CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE PRVI ODMEVI S KONFERENC KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL: KOT NA ZBORIH OBČANOV TE DNI SO SE V OBČINAH CELJSKEGA OKRAJA PRICELE KON- FERENCE KRAJEVNIH ODBOROV SOCIALISTIČNE ZVEZE. ŽE V SA- MEM ZAČETKU PA JE NAJBOLJ VIDNA UGOTOVITEV, DA V VSE- BINSKIH OBRAVNAVAH NA KONFERENCAH NI NIKAKŠNE RAZLI- KE MED ZBORI OBČANOV ALI DA SO NALOGE KRAJEVNIH SKUP- NOSTI GLAVNINA RAZPRAVE VSEH KONFERENC. JASNO JE, DA SO DROBNI KOMUNALNI PROBLEMI KRAJA NELOČLJIVI, KADAR SE SESTANEMO, DA BI SE POGOVORILI X) PRETEKLEM DELU IN ZACRTALI POTA ZA V BODOCE IN DA JE VLOGA SOCIALISTIČNE ZVEZE PRAVZAPRAV LE KOMPLEKSNO ZAJEMANJE SLEHERNE DRUŽBENE DEJAVNOSTI POSAMEZNIKOV. TUDI OBISK JE PROBLEMATIČEN. VSE PREMALO ČLANOV CU- TI POTREBO, PO RAZGOVORU O SKUPNIH PROBLEMIH. IN OB PROBLEMU: POTREBUJEMO, ŽELIMO, HOCEMO, SE NUJNO VPRA- ŠAMO ALI SE ZAVEDAMO, DA SMO ZA VSE TO TUDI SAMI ODGO- VORNI IN DA JE PRAV NASA NEPRISOTNOST VZROK, DA NASE ŽELJE IN NASA HOTFJVJA NISO SORAZMERNA Z NAŠO ODGOVOR- NOSTJO IN PRIPRAVLJENOSTJO ZA SKUPNO REŠEVANJE i IN SKUPNO DELO. Ф Brez dvoma je vsebina dela SZDL najtesneje povezana s proble- mi, Iii jih čutijo njeni člani kot ob- čani. Teh problemov pa je nešteto; od vprašanj proizvodnje, družbenega standarda, komunalnih, kulturnih in socialnih zadev. Ce bi se teh vpra- šanj izogibali na konferencah SZDL, bi bilo nenormalno. # Drugo pa je vprašanje, kako da na konferencah izbijajo problemi sa- mi zase v taki intenzivnosti, da od- govori o vlogi SZDL do teh proble- mov precej zbledijo? Bilo bi koristno ugotoviti in po- iskati odgovor na naslednji domnevi: Ф Da splet problemov, ki pritiska na članstvo sicer najde »ventil« tudi na sestankih, kakršni so konference Socialistične Zveze, da pri tem stvari ostajajo nekako v zaprtih krogih, kar pomeni, da hotenja ljudi ne ka- naliziramo vedno na prava mesta in jim posvečamo premalo pozorno- sti. Bistvena vloga Socialistične Zve- ze pa je prav v aktivizaciji čim šir- šega kroga državljanov, da o pro- blemih razpravljajo in so potemta- kem z njimi seznanjeni, s čimer lah- ko tudi tvorno sodelujejo pri samem reševanju. # Ali pa je tak na«in poteka kon ferenc posledica dejstva, da je bilo letošnje leto tako zelo »suho«, kar za- deva zbore občanov, pa so se konfe- rence avtomatično sprevrgle v zbore volivcev (v celjski občini konkretno zborov občanov ni bilo osem mese- cev)? Uredništvo našega lista si bo priza- devalo, da do prihodnjič poišče od- govore na te domneve in vprašanja. Nočemo sicer trditi, da je povsod ta- ko, da bi med konferencami organi- zacij SZDL in zbori (TOčanov ne bilo vsebinske razlike. Toda ker je pojav zelo pogost, bo treba najti način, da bo delovni človek enako učinkovit takrat, ko zastavlja svoje politične smernice, pa tudi takrat, ko odloča in razporeja plodove svoje ustvarjal- nosti. Kje ste, komunisti in mladina? KONFERENCA SZDL NA TERENU »CENTER« V CELJU Tudi v celjski občini so konfe- rence krajevnih organizacij Sociali- stične zveze v polnem razmahu. Skoraj povsod so že zaključili s po- družničnimi konferencami, bili pa sta tudi že konferenci SociaHstične zveze delovnega ljudstva v Centru in v Gaberju. Ker so v Gaberju zbo- rovali šele včeraj, bomo o konferen- ci poročali prihodnjič. V Centru pa so govorili o mnogih za^iimivih za- devah. Kaže, da se mnogi občani te- ga predela dobro zavedajo, "da je uspešno delo krajevne skupnosti od- visno od njih samih. K temu lahko veliko prispeva tudi organizacija So- cialistične zveze kot množičen mo- bilizator občanov. In v Centru ji je to uspelo. Na konferencah je sode- lovalo okrog 750 ljudi, ki so v raz- pravi obravnavali celo vrsto komti- nalniK, pa tudi ostalih problemov. Ni slučaj, da so največ govorili o šolstvu in otroškem varstvu. V Cen- tru je namreč velika večina staršev zaposlena, zato je razumljivo, da jih varstvo otrok skrbi in zanima. Po- udarili so, da je kar presenetljivo, kako arhitekti ignorirajo sklep o tem, da mora bili v vsakem novo- zgrajenem stanovanjskem poslopju tudi prostor, kjer bi bilo mogoče urediti otroška zavetišča. Ne samo otroška zavetišča, pro- stori na sploh so velik problem. Marsikje bi radi ustanovili klub, pa ni prostora zanj, drugod pa zmanj- ka sredstev za opremo. Zanimivo je, da v nekaterih krajih celjske občine sicer že stojijo primerne zgradbe, da pa jih Socialistična zveza ne mo^ re uporabljati. i¿. marsikateri dvo- rani je skladišče hmelja, ljudje pa se sestajajo po gostiščih. Žal je treba ponovno ugotoviti — tako so poudarili na konferenci v Centru — da je angažiranost mla- dine in komunistov v SociaHstični zvezi še vedno zelo, zelo šibka. Čla- ni Socialistične zveze so menili, da za to zdaj že ni nobenega opravičila več in da Socialistična zveza končno obravnava take probleme, ki morajo ^nimati tudi mlade ljudi. Na občinskem odboru Socialistič- ne zveze v Celju letošnje konference dokaj ugodno ocenjujejo. Konferen- ce so živahne, na njih sodeluje več ljudi kot pretekla leta, pa tudi raz- prava se je marsikje usmerila v sklepanje o tem, kaj lahko Sociali- stična zveza kot množična organiza^ cija delovnih ljudi stori za hitrejše reševanje problemov občanov in ko- mune. CELJSKA SKUPŠČINA O TURIZMU IN GOSTINSTVU ZDRUŽITEV Ali NE? Petkova seja je ponovno dokazala, kako lahko natrpan dnevni red vpliva na kvaliteto razprave. Osrednja točka dnevnega reda so bili problemi gostinstva in turizma. Za poroštvene izjave o težkih milijoiiih je ostalo le nekaj minut. V razpravi o turizmu in gostinstvu so člani občinske skupščine govori- li o tolikih zanimivih vprašanjih, da so ob zaključku sklenili, da b¿do o sklepih glasovali šele na prihodnji seji, ko bo pristojni svet zbral in uredil najvažnejše pripombe. Zani- mivo je namreč dejstvo, da se turi- stični promet v Celju in njegovi okolici sicer vztrajno povečuje, da pa je porast števila gostov še vedno pod okrajnim in republiškim pov- prečjem. J To velja tudi za stopnjo povečanja inozemskega prometa. V celjski občini se znižuje tudi število dni bivanja posameznih go- stov, saj je razen v Dobrni pri nas močno uveljavljen tranzitni promet. Kljub temu, da so gostinska pod- jetja letos ustvarila samo za 60 mi- lijonov dinarjev skladov, je to ven- darle dokaj šn j i napredek. Še lani je bilo v celjski občini več gostin- skih podjetij, ki so poslovala z izgu- bo, letos pa to velja samo za hotel »Celeio«. Vprašanje je, kako dolgo bo še občinska skupščina krila nji-^^ hov o negativno bilanco. r Nekateri menijo, da bi vsa ta vprašanja laže reševalo močno, združeno go5>tinsko podjetje. O tem pa so bila mnenja odbornikov moč- no deljena. OBLETNICA EFENKOVE SMRTI V soboto je preteklo leto dni odkar je umrl komandant proslavljene Šti- rinajste, narodni heroj in priljub- ljen politični delavec Ivan Kovačič - Efenka. ^ Ob obletnici smrti je grobnica na Šlandrovem trgn pri spomeniku NOV bila prekrita z venci. Efenkov spomin pa živi v na^ vseh, zlasti pa v njefçovih junaštvih in zaslugah, ki jih ni nikoli mogoče dovolj ceniti. Kako spoštovan in priljubljen je bil ЕГепЦо, se simbolično kaže v tem, da od njegovega pogreba sera pri grobnici nikoli ni zmanjkalo sveže- ga (vofja. . Trajen je njegov spomin! VSAK MESEC MANJŠI IZVOZ V VELENJSKI OBČINI Devetmesečna prizadevanja ve- lenjske industrije še vedno kažejo negativni uspeh, saj od šestih indu- strijskih podjetij le dvoje izpoljnjuje planske odveznosti, in sicer elek- trarna Šoštanj ter usnjarna. Sicer so odstopanja v primerjavi linear- nih planov z operativnimi, a kljub temu kaže operativni Uspeh le 98 od- stotkov izpolnjenih predvidevanj. Tako je v najtežjem položaju tovar- na gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju, ki je v tem obdobju iz- vršila le 77,9 odstotkov predvide- vanj, sledi ji lesno industrijski kc^m- binat Šoštanj z 90,6 odstotki, »Ga- hmterija^c Šoštanj z 95,2 odstotka in rudnik lignita z 95,4 odstotki. Po- dobno kaže s storilnostjo, saj v vsej industriji znaša le 2,7 odstotni po- rast — od tega le v usnjarni (11 od- stotkov), pri lesno industrijskem kombinatu (6,9 odstotkov) in pri elektrarni (23,8 odstotkov). Ta sto- rilnost je računana na osnovi pove- čanja fizičnega obsega industrijske proizvodn je na enega zapQslcnega. Še bolj kritično pa je vprašanje izvoza, saj so štirje izvozniki velenj- ske industrije realizirali v devetih mesecih manj izvoza kot lani v istem obdobju in to kar za 95 tisoč dolarjev manj. Tako so devetmeseč- na predvidevanja izpolnjena le z 48,8 odstotnim izvozom, pri čemer pred- njači in skoraj izpolnjuje svoje ob- veze le lesno industrijski kombinat. Zaskrbljujoče pa jtr predvsem to, da se stanje izvoza v veknjski občini iz meseca v mesec slabša in bodo podjetja z uveljavljanjem nove di- stribucije deviznih sredstev hudo prizadeta. ŠOLO NA MESTO, KI JI PRIPADA KAKOR SMO ŽE POROČALI, JI, BILA PREJŠNJI TOREK V SLOVENSKIH KO- NJICAH RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA CE- LJE, NA KATERI so RAZPRAVLJALI O AKTUALNIH PROBLEMIH ŠOLSTVA V ZVEZI S PREDVIDENIMI SPREMEMBAMI v FINANCIRANJU, KI BODO STOPILE V VELJAVO Z NOVIM LETOM. OBJAVLJA.WO REFERAT. KI GA JE IMEL NA SEJI CLAN PREDSEDSTVA VLADO ZAKOSEK. Zakon o financiranju šolstva iz le- la I960 zagotavlja nam.esto prora- čunsko administrativnega načina progresivne j ši način financiranja s skladi, določa vire sredstev, obvezu- je ustanovitelje, da zagotove sred- stva šolam za osnovno dejavnost, in določa tudi prehod nagrajevanja prosvetnih delavcev od proračunsko administrativnega načina k sistemu delitve po delu. To je etatizacija šolstva, v polnem pomenu besede pa šolska reforma. Toda ta akt ima dve strani: for- malno in materialno. Formalni stra- ni .smo zadostih z novimi predmet- niki, z učnimi načrti, z zakonom, ki dovoljuje nep redovan j e učencev z negativnimi ocenami, kljub temu, da so zato šole mnogo izgubile na veljavi. Ob tem pa smo skoraj po- vsem pozabili na naše materialne možnosti, ki so osnovni ix>goj za re- alizacijo teh nalog. Šolstvo je zaostajalo za razvojem že v času klasičnega proračunskega financiranja, dandanes pa povsod govorimo, da so občine dolžne ure- diti materialno stanje šolstva, torej tisto stanje, ki ga v bližnji preteklo- sti v republiškem in zveznem meri- lu nismo bili Vos urediti. Če vzgojo in izobraževanje rasto- če generacije postavljamo v absolut- no materialno odvisnost od politič- no teritorialne enote, je to v določe- nem smislu razvrednotenje družbe- ne pomembnosti šolstva, kajti vzgo- ja in izobraževanje ne moreta posta- ti občinski ali slovenski, temveč sta jugoslovanski problem, saj sociali- stična etika ne dopušča, da bi bil otrok Bele Krajine že ob rojstvu de- gradiran na nižjo raven splošne iz- obrazbe. Naše načelo mora biti: vsemi učencem enake pogoje na т^- četkii šolanja in vsem in povsod enake možnosti za dosego življenj- skega cilja. Veliki organizacijski premiki v strukturi naše šolske mreže so za- gotovili, da je okrog 87 odstotkov učencev v letošnjem šolskem letu deležno šolanja na popolnih šolah. S povečanjem števila učencev se ve- ča tudi pedagoška odgovornost raz- vitih šol. Zato postaja vprašanje zmogljivosti naših razvitih in cen- tralnih šol z vidika njenih poveča- nih izobraževalnih in vzgojnih nalog še poseli j aktualno in terja nujno in neodložljivo rešitev. Pregled prostorskih kapacitet, s katerimi šole danes razpolagajo, ka- že, da je bilo od 213 zgradb v okraju zgrajenih 104 do leta 1900, po letu 1945 pa samo 48! Torej zares poraz- no stanje, zlasti če upoštevamo, da je absolutna večina onih 104 šol ar- hitektonsko dotrajana in v ničemer ne ustreza sodobnim učnim in vzgoj- nim principom naše stvarnosti. Nujnost urejanja delovnih pogo- jev na,šolah ne izhaja samo iz po- trebe, da bi izravnali velika nasprot- ja med nalogami pouka in delovni- mi pogoji, temveč tudi iz potrebe po večji racionalizaciji pouka, ki smo ga zaradi dotrajanosti zgradb, za- starelosti opreme in učil, praznih kabinetov in slabih higienskih pogo- jev zvulgarizirali na raven prakti- cizma, formalizma in predvsem ver- balizma. (Nadaljevanje na 11 strani) OD ^9. DO 29. XI. še naprej bo nestalno vreme s po- gostimi izpiemembami. Hladneje bo, kòuvc tedna spet padavine. CELJE, 20. NOVEMBRA 1964 št. 46 CEINA 20 din LETO XIV Glavni urednik RUDI LESNIK Oditovorni urcdnit JURE KRASOVEC Lii»t izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjrtje >CcIjski »isk«. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa "5 poštni predal 1Î2. Telefon 2é-2'^. Tekoči ra/iun: W)^-!)-t-Aî6 Lr.tna naro¿ nine 1000, polletna 500, četrtletna 250 dim. " iBOMmetTO 2400. Stran 2 CELJSKI TEDNIKì Št. 46 — 20. novembra 1964 POGLE DPO SVETU MARJAN RAVNIKAR Dogodki v Argentini, Braziliji in Boliviji nakazujejo vso težo nere- šenih družbenih problemov. Pretira- ne ambicije bivšega diktatorja Pe- rona se uresničujejo, čeravno v po-* polnoma drugi luči, vsaj kar se nje- ga tiče. Peronizem danes ne pomeni več za povprečnega argentinskega delavca pojem fašizma in celo kle- rofašizma, pač pa ga smatrajo kot sinonim borbe za pravice delavskih mas, za zgled vsem tistim, ki so vla- dali'po njem in ki so odstopali od pravic, ki so si jih delovne mase do takrat priborile. Prav v tem je nevarnost za Argentino, ker je dvomljivo, da so se koncepti Pero- nove politike kakorkoli spremenili. Njegov prihod, ki je že najavljen, bo verjetno situacijo vsaj v prvih dneh močno poslabšal. Ni izključe-^,^ no, da bo njegov ponovni vzpon za- ] znamovan s krvjo, prelito po argen- i tinskih mestih. Nič boljše ni v so-j sedni Braziliji, kjer so poslali v se- \ verozahodno provinco vladne enote, \ da zadušijo upor. Bolivijski dogod-l ki, kakor tudi situacija v Čilu pa nam govore, da je vsa Južna Ameri- ka pred dogodki z daljnosežnimi po- sledicami, pri katerih ima močan vpliv bogat severni sosed — ZDA. Na žalost ne moremo trditi, da se bo ta situacija kmalu sanirala; pre- več je notranjih činiteljev, objektiv- nih in subjektivnih vzrokov, ki so krivi za takšno situacijo. V okviru Združenih narodov in v okviru splošne svetovne politike, ki jo bo- do zastopali, bo mogoče pomagati narodom tega kontinenta, da pride- jo do resničnega napredka in miru. Zanimivo je, da na drugem veli- kem kontinentu, v Afriki, prav te dni doživljamo podobno situacijo, čeprav ne v tako krutih obračunih. Dolgoletni poglavar Sudana, general Abud, je moral končno zapustiti de- želo, s tem pa je tudi prenehal nje- gov precej konzervativni vpliv na bodoči razvoj te ogromne in bogate dežele. Bati se je bilo, da iz demon- stracij, ki so bile sicer krvave, ne zraste konflikt v splošni oboroženi upor, v ponovno revolucijo, kar bi deželo vrglo za desetletja nazaj. Vse skupaj se je na srečo končalo koli- kor toliko mirno in Sudan bo lahko gradil naprej, reševal svoje nacio- nalne probleme in zaostalost južnih pokrajin. Vojni konflikti na severu Afrike — med Sirijo in Izraelom — pa so ponovno dokazali, da tod še vedno vre in da je Izrael za arabski svet latentna nevarnost, ki lahko povzroči splošno nevarnost. Konso- lidacija v odnosih arabskih držav sicer napoveduje pa tudi omogoča končno rešitev izraelskega vpraša- nja brez vojne. Stari kontinent, kot imenujemo Evropo, pa zadnja dva rneseca do- življa kopico sprememb, ki so eko- nomskega, političnega in vojnega značaja, čeprav smo po moskov- skem sporazumu prešli v etapo mir- nega obdobja, je prav to področje še vedno nedeljena interesna sfera vzhoda in zahoda. Prav v tem pa le- ži vzrok prizadevanja (ki ga opažamo tako na zahodu kot na vzhodu) za pridobivanje simpatizer- jev za eno ali drugo stran. Skupni evropski trg želi postati homogena enota, ki bo ekonomsko v zvezi Z ZDA odločno odtehtala ekonomsko moč vzhoda. Ker pri tem velikokrat udarijo po nacionalni občutljivosti posamezne dežele in vzburijo neza- upljivost, ki je že zgodovinska med različnimi narodi Evrope (predvsem Francija — Nemčija) ni čudno, da prihaja od časa do časa do sporov in hotenj po popolnoma samostojni politiki, ki bi odstranila vse možno- sti za kakšnim koli hegemonizmom ZDA in Anglije. Prav ta samostojnost, ki jo Mo- skva zadnja leta nudi, ne samo vzhodni Evropi ( to je njena splošna proklamacija) in pa vse večje zbli- ževanje vzhoda in zahoda, je verjet- no tudi vzrok pobesnelosti kitajske propagande. Delno je iskanje tega zbliževanja vzrok tudi v indonezij- skih dvomih, češ, da so pozabili na relacijo sever— jug, se pravi razviti — nerazviti. Zelo verjetno je bila ta smer politike Washingtona in Mo- skve tudi ena odkritih kritik, ki jo je doživel Hruščov, predno je moral oditi. Vprašanje je sicer postavljeno dokaj jasno, toda odgovor mnogim ni tako jasen. Nerazviti trdijo, da se razviti med seboj lahko tako ali drugače prerekajo, oni pa kljub te- mu ostajajo lačni. O čem bo tekla beseda NA KONFERENCI KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL ALJAŽEV HRIB # DO KONCA NOVEMBRA BODO CLANI SZDL NA SE- STANKIH PODRUŽNIC RAZPRAVLJALI O POROČILIH POD- RUŽNIC IN KRAJEVNEGA ODBORA. • ZAVODNA IN CRET BOSTA ZDRUŽENA V ENO PO- DRUŽNICO. • NA KONFERENCI BO O NALOGAH SZDL NA ALJAŽE- VEM HRIBU RAZPRAVLJALO 66 DELEGATOV. # V OSPREDJU BODO KOMUNALNA VPRAŠANJA, PRO- STORI ZA POLITIČNE ORGANIZACIJE, UREDITVENI NACRT ALJAŽEVEGA HRIBA, VPRAŠANJE VODOVODA, ITD. Na sestankih podrtižnic člani te dni razpravljajo o poročilih odborov podružnic in krajevnega odbora, ki so obračun dvelethega dela. Na teh sestankih bodo člani izvolili nove odbore podružnic, delegate za kra- jevno konferenco, ki bo 2. decem- bra 1964, in predlagali .kandidate za bodoči krajevni odbor SZDL. Seda- nji odbori podružnic štejejo 3—5 članov, sedanji krajevni odbor pa 21 članov. Odbore podružnic bo tre- ba v bodoče okrepiti; v razpravi je predlog, naj bodo v bodoče odbori podružnic 5—9 članski, s čimer želi- jo pritegniti več članov SZDL k vo- denju organizacije. Premisliti je še treba, ali je pravilno, da so odbor- niki podružnic istočasno tudi člani krajevnega odbora. S tem se kopi- čijo funkcije, posameznikov SZDL. Aktivnost članov SZDL na terenu je bila v preteklih dveh letih pozi- tivna. Še posebej je bila dejavnost članov živahna v letu 1963, v pred- volilnih pripravah in ob volitvah ter ob akciji za pomoč Skopju. V tem času so šli člani tudi na izlet. Že v letu 1963 posebej pa v letu 1964, so }>osvetili pozornost evidenci član- stva. Poverjeniki in posamezni člani krajevnega odbora so opravili mno- go dela, saj so organizirali popis ce- lotnega prebivalstva. Ta popis bo služil vsem organizacijam še zla&ti pa Krajevni skupnosti pri organizi- ranju otroškega varstva. Popis pa je v času pred konferenco v zaključ- ni fazi. ' Na konferenci bo treba ugotoviti, zakaj ni- so uspeli v celoti uresničiti program preda- vanj, ki je bil izbran. Predavanja je organi- zirala posebna komisija, ki jo je ustanovil krajevni odbor. Vzroke lahko samo delno Učemo v raztresenosti in velikem teritorial- nem obsegu terena in pomanjkanju prosto- rov. Pomanjkanje ustreznih prostorov tudi sicer zavira dejavnost družbeno-poiitičnih organi- zacij na terenu. Dvorana z Zavodni, že itak potrebna obnove — inventar v njej je star in izrabljen — je bila ob zadnji poplavi po- kvarjena. Prostori za klub pri Skalni kleti, sicer močno bremene blagajno organizacije, ker so v zasebni hi£i in je najemnina visoka. So tudi ugovori zoper klub pri Skalni kleti. Res še niso uspeli izoblikovati ustrezen pro- gram za delo kluba, poudariti рЛ kaže tudi dejstvo, da prostori še niso opremljeni. Člani SZDL pa se v teh prostorih vendarle zbirajo ob zanimivih televizijskih oddajah, prlčeii pa so se zbirati tudi pionirji in mlajši mladinci. Dokončno rešujejo vprašanje os. nutka ureditvenega načrta za Aljažev hrib, vprašanje pa je, ali lahko do takrat v celoti zanemarijo vpr^anje prostorov, s katerimi sedaj razpolagajo? Na razpolago imajo tudi dvorano v Domu JLA na Teharski cesti. Za- radi regulacije Voglajne pa stavba nima per- spektive in tudi tu za vsako prireditev ali sestanek članov SZDL plačujejo najemnino. V bodoče se bo morala KO SZDL tesno povezovati z drugimi organi- zacijami na terenu in s Krajevno skupnostjo. To je že v preteklosti rodilo lepe uspehe, zlasti še pri re- ševanju raznih komunalnih in dru- gih vprašanj. Ná Aljaževem hribu in na Teharski cesti je bil dograjen vodovod, zagotovljen pa je tudi pri- četek del za vodovod na Mirni poti. Skupaj z vodstvi Krajevne skupnosti, ZK, ZB NOV in RK je Krajevni odbor SZDL v oktobru 1964 organiziral razgovor s predsed- stvom občinske skupščine in odbornico tega terena tov. МИепо Vrsnik—Štiftar. Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno: Gradnjo vo- dovoda in mehanizacije v Bohoričevi ulici, površinsko ureditev ceste na grad, Plečnikove ulice, vprašanje prostorov za otroško varstvo, in prostorov za brganizac^e, zagotovitev dru- gih prostorov in modernizacije trgovine pri Skalni kleti, sprejem ureditvenega načrta za Aljažev hrib, ki je v osnutku že izdelan (os- nutek se nahaja v pisarni krajevne skupno- sti) itd. V tem in naslednjih mesecih jih čaka še mnogo nalog, zlasti pa bo treba na zboru občanov čimprej ob- ravnavati ureditveni načrt, ki pred- videva tudi gradnjo šole. Stike z ob- činsko skupščino bo treba v bodoče še intenzivneje razvijati in sproti vsa vprašanja obravnavati na zborih občanov. Z bolj pogostimi zbori ob- čanov, za katere bodo pripravljeni tudi odgovori na vprašanja prej- šnjih zborov, se bodo lažje vključili v predvolilno aktivnost SZDL, ki je pred nami. Končno je treba še poudariti, da so občani na tem terenu že večkrat —. med drugim tudi s krajevnim sa- moprispevkom — pokazali, da so po lastnih močeh pripravljeni reševati skupna vprašanja. Z rešitvijo nakazanih komunalnih in drugih vprašanj bo okrepljena ta samoiniciativa in organizacija SZDL -bo lažje in uspešnejše izvrševala svoje naloge. J. Z. Pogled na Aljažev hrib V MOZIRJU DECEMBRA; PRVA KONFERENCA ZKS v začetku prihodnjega meseca bo- do tudi v mozirski občini letne kon- ierence osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki bodo končane do 20. decembra 1964. Predvidevajo, da bo občinska konferenca 16. januarja prihodnje leto. Na konference osnovnih organi- zacij so se v mozirski kon'tni skrb- no pripravili. Razumljivo j % da se bodo ti delovni razgovori komuni- stov precej razlikovali med seboj. Kljub temu pa bodo analizo ia-jno- političnega dela, problematiko od- nosov v Zvezi komunistov, proble- me v delovnih organizacijah in kra- jevnih skupnostih obravnavali po- vsod. V delovnih organizacijah se bodo odkrito pogovorili o ekonom- skem, političnem in samoupravnem položaju proizvajalca, medtem ko bodo vaške in terenske organizacije obravnavale tudi probleme domače- ga terena. Na teh konferencah bodo izvolili 52 delegatov za občinsko konferen- co Zveze komunistov. —er Razgovor o »teoriji in praksi« Pretekli teden je bil v Celju na pobudo uredništva revije »Teorija in praksa« razgovor, ki se ga je po- leg članov uredništva na čelu z od- govornim urednikorñ tovarišem Kranjcem udeležilo nad dvajset družbeno političnih delavcev. Raz- govor je bil izredno koristen, saj so si uredniki revije nabrali mnogo su- gestij, mnenj in tudi kritičnih pri- pomb, toda tudi celjski udeleženci so morah spoznati, da je revija lah- ko le tako bogatejša in zanimivejša, če bo čim več prispevkov od avtor- jev, ki družbeno delujejo v nepo- sredni praksi. Tako se je očitek, da je v reviji odnos teorije do prakse v škodo prakse, obrnil proti kriti- kom samim. ' -ec ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEM v šmarski občini skušajo razširiti zdravstveno varstvo na vse borce NOV, čeprav je mnogo kmetov, ki tega doslej v polni meri ne morejo uživati. Ugotovili so, da je samo 180 borcem NOV, ki imajo težje razme- re, bila dodeljena priznavalnina. Ob- činski skupščini, ki bo zasedala v to- rek, so posredovali predlog, da bi vsem kmetom-borcem prisodili pri- znavalnino najmanj okoli 5.000 din. Vzporedno bodo obravnavali še sta- novanjske razmere za borce. r STORE; DA BODO PRAZNIKI LEPŠI V Štorah je bil nedavno sestanek predsednikov in tajnikov vseh druž- beno političnih