, njcgu spravljale iia ])iofliorno polje — nti kruti boj s kmelovalčevimi sovražniki, nas je navduševala in spodbujala k opazovanji prirode in raznimi njo zadevajočimi jtogovori. Vsak je vedel veliko, da bi šlo tudi v šoli vedno tako. in predno je prišel zadnji do besede, v/f je zaklicid ieg-avi tovariš : ilacijoii Mirna.
Po iiiiileiTi predkosilcu ogledali smo si z dovoljenjem tiimosiijef^a g-, oskrbnika bližnji grad Mirna; lastnina v obČe poznane in spoštovane g. Josipinc lloČevaijeve iz Krškega. Ta g:rad, kjer so gospodarili v 13. stoletji .Mirniyki gospodje, Miijuhard, Herman in Friderik, obiîaje močno visoko obzidje. Iz njega je krasen razgled po rodovitni ravnini, lepih z vinogradi zasajenih gričih in lepili zelenili gozdih. Jako stari grad MirniSki je k;ij trdno zidan in bil je neprehoden krvoložtiim Turkom v onili nevarnih Časih, ko so češče po bližnji okolici pustošili. Le škoda, da lumi ni čas pripuščal dalje Časa se ondu mudili. Kmalo [to obisku gradu zapustili smo Mirno ter se peljali dalje po lejii dolini in okolo 12. ure prišli v Št. Rupert. Tu smo si vže pred obedom ogledali krasno v gotiskem slogu zidano župnijsko cerkev. Posebno nam je bil vseč veliki v gotiškem slogu izdelan altar, katerega kinči krasna podoba sv. lîupertiL Po končaiiein skupnem obedu peljali smo se na grajščiiio liakovnik, katere gospodarstvo smo se namenili ia dan ogledati.
Visokorodni g. grof. Rarbo, katerega smo pravočasno obvestili o tiašem prihodu, sprejel je
nas prav prijazno ter nam začel sam razkazavati njegovo obširno posestvo. Najpred peljal nas je g. grof v kolarnico, kjer smo videli raznovrstno poljedelsko orodje, kakor Cngmajjer-jeva orala, navadne lesene bj'ane, siksakaste železne brane, travniške brane, železni tridelni valjar, razruše-valca, markerjři, sejalni stroj s zajemalnimi kolesci, oralo za izkopnvaiije krompirja itd. Vse to orodje ogledali smo si gledé so.stave ter slišali, kako' važno je za obilelovanje latnošnje zemlje in na kakov način ga je rabiti. Najbolj zanimalo nas je med ))oljedelskÍm orodjem Sakovo rajeliio oralo z Šlikovo uprežno pripravo. To oralo rabi za. globokejŠe orjtnje zendje, ki se dandanes tako zelo priporoča v potjedidstvu. In po pravici. Kajti izkušnje v druzih napreiinih krajih nan! dejanslfo spričiijejo, da nam v globokeje obdelani zemlji dajejo sadeži dosti lepše in veče predelke. Prav bi bilo, da bi se tudi pri nas pričelo z globokejem oranjem izboljševati rodovitnost zemlje; ki bi nam lahko dajala še dosti lepše [iridelke kakor nam jili daje sedaj. To oralo ogledali smo si še tega-delj 5e posebno natančno in gospod grof ukazal ga je tndi navlašc vpreči, da smo se dejansko prepričali, kako globoko orje. Oralo bilo je vpre-ženo z dvema paroma volov in je rezalo SGcm. globoko brazdo. (ïralo delalo je kaj lepo in hitro tako, da smo bili vsi iziienadeni. Želeti bi le bilo. da bi se to oralo tudi di'ugod pri nas udomačilo, kakor seje že v družili sosednih deželaii, kjer Je poljedelstvo na višji stopinji. Po tem ogledu razkazal nam je gosjiod grof goveji hlev, v katerem smo videli veliko število dobro rejenih vprežnili volov. V hlevu bilo je povsod opaziti lep red-Posebno pa nas je zanimala tukaj hlevska oprava, ki je zares izgledna.
gledajo ven. Obdelovati jih je potem lako, kakor enoletiw čebulo.
Česen pomriožujemo s stranskimi čebulicami katere so zrastle med glavnimi čebulami. Sadimo jih skorej dva decimetra narazen in dobrih šest centimetrov globoko. Kadar se listje posuši, je Česen zrel.
