157 proti domu vračevali. Pot je bila silno težavna, in snega do pasa, zraven pa še sneženi vihar in noč se je bližala. Kar se naenkrat na Dolškej strani pod sedlom plaz vtrga in jih šest seboj po­ tegne; le zadnjega, ki je pešal, plaz ni zadel. Štirje so se komaj izkopali, dva pa sta ostala v snegu in so ju še le v pondeljek izkopali, človek res ne ve, kje ga smrt čaka! Kaj dela politika. 11. oktobra je državni zbor pričel spet svoje zborovanje. Za časov, ko so liberalci imeli ve­ čino, bil je v navadi pregovor: „Kedar se državni zbor snide, tresejo se narodi.“ Tudi letos so raz­ mere tako zamotane in strune tako napete, da le s strahom gledamo v prihodnjost. Liberalni Nemci bi Taaffejevo ministerstvo radi v žlici vode vtopili ; tudi konservativni Nemci se kujajo, Čehi, Slovenci in Hrvati so razkačeni, Poljaki se vagutajo na obe strani. Zatorej nihče ne ve, kako se ta zmedena štrena razmota. Bog daj, da mirno in srečno za Avstrijo in njene narode! Že v prvej seji so interpelacije le rožlale kakor toča. Dr. Bieger je prijel ministra Gautscha za­ voljo čeških srednjih šol, ki jih je odpravil. Dr. Poregger, žl. Moro in drugi so zgrabili ministra Pražaka zastran ukaza, po kterem se morajo sloven­ ske uloge tudi v zemljiščne bukve vpisovati po slo­ venski. — Proračun za 1. 1888 je ta-le: Stroški znašajo 535,715.753 gld., dohodki pa 515,471.835 gld. torej, menjka 21,263.917 gld. Leta 1887 je primenjklej znašal 27,675.000 gld., torej prihodnje leto 6,411.083 gld. menj. — Zbornica razpravlja postavo o poštnih hranilnicah. — Pondeljek 17. okt. je bila slovenska deputacija pri cesarju. Zraven so bili gg. državna poslanca dr. Poklukar in knez Windischgràtz, deželni odbornik 0. D e- tela in Kranjskega mesta župan Karol Savnik. Vodja deputaciji bil je dr. Poklukar, kteri je izrazil prošnjo, da bi se Nj. Veličanstvo milostivo oziralo na kranjskega deželnega odbora peticijo in dovolilo, da gimnazija v Kranji še nadalje ostane. Presvitli cesar so obljubili, da bodo uvaževali raz­ mere iu izrekli so, da se živo zanimajo za kranj­ skega prebivalstva duševni razvoj. Dr. Poklukar je interpeljeval zavoljo ma­ terinega jezika v ljudskih šolah po Slovenskem, Vojnovič zavoljo višje gimnazije v Kotdru, ktero misli ministerstvo menda zapreti — Državna zbor­ nica ima trinajst klubov in zadrug, namreč: 1. Polj­ ski, 2. češki, 3. Hohenwartov, 4. Liechtensteinov, 5. nemško-avstrijski, 6. nemški, 7. Schonererjev, 8. Coroninijev, 9. Tridentinski, 10. slovenski klub-, 11. nemška svobodna, 12. nemško - narodna, 13. samškazadruga. — Na Nemškem jeBismark ob­ novil zvezo med Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Menda je to naperjeno proti Franciji in Kusiji, da se ohrani mir v Evropi. — Francija ima svoje križe z generali. Boulanger je razžalil predsednika in je bil obsojen za 30 dni v zapor. General Caffarela pa je bil odstavljen, ker je ljudem za denar po­ magal, da so dobili odlikovanje, zlate križce in rede. — Na Angleškem se množijo neredi, de- lalci hudo razsajajo in