organizacij in dru- štev z območja krajevne skupnosti. Na dnevnem redu so imeli organiza- cijo proslav državnih, republiških, krajevnega praznika in drugih važ- nejših praznikov v letošnjem in pri- hodnjem letu. j. m. KOMU ŽE POTEKA MANDAT? Polovici poslancev skupščin poite- kajo pasledinjii meseci mandata. V tem času so opravili veliko delo. V njihovih volilnih enotah se bo po- trebno pomeniiiti o tem in obenem razmišljati, koga bi za prihOidnje ob- dobje lahko kandidirali. Poglejmo, komu že potoka poslanski mandat v coljskem okraju? V zveznem zboru Ernestu Rahtenu iz Vedenja. V zveznem gospodarskem zboru Viktorju Opaki iz Štor. V zveznem socialno-zdiraivstvenem zboru Radu Jonaku iz Celja. V zveznem prosvetno-kultumem zboru Mileni Vršnik-Štiftarjevi iz Celja. V zveznem organizacijsko politič- nem zboru Milanu Kavčiču iz Celja. V republišlcem zboru Jožici Терреу iz Brežic, Ivici Jeršič-Bumikovi iz Celja L, Jožetu Lončariču v Celju III., Hinku Vimerju iz Laškega, Slav- ku Štruklju iz Sevnice, Riku Jerma- nu v Šentjurju, Miroslavu Trunklju iz Rogaške Slatine, Janku Ževartu v .Velenju II., Nacetu Zagorcu iz Kr- škega in Francu Viriiu iz Žalca II. V republiškem gospodarskem zbo- ru ing. Francu Filipičiču iz Brežic, Jožetu Naraksu iz Celja II., Danetu Melavcu iz Mozirja, Ivanu Umniku iz Slovenskih Konjic, Ivanu Sitarju iz Rogaške Slatine ter Edu Komočar- ju iz Kräkega. V sociatlno-zdravistvenem zboru SRS dir. Milici Gajšek iz Celja I., Maksu Klemenčiču iz Laškega, Mišu Keršiču iz Sevnice, Mariji Mlinaric iz Šentjurja pri Celju, Vidi Gradišar iz Velenja in Slavi Butkovič iz Žalca. V prosvetno-kultumem zboru SRS Danici Kežman iz Brežic, Viktoriji Janžekovič iz Celja II., Jožetu Štur- mu v Mozirju, Branku Gombaču v Slovenskih Konjicah, ing. Vladu Tkavcu v Šmarju pri Jelšah ter Slav- ku Smerdelu iz Krškega. V organizacijsko-političnem zboru SRS pa Mariji 2eleznik v Celju I., Heleni Vodovnik v Laškem, Stanetu Budni iz Sevnice, Vinku Jagodicu iz Šentjurja pri Celju, Alojzu Kikcu v Velenju ter Alojzu Kotarju v Zaicu. OB 1. SEJI VOLIVNE KOMISIJE LE VOLJA OBČANOV v aprilskih dneh bodo po- tekale volitve v skupščinske organe. Toda že zdaj mora- mo misliti, kooa bomo voli- li, a tudi vedeti, kaj je v do- sedanjem delu skupščin in posameznih odbornikov ter poslancev dobrega in kaj po- manjkljivega. To spoznanje je predpogoj za izoblikovanje meril, ki jih postavljamo ob spomladanskih volitvah. To, da bomo že zgodaj pred sa- mim kandidiranjem govorili o ljudeh, ki bi jih lahko za- radi njihovih lastnosti in spo- sobnosti morda postavili na kandidatno listo, je nekaj no- vega. Prav zdaj bomo torej evidentirali ljudi, ki bi lahko bili kandidati, in pri tem se naj pokaže izostren posluh naših občanov in uveljavlja njihova volja. Nedvomno bo-' do tudi različne strokovne organizacije in društva, sku- pine občanov rekle, ta in ta tovariš ali tovarišica po svo- jih sposobnostih in doseda- njem delu ustreza tistemu, kar menimo, da naj bo kako- vost skupščinskega člana. Se- veda, pa se moramo ob tem zelo dobro seznaniti z zahte- vam.i, ki jih terja skupščinsko delo. Kljub temu, da so skup- ščine bolj zaživele, je vendar bilo še dosti odbornikov, ki niso bili dovolj aktivni, ki se niso udeleževali sej, ki so to- žili, da so preobremenjeni. To pa nikakor ne vodi k uspeš- nemu uveljavljanju skupščine in volje občanov. Po aprilskih volitvah naj ne bo niti enega člana skupščine, ki bi lahko potarnal, da je preobložen z drugimi dolžnostmi. Že zdaj moramo strogo postaviti, da so nekatere odgvorne dolžno- sti nezdružljive v eni osebi, če je nekdo predsednik KO SZDL naprimer, pa naj še bo tako priljubljen in prizade- ven, ne bi smel kandidirati., istočasno še za skupščinskega odbornika. , Ob tem, ko bomo ugotav- ljali, kdo bi lahko kandidiral, moramo biti zelo pozorni na vse okoliščine, ki bi pozneje lahko hromile uspešnost od- bornikovega dela. Prav pa je, da smo dosledni in odločni. Nič ne de, če postavimo v isti volilni enoti po več kandida- tov hkrati, vendar naj bodo vsi po svojih kvalitetah ena- kovredni. Jasno pa, da je po- trebno upoštevati tudi besedo človeka, ki bo končno sam odločil, če sprejme kandida- turo ali pa ne. Volilna komisija je na prvi seji opozorila, da bi morali po vseh občinah čimprej ob- delati vsebino c^ejavnosti in strukturo dosedanjih skup- ščin, istočasno pa pristopiti k tehničnim pripravam za pri- pravo volilnih imenikov. Na- čelo javnosti, vsestransko konsultiranje in spoštovanje najširše demokratičnosti so osnove naših predvolilnih pri- prav, ki se začenjajo v bistvu že z letnimi konferencami or- ganizacij SZDL ter tudi osta- lih. Edino volja občanov je temelj, na katerem lahko zraste skupščinsko telo bodi- si v občini, okraju, republiki ali zvezi, prav zato pa je po- grebno že zdaj razgibati naj- širše kroge naših > delovnih ljudi. rl IZ KONJIC v konjiški občini se že pripravljajo na občne zbore sindikalnih organizacij, ki bodo v ekonomskih enotah večjih podjetij že v decembru. Poleg tega pa bo sindikalni svet v prihodnji]] dneh pripravil .Se razprave o osnutku novega zakona o delovnih razmer- jih .____ Med prvimi v konjiški občini so se v teh dneh zbrali na letni konferenci organizacije Socialistične zveze prebivalci Resnika na Po- horju. Konferenca je lepo uspela, po zaključ- ku pa so se prebivalci razvedrili še ob filmu Vesna, ki jim ga je zavrtela konjiška delav- ska univerza. Na letni konferenci organizacije Zveze mla- dine konjiške občine so ugodno ocenili delo mladine v delavskih svetih in družbeno poli- tičnih organizacijah. V teh dneh so se v konjiški občini začele redne letne konference članov Zveze komu- nistov. Kaže, da bodo lepo uspele, saj so se komunisti nanje skrbno pripravili. V* L« St. 46 — 20. novembra 1964 CELJSKI TEDNIKI Stran 3 JUTRANJKA OSVAJA TRG Kljub številnim težavam je JU- TRANJKA — podjetje za izdelavo kopalnih oblek in otroške konfekci- je v Sevnici dosegla v treh letih svo- jega obstoja izredno zadovoljive uspehe. Predvsem je pomembno, da ' se je v kratkem času obstoja uve- ljavila s svojimi izdelki na doma- čem in tujem trgu. Tu pa je bržčas odločala predvsem kakovost izdela- ve, izbira materiala in modeli JU- TRANJKE, ki so znani po tem, da se naravnost prilegajo. Začetek JUTRANJKE ima vse so-' rodnosti z LISCU, ki si je v sev- niški občini že zagotovila primat z reševanjem zaposlitve ženske delov- ne sile in naravnost odlično kako- vostjo izdelkov. Tako tudi Jutranj- ka zaposluje v glavnem le žensko delovno silo. Doslej so preuredili že nekaj prostorov za proizvodne na- mene, sedaj pripravljajo drugo adaptacijo, da bodo povečali proiz- vodnjo zelo iskanih modelov. Sicer je v zadnjem letu imelo podjetje dokajšnje število zaposlenih z iz- redno nizkimi osebnimi dohodki, toda v letošnjem letu bo to vsaj delno izboljšano. GLOSA UDARITI JE BILO TREBA PO ŽEPU I' daritl je bilo treba po žepu, res! Toda ne s ponosom In veseljem. Uda- rili so po njem s predlogom /.a ka- znovanje. Storila pa je to občinska skupšćlna v Celju, ko je na pretilog službe družbenega knjigovodstva pred- lagala za kaznovanje osem podjetij, ki su začela z gradnjo obratov In zgradb, ne da bi si prej zagotovila in zavarovala finančna sredstva ter ure- ilila ostalo potrebno dokumentacijo. Gre za tovarno emajlirane posode, âtorsko železarno, Aero, Javne napra- ve, ekonomsko srednjo šolo, tehnič- no srednjo šolo, študijsko knjižnico In lesno industrijski kombinat Sa- vinjo. Zanima nas, kaj bodo v teh delovnih organizacijah zdaj rekli or- gani delavskega In družbenega samo- upravljanja. Ali bodo poklicali na od- govornost ljudi, ki bi bili morali urediti dokumentacijo? Se bodo mor- da zadovoljili samo s sodbo sodišča? Ali pa bodo celo ugotovili, da občin- ska skupščina »nima razumevanja za potrebe kolektiv^ In iirše skupnosti«! Na nedavni gospodarski razstavi sevniške občine je sodelovala tudi JU- TRANJKA s svojimi kakovostnimi proizvodi. ŽE V DECEMBRU NA TRGU SIIPERAVTOMAT PRAMI STROJI Tovarna gospodinjske opreme bo v letošnjem letu zaključila finančno realizacijo s štirimi milijardami. Drugo polletje daje namreč čudovi- . te rezultate, saj je šele nekaj me- secev, odkar so stroji stekli v novi tovarni. Proizvodnja zadnjih dveh mesecev (do 400 milijonov in več mesečno) je na nivoju 5 milijardne proizvodnje. Najzanimivejša pa je primerjava letošnjega 1. polletja in tretjega četrtletja, saj sta si po, vrednosti proizvodnje enaka. Kljub temu pa ima podjetje teža- ve, saj izdaleka ne more kriti po- treb na tržišču. Tako je prav okto- ber bil klasičen primer pomanjka- nja štedilnikov na trda goriva in plin. Dokaj resna pa je situacija v zve- zi s preskrbo surovine za prihodnje leto. Podjetje potrebuje mesečno okrog 500 ton uvožene pločevine; pred dnevi pa je bilo obveščeno, da bo prejelo za prvo tromesečje pri- hodnjega leta skupaj 400 ton ploče- vine.. Nesorazmerje, ki nikakor ni vzpodbudno za kolektiv, kajti to- varna gospodinjske opreme Gore- nje je med izvozniki in se bo pri- hodnje leto še "v večji meri vklju- čilo v mednarodno delitev dela v. povezavi z italijansko firmo REX. Še letos pa bodo pričeli s proiz- yodnjo Superavtomat pralnih stro- jev 270 z dokaj ugodno ceno, ki se bo vrtela med 160 in 180 tisoč di- narjev. Prihodnje leto pa bodo proizvodni program razširili, saj bodo poleg že znanih proizvodov izdelovali pralne stroje in okrog 30 tisoč pralnikov za posodo in bo skupna proizvodnja dosegla vrednost 8 milijard dinar- jev. Torej pri 100 odstotnem povi- šanju bruto produkta bodoča okrog 20 odstotkov zvišali število zaposle- nih. Že danes pa se kolektiv srečuje s problemi ozkih grl, kot je emaj- lirnica, vprašanje prostorov za skla- dišča, orodjarno in remont. S pre- sehtvijo teh bi v obstoječi novi hali pridobili prostor za dve težji in dve manjši stiskalnici. Skrb za neposrednega proizvajal- ca pa je v kolektivu tovarne gospo- dinjske opreme dokajšnja. Urejeno imajo toplo prehrano za vse tri iz- mene, omogočajo pa tudi kosilo za oddaljenejše. Podjetje je doslej iz- gradilo ali odkupilo okrog 40 dru- žinskih stanovanj, trenutno pa ure- jajo štiri stanovanja. V podjetju skorajda ni zap>oslenega, ki bi imel osebne dohodke izpod 30 tisoč di- narjev, liiovprečje pa izkazuje viši- no okrog 42 tisoč dinarjev. Sicer razmišljajo o tem, da bo treba čim- prej e urediti osebne dohodke sred- nje in višje strokovnih kadrov, ki so v času višanja minimalnih oseb- tiih dohodkov stagnirali. ŠOŠTANJSKI USNJARJI: Zmogli bomo! Tovarna usnja v Šoštanju je v svojihv proizvodnih prizadevanjih že krenila na bolje. Kljub številnim objektivnim težavam so v letošnjih devetih mesecih dosegli obseg fizič- nega bruto proizvoda z 81,12 odstot- ki ali 2,7 milijardami vrednosti. To pomeni slabo tretjino zvečano pro- izvodnjo v primerjavi z lanskim is- tim obdobjem. Sicer je usnjarna le- tos zatajila pri izvozu, saj je v pri- merjavi z lanskim letom dosegla do- slej le 34 odstotkov izvoza ali od 312 tisoč planiranih dolarjev le 81 tisoč. Nov obrat šivalnica ni dosegla plana. Težave imajo z osvajanjem novih artiklov in z vse bolj češčimi okvarami na strojih. Tudi oskrba z gorivom nikakor ni zadovoljiva, še težje pa je z oskrbo taninskih ekstraktov — vse več upo- rabljajo mešanice s smrekovimi ek- strakti, 'kar zmanjšuje kakovost iz- delkov. Kritična situacija je z nabavo do- mačih kož, kjer se je krepko, uve- ljavilo načelo konjunkture. Ker pa so zaloge iz uvoza premajhne, so prisiljeni plačevati cene na doma- čem tržišču. Vendar pa vse te težave niso to- likšne, da kolektiv le ne bi preha- jal k bolj organizirani proizvodnji ter večjemu izkoriščanju zmogljivo- sti. Vsekakor bo sanacijsko obdob- je imelo pozitivne vplive, v kolikor bo to našlo svoj odmev le ne pri preorientirani proizvodnji in večji delovni disciplini, temveč bo našlo svoje pravo mesto tudi v enotnem nastopanju vodilnih služb v podjet- ju, ki bodo ob ponovnem oživetju delavskega samoupravljanja spo- sobne z organi upravljanja sodelo- vati in jim nesebično pomagati pri pravilnem in smotrnem odločanju. KONFERENCA SZDL V RUDARSKEM