Oil rovta imamo več vrst. Na solnčne grede ga sejemo meseca aprila. Kadar sadike fflance) dorastejo, presadimo jih v vrste kacih 40 centimetrov narazen. Obdeljuje se ravno tako kakor glavnato zelje. Kako je ravnati z glavnato salato, je sploh znano. Potrebuje pač tople zemlje in veliko vlage. Od 14 do 14 dni se lahko z nova poseje. Endivja je poletna in zimska. Zimska je posebno važna in mnogovrstna. Sejemo jo poleti, in jeseni jo sliranimo v kak liladen ltra;j ter jo pokrijemo s slamo, da obledi.
Paradižniki ali paradajzatji so po peiji podobni krompirju. Prezgodaj se ne smejo po-
saditi, ker radi pozebejo Hastlini je treba pritakniti kakoSne palice, da se p« njih vspenja. Kadar odcvete, poreže naj se jej vršiček, ker bi sicer rastlina le naprej cvetela, a jabolka ne bi dozoreJa.
Spargeljni so fina in draga zelenjava. Prideljujejo se na več načinov. Kdor se ž njimi peča, naj si zapomni, da potrebujejo veliko gnoja in peščene zemlje.
Naj omenimo še nekatere manj važne kuhinjske rastline, n. pr. por, Í. j. čebulam podobna rastlina, maj aro n, kumin, janež, ki so di-Šavine ; motovileč, r e g r a d in k r e ě a so sa-latne rastline. Drobnjak ali šnitlih se rabi po-gostoma v kuhinji ; kisli ca dá prijetno prikuho. DuhteČe zelenjadne rastline so Še; meta, melisa, zajbelj, pelin, áaíraj, pehtran, paprika itd. V nekaterih krajih tudi rabar-baro zeló čislajo.
(Dalje prihodnjiĚ.)
Hlev je primerno visok, zračen in svetel. Staje so trdno tlakane, da se ne more nič tekočili gnojilnili snovi izgubili. Odteka;jočo gnojnico pa odpeljujejo iz hleva v giiojiiično jamo obzidani jarki. Kaj praktično napravljene so tudi jasli, ker so pregrajene za posamezne glave, iako da ne more živina krme raztresati Ob času ťrisne krme je korist takšnili jasli posebno očitna. Jasli so sicer popolnoma lesene, ter bi lahko dotično pregrajo vsak brez posebnili stroškov sam napravil. Videli smo tudi kako so trosili po stajah g-ips; katerega priporoča,io umni kmetovalci posebno zarad tega, ker pridržuje v sebi vse gnojilne pline, ki hi sicer uhajali v zrak ter se zgubili na škodo poljeiielstvu. Poleg bleva ogledali smo si veliko gnojnišče, giiojni.ščno jamo in pumpo, s katero pridno zalivajo gnoj.	(Paije priii.)
Verska šola.
Slišali ste skupno pastirsko pismo vseli avstrijskih škofov; brali so vam ga vagi duliovni pastirji. — Prepričani smo, da ste bili veseli, ko ste videli, kako možko se potegujejo za Kristusom reč nasi viíji pastiiji; gotovo vam je bila vSeč beseda tako odločna iz ust visokih gospodov oh pravem času.
Toda vsi ljudje s tem listom niso zadovoljni; židje in ljudje, ki se jim dajo m nos voditi, so skočili na to odločno izjavo iiašib škofov, kakor besni volkovi ter je skušali osraesiti, v blato pogaziti. Ker vtegne biti tudi med nami kakov slep Človek, ki judom enako misli, ker bi se morda moglo pripetiti, da hi kedo skuŠal tu ali tnm govoriti tudi „Dolenjcem", da tega ni potreba, kar škofje zahtevajo, Češ, da je pri nas vse dobro, zato hočemo nekoliko pogledati znamenito škofovsko pismo.
Kaj prav za prav zahtevajo škofje V
Odgovor je kratek: „Šola bodi za katoliške otroke katoliška". To je vse in niČ drnzega; zahtevajo le, kar mora tirjati zdrava pamet. Ne vtikajo so v šolo drngovercev ali brezvercev. Ti naj si jo napravijo, kakor jim drago. Ne pretresajo druzih političnih vprašanj, ne govore o pravicah in zahtevah posajneziiih narodov; s tem naj se pečajo državni in deželni poslanci. !Ve zahtevajo, da naj država kar molči v šoli, ne! dobro vede, da je šola tudi za državo jako važna naprava, jg priznavajo vse pravice, katere sme ista zahtevati glede na ljudsko soIo — tudi nadzorstvo, tiijajo le, da naj država ne stavi nikacih zaprek pri verskem vzrejevanju otrok. Tudi ne zaraetavajo škofje novejšega napredka v šoH, ne tiijajo, da naj se manj podučuje kakor doslej; ne gevore o tem, kedo in koliko časa naj hodi v solo, katere reči naj se iamo uče, ne! — oni
pravijo samo, katoliški otroci naj se uzre-jajo katoliško; ves uk naj bode vrejen tako — ne samo krščanski nauk — ves uk bodi vrejen tako, da se bode pri malih versko prepričanje vzbujalo, poživljalo, krepilo. Katoliško deco na,j podučuje le katolièk učitelj, ki naj pa tudi sam dobi'0 pozna katoliško vero, ter bode v vsem vzgled njim katere podučuje, vzrejnje.