Irci so vsi po konci. Prej ko ne pade Salisbury in pride zopet Gladstone. — V Kirn dohajajo k sv. Očetu že deputacije. Tako je prišlo 1700 katoliških delalcev iz Francoskega. Pripeljal jih je znani katoliški poslanec grof de Mun. — V Bolgariji so volitve v sobranje pri­ jazne princu Ferdinandu Koburžanu. Vendar tudi nasprotnikov ne menjka. Gospodarske stvari. Shramb a in pošiljater cepičev po zimi. Cepiče, katere rabimo za zimsko cepljenje, na­ rezati jih je precej v jeseni, ko enkrat listje od­ pade iu predirò slana pritisne. Te cepiče položimo v senčen kraj ter jih nekoliko zasajujemo z zemljo. Kakor hitro se prične, močen ponočen mraz , mo­ ramo cepiče iz zemlje vzeti, jih po vrstah skupaj zvezati ter jih zaviti v močen papir, ki je s kakim cenim oljem napojen. Potem zavijmo te cepiče v mah ter jih zakopljimo v drevesnici ali na vrtu na kak kraj, ki je varen pred mišmi. Na ta način ohranimo cepiče skozi celo zimo zdrave in sveže. Noben od teh cepičev se ne pokvari, naj je še tako hud mraz. Olje zoperstoji vsled svoje narave mrazu, zabrani cepičem, da se izsušč, in ne pusti mokrote do cepičev. Tako zavite cepiče je mogoče pošiljati tudi v najhujšej zimi kolikor le daleč hočemo. Po­ slani cepiči pridejo gotovo zdravi na namenjeni kraj, da le niso med tem časom prišli v kak za­ kurjen prostor. „Obstgarten.“ Za poduk in kratek eas. Še enkrat naša krajevna imena. Statistična centralna komisija pečala se je pred nekaj mesci s prašanjem o Koroških imenih. Skle­ nila je, da naj ostane vse pri starem, kar se tiče slovenskih imen po nemških krajih. Odbilo se je torej zahtevanje deželnega odbora. Statistična cen­ tralna komisija pravi, ako se izbrišejo slovenska imena po nemških krajih, potem morajo se izbri­ sati tudi nemška imena po slovenskih krajih. Ta odgovor je na videz jako pravičen. A samo na videz. Stvar je vendar pri slovenskih imenih dru­ gačna, kakor pri nemških. Slovenska imena krajev, ki so sedaj nemški, imamo mi Slovenci še iz onih starih časov, bo se je govorilo po vsem Korotanu slovensko: ta imena še dendenes živijo med ljud­ stvom: Breže, Trg, Šent-Vid, Sv. Hema, Stari Dvor, Sv. Kri, to niso izmišljena ali prestavljena imena, temveč prvotna. Drugačna je z nemškimi imeni na slovenskih tleh. Te so ali gole prestave, kterih narod ne pozna. (Gora—Berg, Potok—Bach, Brdo—Egg itd.) skovane od uradnikov, da se ognejo slovenskih besedi, ali pa spake in pokveke lepih slovenskih izrazov. (Sala—Selo, Zeli—Selje, Hunds- dorf—Podsinja Ves itd.). Naj je pa temu kakor hoče, naj pišejo Nemci krajevna imena, kakor jim je volja, mi zahtevamo od centralne komisije, da naj zapisuje, slovenska imena v pravilnem, slovenskem pravopisu. Kako si mislimo to, hočemo pokazati z imeni dveh sodnijskih okrajev: zvrhnjega in spodnjega Roža. Zvrhnji Rož ali sodnijski okraj Rožek ima dve občini : R o ž e k in Vrba. 158 Y občini E o ž e k nahajamo te-le naselbine : Gora, Podholm (imenik ima na str. 65: Pod- hom), Dolinčica, Dragožice, Dravlje (ne Drovlje, kakor stoji v