VELENJU OBISK N1 MERILO Torkova konferenca krajevne org- nizacije Socialistične Zveze v Ve- lenju je znova odprla niz problemov, od katerih je vsekakor najoeitnejši: do kod seže aktivna vloga članstva, saj je bila udeležba več kot minimal- na. Od 4.295 članov se je konference udeležilo 178. ki pa niti niso utegnili dočakati zaključka, tako da je nov odbor volilo le dobrih 150 članov. Žal poročilo predsednika Lampeja ni zajelo preteklega dela in je iz- zvenelo vse preveč splošno, razen o problemu velenjske občine, ustavitvi kreditov za perspektivno rast ve- lenjskega lignitnega bazena. Šele razprava je osvetila nekaj perečih problemov, kot so vprašanje otroškega varstva in drugo. Okrog 800 družin je v Velenju, kjer sta oče in mati zaposlena. Več kot osem sto otrok je na ta način v času za- poslitve staršev prepuščenih sebi, od tega 400 predšolskih in 400 šol- skih. Vzgojno varstvena ustanova pa lahko sprejme (v pogojih skraj- nega utesnjevanja) 147 otrok. Še porazuejši pa so potem rezultati zdravstvenega stanja oitrok. Več kot ■>0Ò otrok ima deformacije prsnega koša (posledice rahitisa), okrog 400 jih ima srčna ali revmatična obo- 1епјц, okrog 200 otrok je podhranje- nih. Slika, ki vsebinsko v drugačni ■luči kaže arhitektonsko lepoto Ve- lenja. V razpravi je predsednik občin- skega odbora Socialistične zveze Franci Pristovšek sicer dejal, da ni bistven obisk, da je važno to, da je članstvo polno angažirano v tej ali oni dejavnosti in tako daje svoj pri- spevek oblikovanju kraja. Vsekakor je Socialistična zveza v Velenju kot mobilizator uspela iz- peljati številne delovne akcije, saj je Velenje v tem obdobju pridobilo otroški park in vodovod, kjer so člani s svojim delom prispevali de- setine milijonov. Svojstven uspeh Velenja pa je vsekakor klubsko ži- vljenje, ki v naših vrstah združuje vse večje število članstva. Klančnik KJE SO VZROKI? čeprav nam zima trka na duri, vendar dobi potrošnik vtis, da naše trgovine nikakor tega ne vedo (ra- zen redkih izjem!). Prav prehod iz jeseni na zimo je čas največjega povpraševanja po različnih, nujnih vrstah blaga. Bežen pogled pa pove, da so z zimskini asortimanom blaga oskrbljene le redke trgoviiie, da manjka izbire zimske obutve, da primanjkuje številnil/ vrst konfek- cije, posebej otroške, da manjkć^ volnenih odej, otroškega perila in dežnikov. Prav tako je kritična os- krba z gradbenim materialom, go- spodinjskimi stroji (hladilniki, raz- ni mešahn in pralni stroji) ter emaj- lirano posodo, šivalnimi stroji, dim- nimi cevmi in (umnimi koleni. V nezavidljivem položaju so po- trošniki, ki si niso pravi čas oskrl)e- li ozimnice, saj je cena dokaj po- rasla. Klančnik V POLZELI OZKO GRLO: ŽAGA in nabava vezanih plosc Poslovna enota LIK Savinja na Polzeli in v Šempetru zaposluje 361 delavcev — od tega okrog 40 od- stotkov žena. V devetih mesecih so za 10 odstotkov pod planom. Danes so mišljenja, da so prenapeto plani- rali zmogljivost zastarele žage. Si- cer bo to ozko grlo prihodnje leto odstranjeno, ko bodo z rekonstruk- cijo pridobili nov gater; toda to bo že v novih pogojih, ko Polzela in Šempeter ne bosta-samostojni po- slovni enoti z lastnim obračunom in bo skupna uprava v LIK Savinji v Celju. Polzela izdeluje zelo iskano po- hištvo za spalnice za domače tr- žišče, medtem ko Šempeter izdelu- je ko.sovno pohištvo za izvoz (raz- tegljive mize ter polizdelke: stopni- ce za ladje). Kljub neizpolnjevanju planskih obvez so v devetih mesecih poveča- li proizvodnjo za 58,7 odstotkov v primerjavi z lanskim letom in do- segli 709 miUjonov finančne reali- zacije. Posebne težave ima poslovna eno- ta na Polzeli z nabavo vezanih plošč, saj so šele zadnji mesec uspeli do- biti toliko tega materiala, da so na tekočem. Zato ni bilo redko, da je podjetje krizo z materialom reše- valo z odpusti delavcev. Zanimivo je, da je industrija po- hištva v letošnjem izredno razgiba- nem letu nekako izven teh dogajanj. Pri 20 odstotnem porastu minimal- nih osebnih dohodkov v masi odpa- de kar 26 odstotkov na zaposlitev nove delovne sile. In če pri tem upo- števamo porast storilnosti v letoš- njih devetih mesecih za 21,6 odstot- kov, nikakor ni razumljivo, da so povprečni osebni dohodki porasli le za 2,6 odstotka, saj v tem primeru gre za slabo politiko nagrajevanja po učinku ali pa gre samo za do- kaj šen dvig nizkih osebnih dohod- kov. Razmerje med skladi in osebnimi dohodki se giblje v razmerju 1:3, kar je vsekakor ugodno. V podjetju računajo, da se bo do konca leta popravil povprečni osebni dohodek na 35 tisoč na zaposlenega, kajti podjetje ima specifičnost, da v pr- vem polletju proda le do 30 odstot- kov proizvodnje in so zato osebni dohodki v zadnjih mesecih leta viš- ji. Mnenja pa so, da doslej niso naj- ugodneje reševali vprašanje kadrov- ske zasedbe, saj nimajo v podjetju niti tehnika niti inženirja. Sicer šti- pendirajo enega tehnika na srednji tehnični šoli (lesna stroka), enega за na srednji ekonomski šoli, po- eg tega štipendirajo dva na delo- vodski špli. To je vsekakor malo, saj imajo letno čez dva milijona sredstev za kadre. -nik Časopisno podjetje »Celjski tisk« Celje razpisuje v EE »Celjskega tednika« prosto delovno mesto VODJE IPRAVE CELJSKEGA TEDNIKA Pogoji: višja ali visoka šola z ekonomsfco ,trgovsko adi pravno smerjo aii srednja šola z večletno prakso v elronopaski, trgovisiki ali pravni stiroiki. Prejemki po pravilniku o osebnih dohodikih. Nastop službe takog. . i iiM Razpds velja do zasedibe delovnega meata. Za vodo V Ljubečni Prostovoljno gasilsko dru- štvo v Ljubečni je dalo po- budo, da bi gradili požarno- varnostne bazene. Prvi so,, lansko leto zagrabili na bliž- njem Glinskem, ker so zve- čina s prostovoljnim delom uredili velik vodni zbiralnik. Krajevna skupnost v Ljubeč- ni pa je letos poprijela za to ' nit in pravkar so pričeli s prvimi deli za graditev več- dcscttisoČ litrskega zbiral- nika na strmini blizu gasil- skega doma. Radi pa bi utrli dve muhi na mah: uredili požarnovarnostni zbiralnik in ujeli pitno vodo za nase- lje. Vse kaže, da bodo uspe- li. Mogočen kup betonskega gramoza je že ob izviru, zdaj pa pozivajo občane k prosto- voljnemu delu. Čeprav zima že trka čez prag, obetajo, da bo zbiralnik gotov še letos. Drugo težje vprašanje pa je iztrošena cesta, ki jo bo po- trebno urediti. Na cestah proti Celju je jama pri ja- mi, pa če se peljete skozi Tr- novlje, Gaje ali čez Teharje. Ir. ŠE:0^VIŠJI CENI MESA V celjskem okraju sta kmetijski kombinat v Šentjurju in kmetijska zadruga iz Brežic pred nedavnim predložila predloge za povišanje cen svežega mesa. Zavod za cene v Ce- lju pa je ta dva predloga zavrnil z ugotovitvijo, da nista v skladu s tržnimi razmerami. Trenutno je pri zavodu v razpravi predlog kmetij- skega kombinata Žalec — obrata Mesnine v Celju, ki predlaga povi- šanje cen v razponu od 9 — 50 od- stotkov. Po tem predlogu bi izenačili cene za goveje meso L in II. vrste s klavnostjo nad 50 odstotkov (kar za 50 odstotkov — od 647 na 972 dinar- jev primer za 11. vrsto) teletina za 12 odstotkov, baby beef za 19 od- stotkov in svinjino za 9 odstotkov. Zanimiva je tu primerjava s pov- prečnirtii cenami v Mariboru, kjer so vse cene nižje od dosedanjih celj- skih (razen pri 11. vrsti govejega mesa, kjer je sedanja razlika 17 dinarjev). Tendence tovrstnega zvišanja so vredne vsega obsojanja, saj vnašajo v hotenja po stabilizaciji tržnih razmer zmedo in iščejo lastno rešitev samo v obremenitvi potroš- nika. Eiančuik stran 1 CELJSKI TEDNIK St. 46 — 20. novembra 1964 KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL V SESCAH VSI o VSEM Kdo ne pozna Šešč in Matk. Oba kraja sta znana kot partizanska kraja in tu so doma delavoljni ljud- je. Sami vidijo številne potrebe svo- jega kraja, sami čutijo potrebo po izobraževanju, po kulturnem življe- nju, po izmenjavi mišljenj o drob- nih in velikih stvareh; in ko nekaj sklenejo, ne odjenjajo. In tako so se zbrali v soboto v za- družnem domu v Šeščah, kot člani Socialistične zveze pretresejo svoje dosedanje delo in si na pridobljenih izkušnjah začrtajo novo pot. O dve- letnem delu je spregovoril predsed- nik krajevnega odbora Bernard Ce- pin. Uspešna izvedba volitev, humana akcija za Skopje, številna predava- nja za kmetijce o gojitvi jablanovih nasadov, o živinoreji in o kmetij- stvu na splošno, o zdravstvenih vpra- šanjih. Niso pozabili najbolj pe- '1'ečega problema: vprašanja znižane dohodnine za višinske kmete. V po- ročilu, je predsednik omenil tudi nesoglasje z mladinsko organizacijo, češ, da so se redkokdaj sestali, da bi skupaj usmerili in oblikovali raz- voj Šešč in Matk. Sicer je mladina bila delovna v prosvetnem društvu in v bodoče bo treba mladino pri nji- hovih prizadevanjih podpreti, to pa v enaki meri pričakujejo članstvo Socialistične zveze, kajti v kraju kot Šešče in Matke je možno živeti le pod skupno streho, da se ustvarijo majhne, čeprav življenjsko važne stvari. Šešče so ena najboljših krajevnih organizacij žalske občine in s števi- lom včlanjenih volivcev v vrste So- cialistične zveze prednjačijo s 87 odstotki. Po oceni občinskega odbora Socialistične zveze pa je tudi kra- jevna skupnost v Šeščah ena naj- boljših v žalski občini. Tako redki so tisti problemi, ki so na tem razgovoru obviseli neizgo- vorjen v zraku. Nedavna poplava je poskrbela, da so že na konferenci izvolili pripravljalni odbor za grad- njo novega mosta, ki ga je Savinja odnesla. To ovira številne delavce v teh krajih, ki so zaposleni v Šem- petru, Žalcu ali v Celju, saj imajo sedaj kar 6 kilometrov daljšo pot: piizadeeti so tudi kmetijci, saj so od- rezani od cest, pa tudi vode je zmanjkalo v gornjem delu vasi, ker je povodenj uničila tudi vodovodno omrežje. V razpravi so dokazovali krivdo Vodne skupnosti, ki je z regulacijo dokaj ponižala dno Savinje in s tem ogrozila temelje mostu, katerega so Šeščani s pomočjo JLA zgradili in prispevali zanj okrog 350 kubičnih metrov lesa. Sedaj so spet pripravljeni poma- gati z lesom in s prostovoljnim de- lom, želijo le pomoč občine, da bi z betonskimi stebri zagotovili daljšo življensko dobo njim toliko potreb- nega mostu. N Klančnik VZPON NA GROSSGLOCKNER \ štorska Svoboda je pre- tekli torek priredila v pro- storih prosvetnega doma kliibski večer, na katerem je o vzponu na Grossglockner predaval znani jugoslovanski alpinist Ciril Debeljak, \Pre- davanje, ki je bilo skrbno .sestavljeno in izredno zani- mivo, je spremljalo 120 barv- nih diapozitivov. J. M. TURISTIČNI PROBLEMI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI MALO DENARJA MUZIKE NA POBUDO PREDSTAVNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE, SO SE PRETEKLI PONEDELJEK V LJUBNEM SESTALI OKRAJNI IN REPUBLIŠKI ČINITELJI TER REGIONALNI POSVET O BODOČEM RAZ- VOJU GOSPODARSrVA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE POSVETILI VPRAŠANJU TURIZMA KOT NAJPOMEMBNEJŠE GOSPODARSKE PANO- GE POLEG GOSPODARSTVA. V Zgornji Savinjski dolini so turizem pričeli smotrneje obravnavati že pred dvemi leti, po regionalnem posvetu v Gornjem gradu 1962. leta. Uspehi niso izostali. V tem kratkem obdobju so poveča- li število ležišč za 100 od- stotkov (od 603 na 1.164) pravtako pa tudi nočitve stalno rasejo. Medtem ko so lansko leto zabeležili okrog 39.000 nočitev, so to število dosegli že v letošnjih deve- tih mesecih. Še pomembnej- ši pa je porast inozemskih nočitev za več kot 150 od- stotkov. V letošnjem letu so v sodelovanju z dunajsko po- tovalno agencijo aranžirali direktno avtobusno zvezo Dunaj—Ljubno (vsakih šti- rinajst dni) in število ino- zemskih gostov je zraslo od 2.000 lani na 5,125 letos (v devetih mesecih). Prihodnje leto bodo to zvezo razširili na trikrat tedensko in od te- ga si Ljubenčani in tudi dru- gi kraji v Zgornji Savinjski dolini mnogo obetajo. In ocena tujih gostov in pred- stavnikov njihove potovalne agencije: »Čudovita je Sa- vinjska dolina. — Pogoji, ki jih nudite našim gostom, zdaleč presegajo naša priča- kovanja!