To zahtevati imajo pravico starisi za svoje otroke; nikakor jih država ne sme siliti, da bi pošiljali svoje otroke v šolo, ki se ne briga za Boga, v ^olo, ki vtegne oti'okom celo omajati versko prejiričanje. Nikakor ne sme država misliti, da sme otroke vzrejati drugače, kakor želé njiliovi starisi; prvo pravico do svojih o(rok imajo in morajo imeti roditelji sami.
Prostost, prostost! kriči dandanes vse. Dobro, .Škofje ne zahtevajo nič druzega kakor prostost — prostost za katoličane v najvažniši reči — prostost vesti. Jnsaa je njih beseda; „.\ii teijamo pravo svobodo tudi za vero in vernost in ne moremo razumeti, zakaj isti, ki svobodo in svobodne naprave visoko cenijo in proslavljajo v lepili govorih, ta svoja načela zatajijo in se ponižajo do nasilstva, kadar gre za svobodo vere in vernosti". Noben poSiten Človek, ki ni lažiliberalec, ne more ugovarjati tem besedam. Seveda tistim niso i.u ne bode po volji, ki mislijo, da naj bi bila svoboda le v tem, da se sme zabavljati vsemu, kar je bilo od uekdiij najsvetejše našim očetom.
Pa poreče kedo ; Pri nas pač ni take sile. Naše šole so dobre; otioci se vzrej;sjo kaloliško, saj vidimo, da so učitelji in duhovni sploh edini.
Deloma je to res. Toda vzrok temu ni šolska postava. Sama po sebi, je taka, da bi se neveren učitelj pač lahko zaganjal v marsikaj, kar je vernemu S ovencii sveto, šolske knjige same po sebi niso vrejene, da bi vero podjiirale, kajti po postavi je verouk ločen od ostalih predmetov. Vzrok, da se pri nas ne kaže še tako živo [»otrebno prednigačeiije Šolskih poslav je v tem, ker je naše ljudstvo, hvala Bogu, Se verno, ker bt veri očitnega nasprotovanja nikakor ne trpelo, ker se torej tudi slabši učitelji boje dirati v to, kar bi gotovo ljudstvo razkaČilo; drugič je pa vzrok ta, da so hvala Bogu naiii učitelji, sinovi vernih starišev, večinoma res verni, torej s svojim pametnim vedenjem zabranijo iuarsika,j, kar žali drugod verne katoličane. — Ali šolski zakon je vendar-Je potrebno premeniti tako, da hode vera in verska vzreja katoliških otrok varna in zagfitovljena v vsakem slučaju.
Brez dvoma mislite tako vsi verni Dolenjci.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V	Ljubljani so dokončali vodovod, ki daje Ljubljaiiííiiiom dobro iii mrzlo pitno vodo. Mestnega odbornika Hribarja, ki je imel pri izvršitvi tega teićkeg'a dela največ truda, imenoval je mestni ibor iastiiega meščana ljubljanskega mesta, —Pri 6. iJršnlinkali v Ljubljani bodo otvorili z novim žolskim letom viSjo slovensko gospodinjsko golo. — Na VaSah pri Litiji je 13. t. lil. „slovensko pisateljsko društvo" v rojstno liiřo >!. lî.avnikarja vzidalo z veliko slovesnostjo spominsko plosco. Ravnikar je bil slovenski |>is;itelj in tržaški škof, umrl je vže pred kncimi 45 leti. Prav je, da se slave ino/jc, ki so deiali za vero in narodnost. Ba bi jih v obeli receb po.snemali danaínji omikand. — V Idriji je umrl ondotiii župait, Stefan Lapajne, oilličen trgovec, narodnjak in pospesnik domače obrtiiije.
Na Stajarskem niso z voiitvami v deželni zbor dovolj zadovoljni niti Slovenci niti njih prijatelji, koiiservativni Nemci. V kmečkih občinaii so Slovenci zmngali pov-sod, Nemci katoliški pa tudi večinoma; ali v mestih je sliibo — povsod so izvoljeni liberalni Nemci — tako nifli v velikem posestvu. Malo več bi bili Slovenci po mestib skoraj gotovo laliko storili, ko bi se bili bolj j)otrudili.