imeniku), Dole (nemški Duel je spaka), Bistrica, Zgornje in Spodnje Borovlje, Breze, Brez- nica, Breg (kaj nemški Prog), Borovje (imenik : Brovje), Gorinčice, Zgornje in Spodnje Gorice, Ente, (ne Eut), Št. Jakob (imenik ima samo nemško: St. Jakob, da si je tam samo 18 Nemcev in 232 Slovencev), Sv. Janž (imenik: Sv. Janiž), Hodnina (kaj je nemški Kanin? Nemcev ni nobenega tam), Zaselje : Čemernicen nima slovenskega imena, Mala Gora (ne Malagora), Kopanja (ne Kobanja; kaj je Kopein? Nemcev ni tam), Velika Ves (ne Velika- ves), Ledenica, Lesani, Malenica (ne Mallenica : nemški Mallenitzen je spaka, Nemcev tam ni), Podgorje, Št. Martin (v imeniku je samo nemško St. Martin, 10 Nemcev in 162 Slovencev), Sv. Mi­ hel, Keka, Sv. Ožbalt, Št. Peter (nobenega Nemca ni tam, v imeniku pa zopet samo nemško : St. Peter), Pečnica, Brezje (ne : v Brezje, nemški Pirk je gola prestava, Nemcev ni tam), Kavne (ne: Kaune; nemški Kann je popačena prestava, Nem­ cev ni tam), Eožek (piše se tako, govori se Eožak), Pod Kožčico ali Podrožčica, Zlatne (kaj nemški Schlatten? Nemcev ni), Sreje, Tešinja, Kot (nem­ ški Winkl je gola prestava, Nemcev ni). Druga občina je: Vrba (ne Verba) s temi-li naselbinami: Dob (Aicb je prestava, Nemcev ni), Logaves, Deber, Potok, Gora (imenik : na gore, vsaj: na Gori), .Deščica, Na Dravi, Trežiče (ne: Trežče), Dole (ne : Dulah), Brda (ne: Berda), Št. Ilj (ne: sv. Ilg); zaselje Goritschach ni zapisano s slovenskim imenom : Goriče, da si Nemcev ni no­ benega ; Tmara Ves, Borovniče (ne: Loroniče), Podravlje, Gorje, Zgornje Jezerce, zaselje: Am Stein, Hintern See nimajo slovenskega imena, da si ni Nemcev tam nobenega; Črešnja Ves (ne: Orežnjaves), Gozdanje (ne : Koztanje, ime ne pride od kostanja, temveč od gozda), Dvor, Št. Miklav- žice (ne: Semišvavče), Ločani, Lipa, Vobra Ves (ne: Vabraves), Pulpevc, Sreje, Žoprače, Trebinje, zaselje Ottosch nima slovenskega imena; zakaj ne? Nemcev tam ni; Vrba (ne: Verba) Berdinovec (ne: Perdinoz), Zgornje Jerglice, Spodnje Vogliče, Od- met (ne: Vutmat), Korenine. Iz tega vidimo da osem slovenskih vasij in zaslij nima v imeniku centralne komisije nobenega slo ­ venskega imena, akoravno v nekterih nobenega Nemca ni, v dveh vaseh pa je skupaj 28 Nemcev in 394 Slovencev: nemških spak je pa vse polno, samo štirikrat .izostalo je nemško zaznamovanje. Tako dela c. k. statistična centralna komisija, ktera bi se imela v točnosti, natančnosti in zaneslji­ vosti izmed vseh c. k. uradov odlikovati. A na­ mesto teh lastnostij kakošna uboga statistika! Smešničai?. Nek fijakar je imel vpreženo prav izstradano kljuse. Stal je z vozom pred neko hišo. Muhast čevljarsk fantalin gre mimo in skoči na stran. „Ej ti bebec ! kaj se bojiš, zareži kočijaš, saj konj ne rinca“. „Dobro vem“, odreže se fantiček, „da kljuse ne rinca, tega se tudi ne bojim. Bojim se le tega, da se na me ne zvrne.“ Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. Kupčijska komora je proš­ njo, da se napravi nova postajica na železnici pri Guštanju, toplo priporočila in krepko podprla. Dobro ! Kaj pa je s postajico pri Kamenskem mostu? — 9. septembra — nedeljo popoldne — je v Zrele n pri Celovcu pogorelo 8 stavb, med temi so tri hiše. Nek 1Ò leten fant se je z vžigalnicami igral in ogenj utrosil. Škoda je velika ; en posestnik je menda zamudil zavarovalnino plačati. — Na Ce- lovškej gimnaziji je gosp. profesor dr. Šket pod- učeval v stenografiji in učenci so tako lepo napre­ dovali , da so se pri skušnji prav dobro izkazali. Slišimo, da je letos ta poduk prenehal, ker gosp. dr. Šket ni napravil preskušnje iz štenografije. Kako pa je to, da na pripravnici podučuje v slo­ venščini gosp. učitelj Prešern, ki tudi ni na­ pravil nobene preskušnje iz slovenščine. Imenitna je štenografija, srečen kdor zna hitro pisati; za učitelje naše pa slovenščina ni samo dobra, am­ pak je tudi neobhodno potrebna. Dajte nam to­ rej na pripravnici izkušenega učitelja slovenščine! — V Šmihelu pri Pliberci se je zgodila velika ne­ sreča. Gosp. Miklavec, po domače Šercer, je raz voza skočil, ker so se konji bili splašili. Pa padel je tako nesrečno, da je drugi den umrl. Kajni je bil svak gosp. poslanca Murija in je volil z nami. Naj v miru počiva! — Kmečki sin St. je želez­ niškega čuvaja med Brnco in Podturjem v krčmi s stolom tako močno črez glavo mahnil, da je po nekaj urah izdihnil svojo dušo. Oh nesrečno žganje! ■— V vaseh Celovške okolice se pogostoma sliši o tatvinah in ulomih ; menda se^ klati cela druhal potepuhov in zmikavcev. — Na Šmihelskem sejmu v Šent-Vidu je nekdo nekej nemškej kmetici blizo Štrasburga iz žepa izmaknil 528 gld. Od tatu ni duha ne sluha. — Na Bistrici pri Gradcu se je dete v zibelji zadušilo ; med tem, ko nikogar ni bilo v izbi, si je podvezo spravilo črez usta in si sapo zaprlo. — V Celovcu ustrelil se je podlovec Jože Sturm, rojen na Kranjskem. Umoril se je iz strahu pred kaznijo. Sturm bilje svoj čas dve leti v kadetskej šoli. — V Štebnu pri Bekštanju si je 75 let stari, daleč okoli znani zdrav­ nik Jan. žl. Tratnik vrat prerezal. Odkar mu je pred nekaj mesci edini sin umrl, se mu je v glavi mešalo. — Na Vrbskem jezeru se je pri Ma­ riji Loretanskej na Gorici potopila s prodom na­ basana ladija. Ljudi ni bilo na njej. Tri dni so jo mojstri-skazi vzdigovali in na stran vsaj toliko vlačili, da bi druge ladij e po „nogi“ ali lenti mogle v Celovec. K sreči je prišel nek gospod iz Ce­ lovca in pokazal, kako napačno delajo. V 10 mi­ nutah je on ladijo vzdignil. — V našej deželnej bolnišnici se bode poseben oddelek za očesne bo­ lezni odprl. Vodja mu bode slavno znani dr. Pur- tscher. Dobro! — Po noči od 12. do 13. okt. so tatje v štacuno g. Blaža, trgovca v Žitarejvesi, vlomili. Izvili so železno omrežje, prebili znotranje železne zatvornice in odnesli več kot 400 gld., cigar, prtenine, sukna itd. Vse je na nogah in išče te strašno predrzne lopove. — V nedeljo — 23. okt. — se je v Borovljah slovesno odprla novo zi­ dana strojnica. Bog daj pridnim in umetnim puš­ karjem-le tudi prav obilno dela! — 30. septembra