« Poleg stacionarnega turiz- ma pa je Zgornja Savinjska dolina naravnost idealna za izletniški turizem, o čemer \^ najbolje priča letošnjih sto- tisoč obiskovalcev Logarske doline. Pri takšnem obisku in se- danjih zmogljivostih pa je prišlo neštetokrat do prime- rov, da je zastarela kuTiinja v malih prostorih postregla kosilo 1.300 gostom, to je od desete ure dopoldne do če- trte popoldne. In še ostane kot najteže rešljiv problem cesta od Radmirja do Logar- ske doline. Mozirski turistič- ni delavci ^želijo le, da bi ta odsek asfaltirali na doseda- nji trasi, opremili z ogledali in opozorilnimi znaki, kar bi v najboljšem primeru pome- nilo okrog 20 do 30 milijo- nov na km in to na 28 km odseku. Sočasno pa bi pove- čali restavracijske zmoglji- vosti v Logarski dolini ter zgradili novo moderno kuhi- njo v Planinskem domu. Problem Logarske je kljub številnim lepotam zaprtost — edini dostop je preko Le- tuša in Črnivca. V kratkem pa, kot kaže, bo dolina dobi- la še dva dostopa. In sicer preko PavHčevega sedla v Matkovem kotu, ki bo ožive- lo v slučaju razširitve malo- obmejnega prometa na Lo- garsko dolino in povezava s koroškim ter mariborskim bazenom z gozdno cesto pre- ko Bele peči. Zgornja Savinjska dolina je tipično zaostalo področje, kjer ni pričakovati večjega razvoja industrije, ima pa vse naravne lepote za turi- zem. Je kraj, vsaj v svojem gornjem koncu, kjer je v zadnjih desetletjih očitna de- populacija in kaj bo, če bo- mo te lepe predele in obe- nem mejne predele zanema- rih ter dopustili, da bo mi- gracijski proces še v večji meri pustošil, namesto da višinskemu kmetu omogoči- mo zaslužek doma — s tu- rizmom. Tu pa so potrebni krediti, razumevanje. Doslej imajo v mozirski občini že okroe 12 zasebnikov — kme- tov, ki so svoje kmetije pre- uredili v male privlačne pen- zione. Toda vse to ostaja na pol poti — cesta do Logarske ni privlačna za turiste, turistič- ni centri tega predela imajo še premalo pomembnih turi- stičnih objektov, ki bi lahko gostu zadostili, turistični de- lavci tega območja pa spri- čo premalo op>ore (menimo na sredstva, ki bi rešila te probleme) imajo še več ko preveč optimizma in jim je za dosedanje delo treba izre- či pohvalo. Posvet je imel vsaj to vlor go, da je opozoril širšo jav- nost, da turizem nikakor ni in ne more biti domena tu- ristično atraktivne Gorenj- ske, temveč je že doma v Savinjski dolini in bi ob pra- vilnem posluhu ter pomoči lahko postal pvomemben vir dohodkov prebivalcev Zgor- lyft Savinjske dahne., _ ^ ^ S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V ŽALCU OBRT NE SIEDI POTREBAM Ol fíü - ^'Zadnjo sejo občinske skup- ščine Žalec so posvetili vpra- šanjem stanja obrti, sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij in novih pravil o razpolaganju s skupnimi rezervami, delu tržne in- špekcije in kontrole cen ter pregledu poslovanja družbe- no investicijskega sklada. Tako kot drugod tudi v žalski občini nezadostno raz- vita obrt zavira rast druž- benega standarda. Doslej sino namenili vse premalo sredstev za moderni^cijo obrti in tako se je razvijala nenačrtno in so nekatere usluge popolnoma odmrle, čeprav je povpraševanje vse večje. Občutna napaka je bi- la združitev manjših obrtnih organizacij v obrtne centre, kjer se je pojavilo vprašanje pomanjkanja sposobnih strokovnih kadrov ter pogo- jev za delo, kot posledica pa prehod redkih kadrov iz obr- ti v industrijo (k boljšim pogojem). V žalski občini imajo tre- nutno 8 obrtnih podjetij in 134 zasebnih obrtnih delav- nic. Obrtna podjetja zdru- žujejo 26 različnih obrtnih dejavnosti, med katerimi prednjačijo ključavničarstvo (6 poslovnih enot), splošno mizarstvo (5 poslovnih enot), inštalaterstvo za vo- dovod in ogrevalne naprave (3 enote), elektroinstalacije (3 enote), soboslikarstvo in pleskarstvo (3 enote),' kro- jaštvo (3 enote) itd. Omem-, be vredno je, da so v druž- bAiem sektorju obrti letos pridobili 10 novih poslovnih enot ter nravtako 10 novih zasebnih obrtnikov. Še ved- no pa manjka uslug za vzdr- ževanje motornih vozil, za popravilo gospodinjskih strojev, šiviljska obrt (sko- raj v vseh krajih) in frizer- skih obratov. Obrt je še v večji meri kot industrija v težavah glede oskrbe z reprodukcijskim materialom. Tako sta naj- bolj problematična les in ko- vinski material — slabe obrtne usluge pa pogojuje tudi izredno slaba kakovost domačega blaga (na primer barve itd.). V letošnjem letu so obrtne organizacije žal- ske občine vložile v moder- nizacijo strojne opreme in delovnih prostorov 171 mi- lijonov dinarjev, od tega kar 85 milijonov lastnih sred- stev. Največ pa je k izbolj- šanemu stanju obrti (v žal- ski občini pride 28 občanov na enega delavca v obrti) doprineslo zmerno obdavče- nje obrtnih uslug. Klančnik Vezavarovan prehod nad strugo Most, ki nad potokom »Struga« v bližini Žalca veže asfaltirano cesto: Ziilec-Zabukovca, je zadnja poplava purušiia. Vodna skupnost iz Žalca je le nekaj tednov pred poplavo končala delà' na regulaciji tega po- toka. Ce je bilo širjenje in poglab- ljanje struge kaj krivo, da se je most zrušil, to je stvar strokovnja^ kov. Dejstvo je da sedaj most leži ná dnu prekopa. Kaj pa prehod? V dno struge je zabitih nekaj pi- lotpv, preko katerih tečejo zasilno urejeni tiri ozkotirne železnice, ki jo uporablja rudnik Zabukovca za prevoz premoga. Med te tire je položena in pribita debela deska in tučii po vsaki strani tira je pritr- jcria po ena čisto ozka deska. Vse skupaj meri morda meter v širino. O kakšni ograji, ki naj bi zago- tavljala varen prehod ni govora, ker jc". mostič pač mišljen samo za vlak. Ves^ cestni promet je pre- usmerjen po cesti skozi bližnjo vas in se tako relacija podaljna za cela dva kilometra, vrhu tega je ta cesta v skrajno Zanikrnem stanju. Zalo znak za obvoz upoštevajo samo tisti, ki pač ne morejo uporabljati že omenjenega, komaj meter širo- kega prehoda. Torej vozniki avto- mobilov. Vsi ostali pa se kljub zniAu za obvoz poslužujejo nevar- nega' prehoda preko mostu ozkotir- no á^lezníce, pri tem pa vsakdo iz- mea'njih tvega življenje. Zamisli- \ moi-.si osamljenega potnika, ki s težkip motornim kolesom v pozni nočni uri v temi leze'po nezavaro- vaifeifh ■ ■pVehodti preko struge'. Za centiiïKitcr napačvn gib z volanom in nesreča je tu, katere posledic nihçé ne more predvidevati. Pad.ic, skidaj s težkim vozilom nekaj met- ov globoko' v strugo, v vodo ali na razbitine starega mostu se pač lah- ko konča T. najhujšim. K. D. S KONFERENCE SZDL V RADECAH Res nerešljivi problemi Zadnja konferenca krajev- ne organizacije Socialistične zveze v Radečah je bila prav- zaprav nekakšen zbor obča- nov, saj so nanizali toliko komunalnih problemov, da imaš nehote vtis, da so ob- čani že dolgo pogrešali, da bi občinska skupščina kon- frontirala z željami občanov svoje zmogljivosti. TakoN sp nanizali vpraša- nje urbanističnega načrta, uslužnostnih delavnic, turiz- ma, otroško-varstvene usta- nove, železniške in avtobus- ne postaje ter številnih drtj- gih manjših problemov. Urbanistična rešitev Radeč je v zraku vse tako dolgo, dokler ne bo rešeno vpraša- nje zasavske ceste, ki pa, kot kaže, visi prav tako v zraku. Prav zato imajo individualni graditelji izredne težave pri lokacijah. Uslužnostna de- javnost Radeč pa se začne pri enem čevljarju (zasebni- ku) in neha pri šiviljski de- lavnici. Turistični delavci ugotav- ljajo iz leta v leto, da ne do- be materialne podpore za svoja prizadevanja in da t\x- tijo pravo žejo po zasavski magistrali. Vsekakor ni razumljivo, da so Radeče brez vzgojno- varstvene ustanove. Pravta- ko pa je Radečane vznemiri- la vest o ukinitvi železniške postaie v Radečah, saj ima- jo že tako slabe avtobusne zveze. /Torej problemi, ki niso ešljivi danes, problemi; ki onemogočajo, da bi člani SZDL z vedrim počutjem lahko aktivneje spreminjali podobo kraja z lastnim de- lom. D. M, S Topoletovo »bognarijo« je Laško izgubilo zadnji atribut podeželjskega mesteca Laške »bognarije« ni več Nedavno so v Laškem ob glavni ulici pri gasilnem do- mu podrli laško »znameni- tost« — Topoletovo hišo, ki je bila hkrati tudi kolarska delavnica. Hiša, prastara najbrž, je bila od let in za- nemarjenosti tako razmaja- na, da je bila mestu že kar v sramoto. Poleg tega je one- mogočala širitev ceste. Na tem mestu zdaj stoji nova laška pekarna, v ozad- ju pa kipi v višino nov ob- jekt pivovarne. S Topoleto- vo »bognarijo« in pred leti s kovačijo nasproti doma »Partizan«, je Laško izgubilo zadnje atribute tipičnega po- deželskega mesteca. Tudi studenec, ki je prite- kal pod cesto ob Topolovi hiši na beli dan, je šel ra- kom žvižgat. Generacije so si tam gasile žejo, kdor ni imel denarja, da bi se odže- jal v gostilni, tam, kjer je sedaj lesno strugarstvo. Človeku nehote pade na misel, kaj bi dejal pokojni Topole, če bi še živel. Naj- brž bi zarobantil: — Iz boja v boj! —ec KOZJANSKI JAKA GRE V POKOJ Leskovšek Jakob iz Lesič- ne, uslužbenec Občinske skupščine Šmarje pri Jelšah, nosilec številnih odlikovanj, dolgoletni sekretar osnovne organizacije ZK Lesión ). pri- zadeven družbeni íiclíivec, odhaja v pokoj. Lcsičkega Tako poznajo po vsem Koz- janskem kot dobrega in po- žrtvovalnega dmžbcno-poli- tičnega delavca. Ob njegovi upokojitvi mu želimo še ve- hko zdravih let in da bi bil še vnaprej tako aktiven. Prebujenje OKRAJNE ZVEZE TABORNIKOV Okrajna zveza tabornikov v Celju je po nekajme- sečnem mirovanju ponovno zaživela. Zaradi nesoglasij vodstva je bilo delo od spomladi popolnoma ohrom- Ijeno in tako bi zveza, ki je bila pred leti najt)oljša v republiki, skoraj doživela neslavni konec. V zadnjem času so imeli več sestankov, katerim so prisostvovali tudi predstavniki republiške zveze in družbeno političnib organizaci3^okraja Celje. Pokazalo se je, da je bila osnovna napaka storjena takoj po lan- ski letni skupščini, ko so v sekretariat izvolili skoraj same starejše člane. Neaktivnost sedanjega sekretari- ata je hromila delo in tako so zdaj pred problemom, ali bodo zmogli vse naloge, ki jih čakajo do skupščine, ki bi morala biti že decembra. Na zadnjih sestankih se je pojavilo mnenje, da je treba na skupščini seda- nji sekretariat v celoti zamenjati in deloma tudi iz- vršni odbor. S tem pa se je pojavila vrsta kadrovskih vprašanj. • J. L. st. 46 — 29. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK etru I SPREMEMBE V FINANCIRANJU ŠOLSTVA BOMO UVELJAVILI OB SPRJEMEMBAH D:0SEDANJE POLITIKE Medtem ko objavljamo s seje predsedstva OSS Celje na 1. in 11. strani celoten referat o materialnem položaju šolstva v okraju, posredujemo na tem mestu še povzetke iz razprave. Ce bi skušali ocertiti razpravo, po- svečeno aktualnim problemom šol- stva, bi morali reči, da je bila vse- sTiozi stvarna, konkretna in tehtna ter se ni izgubljala v sferah fraze- ologije, kar je marsikje postalo že vsakdanja praksa. Še celo več: ču- titi je bilo živo angažiranost, da bi našli najustreznejše zaključke, ki naj bi v občinah pripomogli do uve- ljavitve predvidenih sprememb v fi- nanciranju šolstva in stimuliranju prosvetnih delavcev. Udeleženci razprave so bili enot- nega mnenja, da je treba izdelati ustrezna stališča prav zdaj, ko bodo v občinah sestavljali družbene na- črte, še zlasti pa, da je zadnji čas, ko bo brezpogojno in brezkompro- misno treba šolstvo in prosvetne delavce postaviti v enakopraven po- ložaj do ostalih dejavnosti. Ne gre več za nerazumevanje občinskih skupščin, kajti te bodo morale najti dodatna sredstva, četudi v proraču- nih ne bo ostalo nič več za druge I)otrebe. To p>omeni, da bodo morali marsikje bistveno spremeniti občin- sko politiko. •S strani občinskih skupščin gre potemtakem za znatno večje obvez- nosti do šolstva, šole bodo namreč predložile svoje delovne programe (kvantitativne in kvalitetne), ki jih bo treba plačati. V primeru, da ma- terialnih sredstev ne bi bilo dovolj^ bodo lahko določeni del svoje de- javnosti črtale, občinske skupščine pa bodo nosile odgovornost, če bo kakšna šola delala z okrnjenim pro- gramom! Pri tem velja dodati, da bo izvajanje kvantitativnega pro- grama spremjal ustrezen sklad, kva- liteten program pa po objektivnih merilih zavod za prosvetno pedago- ško službo kot strokoven organ. Programi