V	Gradcu bodo odpvU bodoči mesec deželno razstavo, katero bode sam pre.'ivetli cesar počastil. Pri tej priliki bodo se nekaterim Jiovim dr/aviiim po.-^loiijem ])olo/>ili temeljni kamen.
Na Koroškem „slovensko politično društvo" pridno zboruje in vnema kmete za naroiliio stvar ter jih spodbuja za i)ribo:luje volitve, k;jr ]ia silno jezi nemČurski'. časnikarske pisaČe. Pred praznikom sv, Cirila in Meloda je gorelo po koroških gorah vse polno kresov, ravno tako v mnozib krajih po Stajarskem.
V	Istri so v Pazinir pri občinskih volitvah zmagali Hrvaije, V I^nljii izbaja čvrst list v italijanskem jeziku, ki toplo zagovarja hrvatske, slovenske in sploh slovan.'ike kori.sti.
Volitve v^deželne zbore vrgile so se na Moravském, v Sleziji, Salcbaiv-kem in Predarel-ske]n. Na Moravském je slovanska stranka, nekaj sedežev zgubila, ker so tudi v tej deželi jcli vga-ujati svoje komedije liberalni Mladočebj, kar koristi le Nemccm io iiemčurjein.. Na Slezkem so Slovani pridobili nekaj sedežev, kajti Čehi in Poljaki so tu delali složno. Na Salcburškem iii Pred-arelskem so bili večinoma voljeni konservativci ali možje katoliške stranke, kakor v prejšnjih letih.
Na Poljskem so imeli veliko slavnost, ko so prepeljali s Francoskega v Krakov truplo
vže pred leti umriega slavnega poljskega pesnika M i C k i e v i č a.
V	Tridentu na Tirolskem je zborovalo la,šk» šolsko društvo „Pro patria", ki ima za laške šole tisto pretirano skrb, kakor „ěulferajn" za nemSke šole. Pri tej priliki so Italijani pi'osili laSkega vseučilišča v Trstu. Italijani si vse upajo, pa jih je le komaj polovico toliko, kakor nas Slovencev, ki si niti več ziniti ne upamo besedice o potrebi slovenske visoke šole.
Na Dunaji so G. t. m. slovesno vpeljali novega nadškofa dr. Grušo.
Kaj je novega po širokem svetu?
Srbom je bila ogerska vlada prepovedala uvažati prašiče. To je storila, ker so večkrat kužne bolezni seboj prine.'îli, nekoliko pa morebiti radi tega, ker so bili Srbi nasproti Avstriji preveč možki. Ta razporna zadeva se utegne vendar v kratkem poravnati. Sicer so pa ,\ng!eži precej šli Srbom iia roko in obljubili od njih prešiče pokupili.
V	Bolgariji so vstřelili znanega puntarja P a ni CO. S tem so se nekaterim zamerili. Se-daiiji vladar kuez Ferdinand še vedno ni pripoznan od evropskih držav. Na slovanskem jugu so pafi vedno bomatije.
Na Španskem je Še zmerom čuti o posameznih slučajih kolere, da še celo vedno večjih Je. Zato je naša vlada prepovedala od tam k nam dovajati perje, cunje in enako, da se ta pošast k nam ne zanese, — V Madridu imajo nove ministre.
Nemški cesar je potoval po Skandinaviji, po tej mrzli severni deželi, kjer je bil seveda dobro sprejet. Potoval bode buje Se na Rusko. Mladi mož ima veliko ve.selje gledati svet. Sicer pa je gotovo, da ga vodijo iz države v državo tudi druge misli — skrb kaj prinese prihodnost.
Francozi so obsodili nekatere ruske nihiliste, I., j. nasprotnike ruske države in cara samega. Moteli so namreč v Parizu izdelovati nevarno strelivo, S tem se bodo Francozi Rusom zelo prikn])iii.
Italijanska zbornica je sklenila postavo o pobožnih ustanovah, ki je zoper cerkvene koristi. Sveti oče papež so se v ostrih besedali izrekli zoper jiostavo, Sploli se kaže, da bode ta država dria tako daleČ v besnem sovraštvu do vere ia cerkve, da bode slednjič poginila v jieredu in dolgovih! Krivičen denar nima teka,
DomaČe yestí.
(Nove maže.) V Šmihelu bo pel 20, t. m. preč. g, P. Gavdijoz Zega \z frančiškanskeg» reda. To je že drogi novomašnik iz spoštovane
Zegatove rodovine. Prvi je imel doto mašo o božiČn 1. 1888. — Nadalje bodo imeli nove maše ca Dolenjskem ČČ. gg,: Mait. Nemanič 27. julija v Metliki, A. Žuidaršič 3. avg. v Dobre-poljah, Ant. Antončič 20. julija v Cerkljah pri Leskovca.
(NoTomeški mestni zastop) je sklenil povodom poroke princesinje Valerije dvema hi-rajočima mestjanoma dajati skozi 5 let po 60 gtd. T mesečnih obrokih.
(PremeŠčenje.) Gospod profesor Rajko Peru šek pride »2 Novega Mesta na prvo, gosp. prof. dr. L. Požar pa na novo osnovano drugo gimnazijo v Ljobljaco. V Novo Meeto prideta iz Ljubljane g. Pintar in Suhač.
(Na novomeškej gimnaziji) se sklene žoleko leto danes Kakor je iuti, so dijaki sploh dobro napredovali. Vesele počitnice njim in gg. učiteljem! — Na novomeški gimnaziji je delalo 17 oamo^olcev zrelostne izpite, dva sta dostala z odliko, dva morata ponavljati iz enega predmeta řez dva meseca, eden pa bode motal ponavljati celo leto, drngi so dobili vsi zrelostno spričevalo.
(Premembe pri uradnikih) G Jos. Poljak je postal komisar pri okrajnem glavarstva T Krškem, kamor je prišel tođi g. dr Hajni iz Ljubljane. K okr. glavarstvu v Ljubljano je premeščen g. A. Klein iz Krškega, Davkaraki adjnnkt v Metliki je postal g. Ekselj iz Novega mesta, kamor pride g. adjunkt Bnrger iz Metlike. Davkar g. Zupančič v Vel. LaŠičah stopi T pokoj.
(Premembe pri učiteljstvu) Gospodč. Piš, učiteljica v Semiču, gre v Cerknico. Nad-DČitelja sta postala gg. : J. Jeglič (s PeČi pri Moravčah) pri sv. Križu pri Litiji in S Punčah (iz Kaduika) v Slavini na Notranjskem.
(V učiteljski tečaj za deška ročna dela) na Dunaji so šli sledeči gg. učitelji z DoleDf-fikega: Fl. Golmajar iz Loškega Potoka, J. Adleši č iz Šmartna pri Litiji, J Kaj h iz Vinice, Fi. Rozman iz Vel. Doline, A. Lap&jne iz Ribnice, J. Leveč iz Boštanja.
(Novi učitelji,) Sledeči gg. pripravniki so letos dokončali nčiteljišče v Ljubljani : Fort. Lnžar iz Vel. LaSič, A. átefančič iz Šmarija, L. P e r k o iz Poljan, L. Potrebiniz Šmartnega, Fel. Nagel iz St. Raperta in drugi.
(Za III. letno zasedanje porotnih razprav v Rudolfovem), ki se pričnó 4. avgusta 1.1., izžrebani so naslednji gg. glavni porotniki: Jaklič Jan., pos. iz Pustega javora; Bare Pavel pos. iz Predgrada; Mauser Mat., pos. iz Toplega rebra ; Tomšič Miha, mlinar iz Podgojzda ; Požek Jan., pos. iz Metlike; Žener Ferd., pos. iz Leskovca; Kermesec Fr., pos. iz Metlike; No* Tftk Jan., obč. predstojnik iz Gradca; Rom Mat.,
pos. iz Srednje vasi ; Mervar Fr., pos. iz Cvibelj ; Gril Fr,, pos, iz Poljan; Bajuk Jan., pos, iz Metlike; Lazar Jan., pos. iz Artmane va.i; Planin-Šek Jan., poa. iz Vrhtrehnja; "Wittine Fr., pos. iz Čertnošnjic; Sever Ant., pos. iz Kostanjevice; Zupančič Jos., pos. iz Podturna; Omahen Jan., pos. iz Pristave; Kopinič Jos., pos. iz Metlike; Malenšek Jak., pos. iz típod. Suhorja; Kržičnik Act., pos. iz Mokronoga; Peče Jan., pos. iz Bistrice; Mazele Jan., pos. Novega Tabora; Pfeifer Jan., trg. iz Leskovca; Klemenčič Ign , pos. iz Kamnega potoka; Brunskole Franc^ klepar iz Črnomlja; Dev Jan., pos. iz Mokronoga ; Govauec Karol, trg. iz Metlike; Pezdirec Iv., pos. iz Drašič; Uhan Ant., pos. iz Rudne; Skabic Lfop., trg. iz Črnomlja; Medved Fr., posest, iz Velikih dol; Eageisberger Rup., trg. iz Krškega; Kambič Miko, pos. iz Kraaaic; Zupančič Jos., po?, iz Belč vrha; Pirnat Štel, pos. iz Višnjegore. Z« namestnike pa gg. ; Nagel Fr., poa. iz Brâlina; Duler Jos., pos. iz Valte vasi ; Surz Ivau, posest, in trg. iz Rudolfovega; Juičič Jos,, pos. iz DolŠ; Gregorec Jurij, pos.. Perko Fr., hiš. pos., Duler Karol, hiš. pos.. Kune Karol, hiš. pos. vsi iz Rudolfovega; Gruden Jak., pos. iz Kronovega.