bodo sicer sestavljeni gle- de na idealno in dejansko zasedbo, vendar bodo občine dolžne izpolniti materialne obveznosti glede na ide- alno zasedbo, kajti tudi šole bodo morale težiti za tem, da bodo pro- gram v celoti izpolnjevale. Seveda so se ob tem porajala tu- di vprašanja, kako bodo gospodar- sko različno razvite občine kos po- večanim obveznostim do šolstva in od kod bodo vzele dodatna sredstva. V Celju na primer je že obveljal kri- terij, katerem bo delovna mesta enakih kategorij enako nagrajevati. Za šolstvo bodo' v tem primeru po- trebovali 30 odstotkov več sredstev. Toda tudi v šibkejših občinah bo mogoče problem rešiti: če iz občin- skih virov ne bo sredstev, bo imela šola pravico do dodatnih sredstev s strani višje teritorialne skupnosti. Vzpodbuden primer, ki kaže da je ta vprašanja vendarle mogoče rešiti, je Nova Gorica, kjer so v enem letu zvišali plače prosvetnih delavcev kar za 42 odstotkov — ker so manj na- menili drugim potrebam! Sedanja praksa — seveda tudi na področju našega okraja — je bila takšna, da je prosvetne delavce vedno uspelo prepričati, da denarja pač ni in so se morah s tem sprijai:niti, to pa poslej ne bo več mogoče. Značilna je bila ugotovitev razprave, da ob sedanji politiki občin, četudi bo več sredstev, položaja šolstva ne bo mo- goče izboljšati! Ce pa bi s prizade- vanji iz leta 1961 in 1962 nadaljevali, danes teh problemov verjetno ne bi bilo več. Dobršen del razprave je bil posve- čen investicijam in štipendiranju kadrov. Kritičen položaj, v kakrš- nem je šolstvo spričo dotrajanih zgradb, bo vsekakor terjal tudi in- vesticije, namenjene novogradnjam. Pri tem kot investitorji seveda ne bodo mogla nastopati gradbena podjetja, kot na primer v Preboldu, kjer je adaptacijo šole namesto ob- čine kreditirala Gradnja! (Vsekakor pohvalno za podjetje.) Pač pa bo iskati možnosti za najemanje dol- goročnih kreditov, ki jih novi zakon o kreditiranju tudi predvideva. V njem po mnenju podpredsednika re- publiškega odbora družbenih služb Geze Cahuka vendarle ni sprejem- ljiva formulacija, ki govori o ena- kih pogojih za vse, kajti v šolstvu smo upravičeni zahtevati najugod- nejše pogoje. Te bodo morale omo- gočiti politično teritorialne enote, tudi s tem, da bodo manj forsirale gospodarske objekte, ob katerih še- le med gradnjo razmišljajo, kaj bo v njih! Glede na to, da bodo gospo- darske organizacije na področju in- vesticij še naprej v priviligiranem položaju (ker lîodo pač lažje od prö- svete izpolnjevale bančne pogoje), bi bilo investicije med gospodar- stvom in negosi>odarstvom razmeji- ti s trdnim odstotkom, hkrati pa uveljaviti tudi družbeno intervenci- jo. Glede štipendiranja so bili udele- ženci razprave sicer deljenega mne- nja: po prvem naj bi za štipendira- nje skrbele občinske skupščine, po drugem pa šole same, vendar je na- zadnje obveljala druga varianta, saj šole same najbolje vedo, kakšen kader potrebujejo. Predsedstvo okrajnega sindikalne- ga sveta bo tako referat kakor za- ključke z razprave posredovalo vsem občinam; upamo le, da jim bo to pretehtano gradivo s pridom slu- žilo pri uveljavljanju naših splošnih prizadevanj v praksi! D. Hribar Onstran lepega OB RAZSTAVI JOŽETA TI- SNIKARJA V FOYERJU CELJSKEGA GLEDALIŠČA Spomnil sem se Alfreda Loo- osa: »Kje je vaše pero, vi, ki opisujete ljudi in njih ^duše! Opišite vendar rojstvo in smrt, kako krike bolečine, hropenje umirajočega, posled- njo sled misli, kako vse to do- iivljaš v ...« — toda ne v 01- brichovi spalnici, marveč v mrtvašnici bolnišnice, kjer je hropenje že zamrlo, kjer so misli izbrisane in je zavladal molk. Kako daleč proč je to sli- karstvo od tistega vedrega, včasih nemara površinskega entuziaznta za lepote tega sve- ta, za himnična razpoloženja, kakršna doživlja meščan ob • nedeljskih izletih na deželo, za majhne in velike laži, za rožnate sanje, za svetlobo top- lih okrov, svežino žgane siene, dišeče po vinogradih, mlačen slan kobalt, za vriskajoče kr- pe kadmija... Slikar, zaprt med štiri prazne stene, obse- den od mrtvih in živih med mrtvimi, trdovratno bije svoj boj, ustvarjajoč prizore osam- ljenosti v tesnem prostoru mrtvašnice, kjer je smrt vsak- danji fakt, trupla pa v svoji goli bedi ne potrebujejo niče- sar, niti ronžatih sanj, niti ve- likih, niti malih laži, niti so- žalja, niti patetične pogrebne koračnice. Vizija smrti, neiz- bežen absurd negibnih trupel in živih, ki si dajejo oprav- ka z njimi, jih premerijo, pre- iščejo in popišejo, v sivozeleni atmosferi, ki diši po formali- nu. Vsako platno se zdi kot do- kument izbojevane bitke proti štirim stenam, proti truplom — v imenu življenja. Vedno znova se je treba spoprijeti z dejstvi, ki so protislovna in nesmiselna, s prividi mrtva- škega plesa, kjer so trupla predmet grotesknega obreda, boschevske orgije, ki jo lah- ko ukroti le oppič, ko jo ukle- ne v ploskev. Dejstvo, naključ- je, je lahko nerazumljivo; spremenjeno v govorico čopi- ča ga je mogoče razumeti vsaj v mejah platna, kjer poslej ži- vi svoje drugo življenje. Trupeice dojenčka na grobi deski, nad njim prazni obrazi, otopeli v bolečini — rekviem tolikšne moči in neposredno- sti, da bi mu težko našel pri- mero. Onstran lepega in onstran ganljivosti (ganljivost ima svoja pravila). To slikarstvo se v svoji skromni neposrednosti po- smehuje estetu-ocenjevalcu, kot truplo padlega vojaka. Truplo padlega vojaka nam- reč v večini primerov nima predpisane akademske drže, v kakršni je umrl Davidov Ma- rat; kdaj pa kdaj je podobno pijanemu Harlekinu, ki se re- zi na vsa usta — v popolnem nasprotju z logiko in resnobo prizorišča. Zato pač ni nič manj mrtvo in nič manj pre- tresljivo. W. OTROŠKO VARSTVO NAJ REŠUJEJO delovne organizacije o otroškem varstvu je bilo že ve- liko razprav in je preteklo že pre- cej črnila, vendar je otroško var- stvo še vedno tam, kjer je bilo. Tu- di na razširjeni seji presedstva ok- rajnega sindikalnega sveta, ki je bila v Konjicah, je ob šolskih pro- blemih prišlo na dnevni red otroš- ko varstvo. Pri tem je bilo morda značilno, da so udeleženci v razpra- vi poleg problemov nakazali tudi določene predloge za praktično re- ševanje. Podatki, po katerih je na primer v celjski občini zaposleno 37 odstot- kov «ena in je v varstvu komaj 659 otrok (!!), medtem ko je to število po odstotku v okrajnem merilu celo za skoraj polovico nižje od repubfi- škega povprečja (okraj 1,7, repu- blika 2,14), vsekakor govori o tem, da je problem izredno kritičen. (Za primerjavo, s katero si sicer resda ne moremo dosti pomagati, a je vsaj zanimiva, velja navesti, da je reci- Ц10 v Italiji deležno otroškega var- stva 30, na Madžarskem pa celo 40 odstotkov otrok. Da bo statistika popolnejša in absurd večji: po za- poslenosti žena smo baje prvi v Evro- pi, po varstvo otrok pa zadnji!! — Ta podatek ni z omenjenega posveto- vanja — op. pis.) Povsem razumlji- vo je, da se vedno znova poraja vprašanje, kdo je pravzaprav dol- žan problem otroškega varstva re- šiti? Čeprav odgovor ni neznan, bi bilo morda važnejše, če bi vprašali: kdaj? (Seveda s tem ne mislimo — jutri.) Osnovna misel z razprave je bila v tem, da so za otroško varstvo dolž- ne v prvi vrsti poskrbeti delovne organizacije same, s čimer se je mo- goče v celoti strinjati. Kajti za takš- no stališče govori več tehtnih raz- logov. Prvi izmed njih je ta, da gre pri otroškem varstvu za otroke čla- nov njihovih kolektivov; drugi raz- log je ta, da bi urejeno varstvo raz- bremenilo ženo na delovnem mestu skrbi, kaj je z otroci in bi bila pro- duktivnost večja; tretji razlog, ki nakazuje tudi praktično rešitev, pa je v tem, da delovnim organizaci- jam ostaja na račun ukinjenih pri- spevkov iz dohodka 12 odstotkov več sredstev, ki bi jih lahko smo- trno vlagale v te namene. Čeprav so sicer v besedah stvari vselej pre- prostejše kot v dejanjih, bo pri re- ševanju otroškega varstva vendarle izhajati prav od tod. dhr Mariborski slikarji 1930-1940 v sredo 18. t. ni. so v Likovnem salonu odprli razstavo mariborskih slkarjev. ki so v desetletju pred drugo svetovno vojno nastopali v okviru umetniškega kluba »Brazda«. Razstava, ki bo odprta do 9. decem- bra, posreduje priedalcem 14 likov- nih slvariilev sedmih avtorjev. Za- stopani so Franjo (ioiob. Maks Kav- Fiance Mibelič^ Zo- ran Music, Lojze Šušmelj in Klavdij Zoryik. Ta umetniška skupina je imela v mariborsk^em likovnem življenju predvojnega obdobja velik pomen, saj je skupaj z drugimi slikarji, ki so sodelovali v »Brazdi ^ nadomestila klid) (irohar . ki je zaradi konser- vaiiiivnosti vodilnih članov kmalu odmrL • Slikarji, ki se nam predstavljajo, so pravzaprav zastopniki različnih likovnih smeri. Medtem ko so bili Zoran Mušič, Maks Kavčič in KlaVíy (lij Zornik protagonisti formalno ra- finiranega toka, sta Franjo Golob in Lojze Šušmelj zastopnika social- no kritičnega slikarstva. Razstava bo vse kakor pripomogla do boljšega spoznavanja likovne ustvarjalnosti >x naši severni pre- stolnici. Letošnji program NADALJEVANJE DOSEDANJEGA DELA VEČJA NAČRTNOST, VSEBINSKO IN KVALITETNO IZBOLJŠANJE DEJAVNOSTI, USTREZNEJŠA KADROVSKA POLITIKA TER SOLIDNEJSA MATERIALNA OSNOVA — TO SO NEKATERE BISTVENE ZNAČIL- NOSTI PROGRAMA, KI GA JE ZA TO SEZO- NO IZDELAL OKRAJNI SVET ZVEZE KUL- TURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ. Pretekla sezona, iz katere pravza- prav izhaja letošnji program, je po- tekla v znamenju kongresa Svobod in prosvetnih društev. Obdobje je bilo dokaj razgibano, saj so vsa društva v občinah skupaj z družbe- no-političnimi organizacijami teme- ljito pretresla svojo dejavnost ter hkrati prispevala tehten delež same- mu kongresu. Razprave so ponekod občutno pripomogle do boljšega materialnega položaja društev, kot na primer v Brežicah, Konjicah, Ce- lju in Velenju. Kulturna dejavnost pa vendarle ni bila v vseh občinah enako intenzivna, za kar je vzroke iekati v slabi dejavnosti svetov in pomanjkanju programov, pa prav tako v skromnih finančnih sred- stvih. Okrajni svet zveze kulturno pro- svetnih organizacij je v skladu s sklepi, sprejetimi na skupščini in priporočili republiške zveze v pre- tekli sezoni zlasti za organizacijsko in kadrovsko utrjevanje okrajnih odborov in komisij ter občinskih svetov in komisij. V skladu s tem je bilo več posvetovanj in seminar- jev, na katerih so obravnavali ama- terizem. Ena izmed značilnosti, ki je spremljala amatersko delo, je bilo pomanjkanje kadrov, tako na dramskem, knjižničarskem, klub- skem področju kot tudi drugje. Če- prav so skušali usposabljati kadre v seminarjih in tečajih, samo to v danih razmerah ni dovolj in bo zato problem reševati z rednim šola- njem. Tako ostaja skrb za kadre ena po- glavitnih nalog okrajnega sveta tu- di v tej sezoni. Program predvideva razen tega vsebinsko in kvalitetno izboljšanje dejavnosti društev. Med posameznimi področji je na vidnem mestu dramski amaterizem, ki je še vedno najbolj nmožična oblika de- javnosti. Da bi bila uspešnejša, bi bilo potrebno predvsem načrtno po- vezovanje družin med seboj, z ob- činskimi komisijami in okrajnim dramskim odborom kakor poklic- nim celjskim gledališčem. V lanski sezoni uprizorjena dela pričajo o tem, da so režiserji znali izbrati kvaliteten program, čeprav so s kva- litetno dramsko literaturo, primer- no za amaterske odre, težave. Komisija za lutkarstvo si bo sicer tudi v tej sezoni prizadevala utrditi svojo dejavnost, vendar je krog so- delavcev in aktivnih članov vedno manjši. Poleg akcij, namenjenih iz- obraževanju vodij lutkarjev, so v programu posvetovanja ter gostova- nja lutkovnih odrov iz Maribora in Ljubljane. Podatek, da imamo v okraju 120 klubov, od katerih jih programsko ustreza komaj 12, govori o pomanj- kanju sposobnih kadrov in hkrati tudi o šibkem materialnem položa*- ju. Zato predvideva program uspo- sabljanje vodij klubov ter material- no utrjevanje. Pri tem bodo morale krajevne skupnosti poskrbeti za teh- nično in materialno, organizacije SZDL pa za idejno vsebinsko plat klubov. Program okrajnega sveta vključu- je seveda tudi ostala področja, vesn- dar o tem kaj več v prihodnji šte- vilki, dhr DOPOLNILO K ČLANKU: UCENCI na cm2 V 44. številki Celjskega tedni- ka z dne 6. nov. 1964 smo zasledili članek z naslovom »Učenci na cm^.