(Trtna u5) neprestano nadaljuje po dolenjskih vinogradih svoje pogubno delo. Nalli so jo tudi vže na Trški gori blizu Novega mesta v vinogradu sredi gore, dober streljaj oddaljenem od Šolskega vinograda. Da je res, je spričal vodja šole na Grmu, gospod Rihard Dolénc, vpričo c. kr. okrajnega glavarja.
(Toča.) Iz Lakoic se nam poroča, da je bila med 6. in 7. julijem po noči tam huda toČa ter velik naliv. Zasulo jim je njive in travnike in tudi ceste močno poškodovalo. Po Novomeški okolici je tudi 3. t. m. toča bila, pa rszven Smi-helske župnije ni napravila škode. Po Smihelskem polji pa je dokaj škode napravila na lepih žitih, koruzi in fižolu. — Črv, toča, trtna uš, strupena rosa, vedno rastoči davki in druge potrebe prêté ubogega trpina — kmeta ugonobiti.
(Novo učiteljsko društvo) snujejo učitelji litijskega okraja.
(Na železniški postaji Videm-Krški) je postal načelnik g. Jos. Gomilšak, ki je bil še do zdaj tu veČ let uradnik. Čestitamo vrlemu domačinu, pa tudi občinstvu, ki ima ž njim opraviti.
(K posojilnici v Krškem) je pristopilo v 1. tečaju t. 1. 91 novih zadružnikov; prometa je pa imela ta posojilnica r tem času 43.000 gld.
(Iz Nemške vasi) pri Krškem se nam poroča, da v ondotni okolici lepo kaže vinska trta v tistih vinogradih, kjer ni bilo lani toče. Zoper strupeno roso, ki se pa ne kaŽe dosta in ki se je baje na krompir preselila, škropili so umnejŠi vinogradniki. Samasova škropilnica, katero
so rabili, se je pa hitro potrla. (Skorej gotovo se ni ravnalo dosti pazljivo. Op. vreda.)
(Nepotrebno nemĚkutarenje.) PiŠe se nam, da obrtae zadruge v Krákem (rokodelska, trgovska in krčmarska) slovensko uradiijejo, okrajno bolniška blagajnica pa nemško; čemu to? Vsaj tajnik dobro zna slovenski. V bližini KrĚkega je pošta, ki izdaja le nemške poštne hranilne knjižice. Kaj je zopet to?! Zahtevajte vendar slovenske !
(V Zatičini) je vihrala na graščini mi-noli teden bela zastava v dokaz, da ni nobenega ujetnika v zaporih c. kr. sodnije.
(Utonil) je v nedeljo 6 t. m. v Trbovljah v Savi Alojzij Verbič, doma blizo Zitiéioe na Dolenjskem. Nesrečnik se je šel kopat ter ni bil sprtien v plavanji; sknšali so ga oteti, ali za-grebla ga je hitro Sava.
{Vlak na svete Višarje) bode šel iz Ljubljane do Trbiža v aaboto 19, julija ob U. uri 40 m. dop. Cena za tje in nazaj je 1 gld. 50 kr. Karte za vožnjo dobivajo se do petka 18. t. m. zvečer pri J. Pavlinu, Marijin trg št. 1.
(Slovstvo.) „Koroških bnkvic«, katere izdaje in zalaga slovenskemu ljudstva v poduk in kratek čas marljivi g. Filip Haderlap v Celovcu, tiska pa g. J. Krajec v Novem Mestu, sta pred kratkim izšla 16 in 17. snopič. Oospod izdajatelj podaje tudi v teh dveh snopičih lepega in poučnega berila, in ker gotovo dela brez za-Blužba, ako ne v zgnbo, zato priporočamo „Koroške bukvice" prijateljem domačega slovstva. Vsak snopič velja le 10 kr. — J. Krajec v Novem Mestu je razposlal 33. in 34. snopič „Narodne biblioteke". V teh dveh snopičih g. profesor Lavoslav Koprivšek v lepem jeziku opisuje rimsko mitologijo, in aicer glavne bogove rimske državne vere, bogove poljedelstva in živinoreje, hišne in obiteljske bogove, bogove usode in prorokovanja, zvezdje, podzem&ki avet in poosebitve. Pridejal je tudi tri pravljice o Evanđru, Eneju in Romuln. C^na dvojnemu snopiču je 30 kr. — Dalje je pri J. Krajcu izšel 9. zvezek spisov Krištofa Šmida. Ta zvezek ob-seza zeló mični povestici „Hmeljevo cřetje" in „Marijina podoba", poslovenil P. Florentin Hrovat. Spisi Krištofa Šmida bo se jako priljubili naši mladini in so zeló priporočani, pa bo tađi kakor znano v istini za mladino pisani. Cena 9. zvezku mehko vezanemu je 30 kr., trdo 40 kr.
(Iskrice. Zbirka pesmi in povesti.) Te za mladino jako prikladne zbirke, ki jo izdaje jako marljivi gosp. Janko Leban, učitelj v Av-beru pri Sežani, izšel je H. zvezek, ohsezajoč 12 pesmi in 7 povesti. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Zbirka, ki jo zalaga in tiska Rudolf Milic T Ljubljani, je priporočila vredna.
(V slovo) odhajajočemu gosp. prof. Rajko Perušku, bivšemu predsednika čitalnice in pevskega društva, ter pospeševatelja društvenega življenja, priredé národoa društva danes zabavni večer na vrtu gostilne g. Tačka.
Razne vesti.
*	(Najmanjše mesto) je v Avstriji sv. Krii pri Ajdovičioi Da Goriškem, šteje le 271 stanovalcev, ki so pa sicer še le lani iz svojih starih pisem dokazali, da biva o v — mestu.
*	(Go obje v morski rešilni sluíbi.) Po izgledu oCeta Noeta, ki je prvi porabil goloba ua znani naiin, sknša se privaditi golobe za rešilno službo na morji. V klubu v Liibeckn, ki se pe6a z golobi, nazaaajal je predeedaik o skuin ah, katere eo so z dobrim uspehom napravljale 2 golobi, ki bo se odveli na parobrodih dalei pro6 daieô od kopnega, potem pa izpustili. Nasvetoval je, naj bi se ua vsaeem parobrodu jemalo s seboj po več taoih golobov iu v slučajih nevarnosti izpustili. V već sludajih so se sprav dobrim uapobom porabili taki golobje pismonoBsi, ter v jednem slučaji rešili kapital v vrednosti 135.000 mark. Več članov kluba zavezalo se je, odgojevati take golobe tako dolgo, da bodo popolnoma zanesljivi za porabo.
*	(Prav američansko!) V Novem Jorka e zdravnica, ki si je izbrala za svojo specijalnost, da eči fiaičue nedostatke žensk, ali bolje rečeno, da grde ženske prestvarja v lepe. Kakor je labko misliti, im» ogromno prakso ter hoče odpreti bolnico, v katero boče vapre emati bolne ženske iz vseh krajev. Govore, da ima zdravljenje te doktorice uprav čuden vspeh; vnanjoBt bolnice premenja se na lepše tako, da T ozdravljeni lepotici ni mogoče spoznati preišaje bolae grdobe. Grde ženske postajajo lepe po kratkem zdravljenji pri „doktorici lepote", ki jib koplje v bladni, soljeni vodi v jutro potem pa mane in drgft telo z debelo krpo. Spati morajo bolne ženske na trdi postelji ia držati strogo dijeto ter piti mineralne vod«. Lene morajo mnogo skakati, preveč rudeSelične kopljejo se v vročih kopeljih in pijó neki éaj, blede pij6 vsak dan dobro Bardeaux vino ter se kopljejo v hladni vodi itd. To je kar nekako podobno ananemn mlina, ki iz starih žensk dela mlade!
Listnica uredništva.
Gospođe đopianike prođimo malo potrpljenja, ker arno nlriilí zaradi obile^a gradiva vaS spinov odloi ti.
Loterijske srečke.
Gradec 5. julija	77 74 48 73 13
Trst 12. „	53 21 52 10 41
Išem
poštenega in treznega postiljona,
kateri službo lahko takoj nastopi. [142Ï A. Tancig, o. kr. poštar v Kr&kiva«l.
Na prodaj so	[usj
Z- trije lovski psi. ^
Več se izvé pri g. Antonu Jugovicu v Krškem.