« Pisec v njem omenja poročild zavo- da za prosvetno-pedagoško službo v Celju, iz katerega so povzeti ne- kateri podatki za prikaz prostor- skih kapacitet v naših šolah. Ker pa iz članka ni razvidno, kateri' podat- ki so povzeti, dodajamo o stanju prostorskih kapacitet naslodnj<. po- jasnilo: Z reorganizacijo osnovnošolske mi:eže so se v zadnjih 5 letih izvr- šile bistvene spremembe v njeni strukturi. Od 193 šol našega okraja je 67 popolnih (od teh 47 central- nih) osnovnih šol s 30.181 učenci, 84 šol je podružnic s 6.191 učenci in 42 nerazvitih s 5.052 učenci. Če upo- števamo, da se otroci iz podružnic prešolajo v višje razrede centralnih šol, mora torej 67 razvitih šol zaje- ti skupaj 36.372 (87%^) vseh osnov- nošolskih učencev v našem okraju. Povečanje števila učencev, ki so bili z reorganizacijo zajeti v pogoje šo- lanja v popolnih osnovnih šolah, znaša v petih letih okoli 32 odstot- kov ali 10.000 učencev. S temi podatki je želel zavod za prosvetno pedagoško službo opozo- riti, da so se z reorganizacijo izvr- šili veliki premiki v številu učencev na posameznih vrstah šol in povzro- čili po eni strani razbremenitev po- družnic in nerazvitih šol, poldrugi strani pa obremenitev razvitih zla- sti centralnih šol. To se kaže v tem, da znaša povprečje za podružnico 73 učencev, za nerazvito šolo 120 učencev, za razvito šolo z upošteva- njem prešolanih podružničnih učencev pa nad 500. Če bi preračunavali, koliko m- prostora (v učilnici ali koristne po- vršine na šoli v celoti) odpade na posameznega učenca, nam preraču- navanje občinskega povprečja ne pokaže realne podobe. Za prikaz re- alnega stanja bi morali preračuna- ti povprečje posebej za šole, ki so se razbremenile in posebej za šole, ki so se obremenile. Taki izračuni bi pokazali, da je v podružnicah in nerazvitih šolah situacija ponekod zelo ugodna (majhno število učen- cev na oddelek, enoizmenski pouk), obratno pa na razvitih šolah skraj- no neugodna (številni oddelki, dvo^ izmenski pouk). Občinskega pov- prečja prostorskih kapacitet na poi- sameznega učenca v poročilu nismo navajali. Ob prikazu, kako se je 67 razvitih osnovnih šol obremenilo z učenci, smo,v poročilu želeli opozoriti tudi na sorazmerno povečanje pedagoš- ke odgovornosti teh šol. Učenci se prešolajo na razvite šole zato, da bi imeli ugodnejše pogoje za prido- bivanje osnovne izobrazbe, ki jo nu- dijo lahko na višji stopnji le stro- kovno usposobljeni specializirani učitelji za predmetni pouk. Za kva- litetni predmetni pouk pa so poleg predmetnih učiteljev potrebni tudi dodatni prostori (kabineti za uči- la, posebne učilnice za fiziko, ke- mijo, gospodinjstvo, delavnice, telo- vadnice, knjižnice itd.). Teh prosto- rov pa na nekaterih šolah ni. Pri reorganizaciji smo šli celo ta- ko daleč, da smo kabinete, zborni- ce in druge dodatne prostore, ki so bili na šoli predvideni v te name- ne, spremenili v učilnice, samo da smo vse učence spravili pod streho. S prikazom, koliko m^ je dodatne- ga prostora za predmetni pouk v posameznih občinah ter s primer- javo z normativi Sveta za šolstvo LRS iz leta 1958 (ko normativi še niso upoštevali varstva ali celodnew nega bivanja učencev v šoli, kar po- staja danes že družbena nujnost!), da potrebuje popolna osnovna šola za cca 260 učencev po teh normati- vih 377 m^ dodatnega prostora, se lahko razvidi, da ne dosega niti te- ga števila m- dodatnega prostora. Zavod za prosv. ped. službo Celje MARIE OCTOBRE Duvivierov film MARIE OCTOBRE, napeta zgodba o srečanju nekđan^h ilegalcev (film bodo predvajali v petek in soboto v Metropolu) zasluži osrednjo pozornost v filmskem sporedu tega tedna. Po dvajsetih letih se srečajo člani odporniške pariške skupine. Toda ne sestanejo se zaradi ob- letnice, temveč zato, da razkrijejo svoje podobe, da izluščijo iz svoje srede izdajalca (za izdajo so izvedeli čisto slučajno), ki je kriv, da jih je samo enajst na tem srečanju. Ko prisostvujemo temu psihološkemu posegu v no- tranjost enajstih nekdanjih ilegalcev, ko razkrivamo njihovo preteklost in ko z njihovo pomočjo najdemo med njimi izdajalca, nas film prisili k raz- mišljanju. In čudoviti protagonisti tega filma — Danielle Darieux, Ber- nard Blier, Serge Regiani, Lino Ventura in drugi, ostanejo ob stram pred veličino tega obračuna. Mimo človeških življenj, ki jih ni več, ne morejo mimo stvari, ki terjajo jasno stališče, mimo stvari, ki terjajo obračun. In morda ne bo odveč opozoriti še na to, da bodo MARIE OCTOBRE pri- pravili (udi v o^ljekem gledališču. BtS stran è CELJSKI TEDNIK Št. 46 — 20. novembra 1964 S POPLAVO SO SE HOTEti OKORISTITI v CELJSKI POSLOVALNICI LJUBUANSKEGA PODJETJA »CONTALc JE ZAD- NJA POPLAVA POVZROČILA PRECEJŠNJO GMOTNO ŠKODO. ČEPRAV BI BILI LAHKO USLUŽBENCI PRAVOČASNO RESILI BLAGO IZ SKLADIŠČA, TEGA NISO HOTELI, MARVEČ SO, KOT KAŽE. SKUŠALI POVODENJ IZKORISTITI ZA TO, DA BI PRIKRILI NEVESTNO POSLOVANJE. POPLAVUENO JE BILO 16 TELE- VIZORJEV IN VEC DRUGIH PREDMETOV. V TRIČLANSKI KOMISIJI ZA OCE- NITEV ŠKODE STA DVA ČLANA, USLUŽBENCA DOZA POSRBELA NAJPRKÎ ZASE IN SI REZERVIRALA RAZLIČNE PREDMETE; TELEVIZORJE SO PO 80 ODSTOTKOV ZNIŽANI CENI POLEG NJIJU DOBILI TUDI NJUNI ZNANCI. Medtem ko so si ob poplavi člani kolektivov požrtvovalno prizadevali, da bi rešili, kar se je rešiti dalo, so uslužbenci »Contala« držali križem roke in pokazali do ljudske imovi- ne skrajno malomaren odnos! Če- prav so imeli možnost, da bi rešili blago, še preden je voda preplavila skladišče, to je v soboto zvečer, so ga pustili na mestu, češ »saj se ne splača reševati, odškodnino bo že pl»^X)OZ.« Ko SO v nedeljo okrc^ pol sedmih zvečer gasilci črpali iz skladišča vodo (10 centimetrov je je še ostalo), so naročili poslovodji, naj znosijo blago v prodajalno. To- da naslednjega dne zjutraj je bilo še vse na svojem mestu. V ponede- ljek so gasilci ponovno črpali pri če- mer so poslovodjo opozorili, da bo talna voda še narasla. Poslovodja je brezbrižno menil, naj bi blago odstranili gasilci sami, kar pa v takšnih okoliščinah nikakor ni bila njihova dolžnost. Tako stf poplav- ljene predmete znosili iz skladišča šele v sredo! . ' i Povsem jasno je, da je taksna razumljiva malomarnost morala imeti določene vzroke. In jih j© res tudi imela. Preiskava je namreč do- gnala, da je celjski poslovalnici Con- tala poplava prišla prav, da bi pri- krili nevestno poslovanje. Organi TNZ so ugotovili, da je bilo v proda- jalni več loščilcev, ki so bili že rab- ljeni in je podjetje zanje hotelo do- biti odškodnino. Televizijski spre- jemnik, ki jim je pri prenosu zdrs- nil na tla ih se poškodoval, so eno- stavno namočili v vodo! Podobno je poslovöclja odnesel s police rabljen loščilcc in ga potopil v vodo. Razen tega je tržna inšpekcija našla med neprizadetimi predmeti tudi take, ki so bili poplavljeni in so jih po vsej verjetnosti hoteli prockiti kot nor- malne. Razumljivo, da so to prepre- čili. Ko je tričlanska komisija prišla v podjetje, da bi ocenila škodo, sta si oba člana DOZ-a najprej rezervirala različne predmete. Poleg njiju so tu- di njuni znanci dobili televizorje po 80 odstotno znižani ceni! Seveda sta oba člana takoj pristala, da DOZ po- ravna odškodnino, kar je predstav- nike matičnega podjetja iz Ljubijo ne močno presenetilo, kajti uveljav- ljanje odškodnine v normalnih окон liščinah niti ni tako preprosto! Pri tem velja še dodati, dá bi morala celjska poslovalnica urediti prodajo poškodovanih predmetov sporazum- no s centralnim delavskim svetom matičnega podjetja, za kar je poslo- vodja dobro vedel. Spričo takšne malomarnosti in težnje, da bi se s poplavo okoristili, je bil uveden kazenski postopek. Po^ slovodja je priprt, dhr KONEC VOŽNJE, tVZAPORUi ■I PREJŠNJI TEDEN V PONEDELJEK IN TOREK ZVEČER JE SKUPINA MLA- DOLETNIKOV v CEUU UKRADLA 9 AVTOMOBILOV. PODOBNIH PRIMEROV JE BILO DO PREJŠNJEGA MESECA 70. VSI AVTOMOBILI SO BILI UKRADENI NA PROSTEM — NA OTOKU IN DOLGEM POLJU. ČEPRAV SO TATOVI PREVOZILI PRECEJ KILOMETROV, JE BILA VOŽNJA PO ZASLUGI HITRE IN USPEŠNE INTERVENCIJE ORGANOV LM KRATKA. ZA TRI MLAJŠE IN ENEGA STAREJ- ŠEĆA ČLANA SE JE KONČALA V ZAPORU. KARAMBOLA V PREBOLDU IN HRASTNIKU STA POVZROČILA ZA 700 TISOČ DINARJEV ŠKODE. Po podatkih TNZ so mladoletniki vlamljali v avtomobile in pri tem kradli vse, kar je bilo v njih. Tako so iz nekega avtomobila odnesli elektro material v vrednosti 350.000 dinarjev, iz drugih avtomobilov dež- ne plašče itd. Ker so imeh ključe, potrebne za vžig motorjev, so »ko- ristno« združuU s »prijetnim« in se vozili na različnih relacijah. Kljub dolgi kilometraži pa je bila vožnja kratka. Organi LM so jih hitro iz- sledili, ko pa so hoteli izvedeti, kje imajo ukradene predmete, so jih mladoletniki skušali speljati in iz- koristiti priložnost, da bi pobegnili. A jim seveda ni uspelo. Po mnenju TNZ delikventni sicer niso imeli namena, da bi si prilasti- li avtomobile, razen v enem prime- ru, ko avtomobila še niso našli. Po- leg tega ta vrsta kriminalitete tudi ne pomeni kakšnega hujšega pro- blema, čeprav beležijo do prejšnje- ga meseca že 70 podobnih primerov. Kar vendarle sili k ukrepom, je dej- stvo, da infamo opraviti z nevar- nostjo nesreč in gmotno škodo, saj gre za »voznike«, ki nimajo vozni- ških dovoljenj in ki vozijo s tujimi avtomobili. Vzrokov za takšne tatvi- ne jo po mnenju TNZ več: predvsem pomanjkanje garaž, nezavarovani parkirni prostori (vsi avtomobili so bili ukradeni na prostem), razen te- ga pa nosijo del krivde lastniki av- tomobilov sami, saj puščajo v njih na vidnih mestih najrazličnejše predmete, ki so privlačni. Vsaj s te strani bi bili lahko lastniki motor- nih vozil previdnejši. Težave povzro- ča organom TNZ tudi to, da oškodo- vanci ne prijavijo kraje vedno pra- vočasno. To velja še zlasti tudi za kolesa, ki jih v Celju ukradejo pre- cej, kar pa lastniki pogosto sploh ne prijavijo. Ob vsem tem je očitna potreba, da bi zavarovali parkirne prostore kakor tudi uredili kolesarnico, saj lahko kolesa srečujemo vsepovsod,' v centru mesta ali v zakotnih ulicah. dhr/ Priz»r iz Duvivierovega filma Marie Octobre, v katerem bomo videli zna- menita igralca —■ Danielle Dariux in Bernarda Bliera (na slild) PONUDBA V;PLIVA NA CENE Sreda je ponavadi pomemben trž- ni dan. Takrat je na celjski tržnici vsega dovolj. Le pozimi, ko zavla- data sneg in ledeni piš, se tržnica tudi ob teh dneh ne napolni. Kaže, da je jesenska sezona končno pri kra- ju, kajti v sredo je že bila tržnica bolj slabo preskrbljena. Že ob šestih zjutraj je zmanjkalo mleka, smeta- ne, sira in masla pa ves dan ni bilo. že nekaj časa primanjkuje jajc. To seseda navija ceno. Tako moramo v teh dneh odšteti za en jajček kar 60 do 62 dinarjev. Orehi so po 250 do 350 dinarjev, jedrca pa po 1200 do 1500 dinarjev kilogram. Kot vsako zimo je tudi letos na tržnici dovolj kisle repe, kislega ze- lja in fižola. Toda cene niso ravno nizke. Repo prodajajo po 100 do 120 dinarjev, kislo zelje po 120 do 140, fižol pa po 200 do 300 dinarjev, od- visno seveda od vrste in kvalitete pridelka. Glavnato zelje je po 40 do 50 dinarjev. Solate je na tržnid nekoliko manj kot pretekla leta. Pravijo, da zavoljo tega, ker jo je uničila poplava. Si- cer pa prodajajo cndivjo po 100 di- narjev, ostalo solato pa tudi po 200 dinarjev kilogram. O preskrbi s sadjem je tovariš Or- lic, tržni nadzornik, takole povedal: »Zanimivo je, da je na tržnici letos sadja dovolj kljub temu, da je naša okolica slabo obrodila. Jabolka pro- dajamo po 100 do 140 dinarjev, hru- ške pa so po 140 do 180 dinarjev Sadje je lepo in dobro. Tudi grozdja je še nekaj, vendar je cena v zadnjem času močno poskočila. Izabelo pro- dajajo jiVivatni proizvajalci po 150 dinarjev, žlahtno grozdje pa lahko na stonicali kupite za 260 dinarjev.