Oklic.
C. kr. okralno sodišče v Mokronogu caznaDjat Zazvrsitev a odlokom c kr. okrožnega sodiěía v Ku-dolfovem z dne 17./6. 1890 st. 846 dovoljene pro-stovoljoe javne prodaje xemljiáča v ulogi it 125 kat. obč. Dobrava določa se
dan na 23. julija 1890 dopoludne ob II. uri
na licu mesta v Dobravi vr&ila, s tem da »e bode nsTedeno zemljišče le za ali čez iaventarno ceno prodalo.
C. kr. okrajno sodišče t Mokronogu,
dEé 9. julija 1890.	[139)
Oznanilo,
Posojilnica v Črnomlji, rtgistrovana zadruga z neomejeno zavezo, znižala je dolžnikom od 1. julija t. 1. naprej obresti od 61/2% na 6%; vlagateljem pa plačevala bode kot dosedaj po 5%.
Posojilnica t Črnomlji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, dnć 18 junija 1890.
Kune,	Jeršinovlč,
MalneriČ.	raTcatoij.
Izjava.
[U0]
Btia mm
v Toplicah poleg Novega mesta je na prodaj Mša z nsnjarijo iu hievots. Zraveo je Ui^ii nekaj semljišfa. — Več o tem pové
Erker,
1130—PoS(,!i ČirmoSiiic pri KuČevji.
V Mariil ii tijiiarni
J. Krajec v Novem mestu
je ravno na STitlo priSlo :
Spisi Krištofa Šmida zvezek IX.
Gena snopiču mehko vezanemu 30 kr., trda vezanemu 40 kr.
Narodna biblioteka,
siiopič 30 do 34. Priporofiam tudi za šolske darila različne knjige lastne in tuje zaloi^e.
Okusno kočevsko pivo
iz pÎYOTarne g. Peter Jakliia
Je pri meni v bogati zalogi v sodcihi in bu-teljah po nizki ceni. PriporoiSam jo gospodom 2	krčmarjem po Dolenjskem.
^ [156-8J losip 2urc (Štembur),
^^	T Kandiji pri Kovein me^ta.
v Kandiji pri Novomestu je iz proste roke
cisto nova hiša
in druga poslopja na proda]. Tudi je zraven zemljišča za 20 mernikov posetve. — Cena se izvé pri lastniku v Kandiji h- ét. 49.	[i3i-3]
Trije peaički, majhni ter po tri mesece stari, prodajo ae v Kodolfovem his. et. 85.
Pn
ostorna obokana stacu
Podpisani obža'uji mo, da smo trosili neresnične Testi o poslovanji pri c kr. okrajnem sodisČi Žužemberk ter o njega vodji c. kr soduein pristavu gospoda drju. Volčič II in pr zssmo, da vsem dotičnem našem besedovanji ni prav nič ref^ničnega.
Žužemberk, dne I, julija 1890.
Janez, KVcnc. Terei^ija JClinc, Miha, Tomšič, Anion TíhavřAc, ÏVav. Lcyan, -j~ Florjan Sirumhelj, -[- F^'an Puht. Vse jjoiípisal Anton Tcltavčič.
poleg farne cerkve na Bučki, v katere obližji se ne nahaja nobena piodajalniea, daje ae z vso pripravo ter z za 2000 g)d., raznovrstnega svežega blaga, obokanim magaciuom, hlevom za dva konja, svinjaki, drvarnico in tremi sobami za stanovanje, iz proste roke na 6 let v najem. — Kdor želi to v najem vzeti, naj ae oglasi pri
[134-2]	Tonetu in Ani Komlanec na Bućkf.
^^ Na prodaj sti Tp®
nekaj čez 15 pesti visoki, jako dobri za voz i ježo. Skupno ali posebe proda se tudi
lahek voz se streho (faetoii)
še malo izvožen.^ Pogoji pozvedo so pri opravnistva tega lista ali v Žužemberku, kjer se vse lahko ogleda v notarski pisarai.	[144]
za pletenje košaric (protje), konjake ^ in kravje repove kupilje v vsaki množini ^
M, Pakič v L ubijan
J u
prodaja pa po najnižji ceni razun vaako- ^ vrstnih košaric (korbic), Ěkafov, brent, Če brov, kadi, sit, krtač iid , posebno garantirano najboljšo žimo in morsko | traTO (Seegras) od katerih ima vedno ^ najveřjo zalogo.	[I4i—I]
Odgovorni nrediiih, iadajatedj in zaljznii J. Krajeo.
Novomesto. — Natisuil J. Krajec.