« Perutnine je dovolj samo ob sobo- tah. Toda tudi to je razveseljivo dejst- vo, saj je pred leti tudi ob teh dneh ni bUo. IZVraNA POTEZA Pionirji v Podčetrtku na- meravajo za Dan republike presenetiti s prvo pionirsko samopostrežno knjigarno v Sloveniji. Pravijo, da bodo s tem učili najmlajše uprav- ljati, utrjevati poštenost in nuditi šolarjem cenejše šol- ske potrebščine. Vse posle in upravljanje izvajajo pio- niru ашш. IZ KONJIC Delavska univerza in kmetijska zadruga v Konjicah pripravljata program strokovnega in splošnega izobraževanja mladih kmetijskih de- lavcev, ki nameravajo ostati na kmetijah svojih staršev. V izobra- ževanju naj bi poleg strokovnih predmetov iz kmetijstva obravna- vali tudi oblike upravljanja v kme- tijskih zadrugah, kooperacijo, davčno politiko In kataster. Celot- ni program bo obsegal 114 učnih ur. Izobraževati pa naj bi pričeli prfliodiijl meaec. Svet delovne enote uprava Lesno industrijskega kombinata »Savinja« Celje razipi Slije zasedibo prositega delovnega mesita korespondenta v komercialnem sektorju Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: 1. Srednja sitrofeovna izobraziba, zaželeno nelcaj let prakse. 2. Znanje sitrojepàisija. 3. Obvladanje itaHijanščine. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe je mogoč takoj аИ po dogovora. Svet prosi, da interesenti vložijo pismene ponudbe, s kratkám opdsiom dosedanjega službovanja, v sfplošno kadrovski sektor delovne organizaoije. Razpis velja do zasedbe delovnega mesita. Sreča, da karoserije ni zmečkalo POLN AVTOBUS POTNIKOV POD CESTO v PONEDELJEK PET MINUT PRED DVANAJSTO SE JE NA TEHARSKI CE- STI PRI PISKU PRIPETILA TEŽKA PROMETNA NESREČA, V KATERI SAMO PÒ SREČNEM NAKUUCJU NI BILO ČLOVEŠKIH ŽRTEV. V AVTOBUSU, KI SE JE ZAKOTALIL PO PET METROV DOLGEM STRMEM NASIPU POD CESTO IN OBSTAL NA KOLESIH, JE BILO S ŠOFERJEM IN SPREVODNIKOM 37 POT- NIKOV. Do nesreče je prišlo, ko je voznik tovornega' avtomobila CÉ 72—81 Ludvik Gmajnar, ki je vozil iz sme- ri Celja proti štoram, na blagem in preglednem ovinku dohitel kolesar- ja in ga hotel prehiteti. V tistem trenutku mu je pripeljal nasproti voznik avtobusa Ce 23—60 Ludvik Hribernik. Voznik tovornjaka je močno zavrl, vendar, ker je bila ce- sta mokra in spolzka, ga je pričelo zanašati. Pri srečanju z avtobusom je Z zadnjim levim vogalom plošča- di sunil v prednji levi del avtobusa. Medtem je seveda tudi voznik avto- busa močno zaviral toda (predvsem zaradi sunka tovornjaka), ga je za- neslo na neutrjen rob ceste, ki se je pod težo prednjih koles vdrl. Avto- bus se je prevrnil in se zakotalil po strmem nasipu pod cesto, kjer pa se je zopet postavil na kolesa. Od skupno 37 potnikov je bilo 14 lažje in 5 težje poškodovanih. Vse so pre- peljali v bolnišnico, kjer pa so za- časno zadržali le težje poškodovan- ce. Medtem ko na tovornjaku ni bi- lo gmotne škode, je bila na avtobu- su popolnoma uničena karoserija v vrednosti 6 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da je bila lani pozi- mi na istem mestu podobna nesre- ča, v kateri je po še srečnejšem na- ključju avtobus tako rekoč obvisel na živi meji. Potniki so previdno iz- stopili drug za drugim, da se ne bi prevrnil jyod cesto. Oba primera opozarjata tudi na to, da bi moralo cestno podjetje rob ceistišča bolje utrditi in ga bolje označiti. Kdo je pravzaprav zakrivil zadnjo nesrečo? Po mnenju organov TNZ velja vzrok pripisovati predvsem spolzki cesti kakor tudi temu, da ji oba voznika nista prilagodila hitro- sti vožje. Iz istih vzrokov so samo zadnjo nedeljo zabeležili več pro- metnih nesreč, v katerih je bilo za 3 milijone dinarjev gmotne škode. Ker SÒ zaradi teh okoliščin promet- ne nesreče najpogostejše v jesen- skem času in bo nevarnost še večja pozimi zaradi poledic, velja opozo- riti vse voznike motornih vozil, da vselej upoštevajo stanje cestišča^ in mu prilagajo hitrost! dhr KIllONÍKA NESREČ — v Lahovni pri Škof ji vasi je krava po- bodla Valentina Skamena. Dobil je notranje poškodbe. — Marija Jančlč iz Teharja je padla po stopnicah. Zlomila si je nogo. — 4-letna Slavica Rupert iz Javorja prt Šentjurju se je v neopaženem trenutku opek- la z vročo vodo. — Pri padcu si je poškodovala nogo Jo- žica Pšeničnik iz Polžanske vasi pri Ponikvi. — Antonijo Brinovec iz Brd pri Vranskem je krava pritisnila ob zid. Dobila je notra- nje poškodbe. — Vera Stofl iz Dobrteše vasi pri Šempet- ru si je pri padcu zlomil nogo. — Jože Salej iz Šentjurja si je pri padcu zlomil nogo. — Franc Vodeb iz Lemberga pri Strmcu se je pri sekanju drv vsekal v nogo. ____, RADIO C E LJ E v tednu od 23. do vključno 29. novembra bo celjska kronika vsak delavnik na spore- du, ob 17.no, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.35, ter zabavna glasba in rekla- mo ob 17.45. Razen tega se bodo v tem času zvrstile še naslednje oddaje: Ponedeljek, 23. novembra: 17.15 — tri po- pevke, 17.25 športni pregled; Torek, 24. novembra: 17.15 — mladinska oddaja; Sreda, 25. novembra: 17.15 — koncertni valčki; 17.25 deset minut z zdravnikom: prim. dr. Rudolf Cik — Ali splav ogroža družino? Četrtek, 26. novembra: 17.15 — kratke klavirske skladbe, 17.25 radijska univerza; Petek, 27. novembra: 17.15 — pesmi upora. Sobota, 28. novembra: 17.15 — za prijeten konec tedna; Nedelja, 29, novembra: ves dan prenos sporeda RTV Ljubljana. GIBANJE PREBIVALSTVA CEUE Od 9. novembra do 15. novembra se je rodilo 17 deklic in 17 dečkov. POROČILI SO SE: Hubert Herčck, uslužbenec iz Celja in Taijana Vaščič, uslužbenka iz Gornjega gra- da. Franc Pečovnik, strojni inženir iz Šošta- nja in Ivana Jugovar, absolvent ekonomije iz Tr/.išča. Leopold Hanjšek, vodovodni in- stalater in Jožefa Tuhtar, delavka^^ oba iz Celja. Peter Sajovic, žerjavovodja iz Škarnic in Ljudmila Pintar, delavka iz štor. Miro- ' slav Winter, avtomchanik iz Škofje vasi in . Jožefa Fidler, šivilja iz Medloga. Vladimir 'i Kurent, magister iz Pirana in Vekoslava Stri- : tih, knjigovodkinja iz Ljubljane. UMRLI SO: Jožefa Verdcv, kmetovalka iz Pristave (71). Rudolf Bajee, upokojenec iz Slovenskih Ko- njic (71). Ivan Sajovic, upokojenec iz Ce- lja (62). Biserka Horvat, otroit iz Lastine (2). ŠENTJUR PRI CEUU V preteklem tednu sta se rodila en deček in ena deklica. POROČILI SO SE: Jožef Cede, delavec in Roza Bobnar, polje- delka oba iz Razborja. Anton Jevšinek, dela- vec iz Vodul in Terezija Bobnar, poljedelka iz Razborja. Alojz Kadenšek, delavec iz Bo- hovega in Rozalija Ogrizek, poljedelka iz Ostrožnega pri Ponikvi. UMRLI SO: Franc Mastnak, kmetovalec iz Zlateč pri Šentjurju (72). BREŽICE Od 31. oktobra do 14. novembra se je ro- dilo 12 deklic in 9 dečkov. Poročil se ni nih- ijMRLI SO: Ana Bosar roj. Juračič, gospodinja iz Pla- viča (69). Jagica Regovič, roj. Puškovič, ku- harica iz Male Jazbine (45). Jože Kus, oseb- ni upokojenec iz Brežic (86). Barica Siaflaj, zobna asistentka iz Grdanjcev (21). LAŠKO V preteklem tednu sta se rodili dve dek- lici in en deček. POROČILI SO SE: Franc Senica, strojni ključa'/ničar iz Sliv- ncga in Angela Jakopič, prevajalka iz Rečice. Peter Šckoranja, progovni delavec iz Reke in Alojzija Centrih, prcvijalka iz Tevč. UMRLI SO: Franc Zakošek, upokojenec iz Rečice (82). Jožefa Gunzek, gospodinja iz Olešč (82L Alojz Kristanšek Lt Velikih Grahovš (21). Џј^ VELENJE Od 8. novembra do 14. novembra se je ro- dila ena deklica. POROČILI SO SE: Jože Hrustej, radiomehanik iz Studence in Marija Pajenk, šiviljska pomočnica iz Silo- ve. Franc Praprotnik, delavec iz Šoštanja in Frančiška Bratuša, delavka iz Šoštanja. UMRLI SO: Ivan Bečaj, upokojenec iz Šoštanja (64). Rozalija Novak, upokojenka iz Družmirja (80). Anton Kolar, soc. podpii^anec (67). An- drej Habjan, gradbeni delavec iz Celja (63). Frančiška Grobeloik, kmetica iz Pes ja (65). št. 46 — 20. novembra 1964 CELJSKI tednik; Stran 7 OBJAVE IN OGLASI s KOMPASOM NA DRSALNO REVIJO V CELOVEC! ObveSčamo kolektive in ostale ljubitelje drsalnega Sporta, da bo KOMPAS Celje kot vsako leto tudi v času od 23. februarja do 3 .marca prihodnjega leta organiziral enodnev- ne prevoze na ogled svetovno znane dunajske revije, na kateri bosta ob tej priložnosti gostovala v revijski ekipi tudi svetovna pr- vaka Marika Killius in Hans Jürgen Bäum- ler! Predprijave z akontacijo din LOOO spreje- ma poslovalnica KOMPAS Celje od danes na^ prej ter si po želji lahko določite dan Vaše- ga obiska revije v Celovcu. Vstopnice je turistično podjetje KOMPAS zasiguralo ter vljudno naprošamo kolektive in sindikalne podružnice, kakor ostale ljubitelje, ki si že- lijo ogledati to umetniško drsalno revijo v Celovcu, da sprejema KOMPAS Celje od da- nes naprej že prijave. Za vse informacije in prijave glede ogleda drsalne revije v Celovcu obiščite KOMPAS CELJE tel. 23-50. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST — BENETKE — enodnevni avto- busnl izlet za delovne kolektive in organiza- cije. 2. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v ino- zemstvo z modernimi turističnimi c-tobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in po- morski promet. KOMPAS CEUE posreduje v najkrajšem času nabave potnih listov, vizumov ter me- nja tuja plačilna sredstva in sprejema depo- zite. KOMPAS CEUE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednic, zemljevidov, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča! KOMPAS CEUE Tomšičev trg 1 Telefon: 23-50 # STANOVANJA Iščem manjše stanovanje ali večjo sobo. Po- magam pri manjših gospodinjskih delih. Naslov v upravi lista. Iščem sobo po možnosti s posebnim vhodom. Pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Stanovanje prodam. Žalec 75. Dana Kukec. Zakonca brez otrok ■ išćeta prazno sobico in kuhinjo, v skrajnem primeru siimò večjo sobo. Nudita brezobrestno posojilo, ali pla- čata najemnino naprej. Naslov v upravi lista. Dve dijakinji ali vajenki sprejmem na stano- vanje. Naslov v upravi lista. Dijaka sprejmemo kot sostanovalca v ogre- vano sobo. Naslov v upravi lista. Sprejmemo solidnega moškega kot sostano- valca. Naslov v upravi lista. Zobotehnik išče prazno eolpo kjerkoli v Ce- lju za dobo enega leta in pol. Naslov pu- stiti v upravi lista. Na stanovanje sprejmem dve solidni moški osebi. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo oddam solidnemu moškemu ali starejši ženski, na Otoku. Naslov v upravi lista, • RAZNO upokojeni uradnik želi spoznati upokojenko z lastnim stanovanjem v Velenju. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Dobra gospodinja«. Večjo garažo za osebni avto oddam. Naslov v upravi lista. Hotel Evropa v Celju sprejme za silvestrovo eu trio in en kvintet. Zainteresirani se naj zglasljo osebno pri upravi podjetja zaradi sklenitve dogovora. • KINO Kino »SVOBODA« Šempeter Dne, 21. in 22. novembra 1964 — »MONGO- LI« — italijansko-francoski bai-vni CSF film. Dne, 24. novembra 1964 — »BITKA NA VOLGI« — ruski film. Dne, 26. novembra 1964 — »STRAŽA NA MEJI« — češki film. Kino »PARTIZAN« Sevnica Dne, 21. in 22. novembra 1964 — »SIN RDE- ČEGA GUSARJA« — italijanski fUm. Dne, 25. novembra 1964 — »MAZURKA Uüafiaüf.^-. nemški film. . Potrošniki! Ne odlašajte! Nabavite si čim- prej oblačila v poslovalnicah »JUGOPLASTI- KE«! Tam lahko dobite najnovejše modele plaščev, dežnih plaščev, vetrovk in otroških pelerin. Oblečeni v proizvode konfekcije »JUGO- PLASTIKA« boste vedno elegantni! • PRODAM Prodam štedilnik (Tobi) desni, zelene barve cena 18.000 din. Vprašati pri Berglez Fra- njo. Ipavčeva 16. 1. nadstropje desno. Ugodno prodam 2 mS smrekovih suhih desk v izmeri 1 cole. Kovač Ivan, Zvodno 5 (bivša ribogojnica). Posestvo 3 ha, gospodarsko poslopje in hiša, naprodaj v bližini Laškega na lepi sončni legi. Naslov v upravi lista. Patentne vzmetne vložke za postelje prodam. Toman Ivan, Laško, Debro 40. Rabljeno spalnico z novimi vložki ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Ženske škornje Štev. 36, ročno delo, prodam, f^aslov v upravi lista. Dvostanovanjsko vseljivo hišo z vrtom in kletjo v centru Vojnika prodam. Informa- cije dobite pri: Boškič, Maribor Franko- lovska 19, ali Kompolšek, Vojnik 42. Podkleteno enostanovanjsko hišo z gospodar- skim poslopjem ca. 80 arov zemlje pro- dam. Naslov v upravi lista. Dve vseljivi stanovanji v centru Celja, pro- damo. Naslov * upravi lista. • KUPIM Navadne stole, mize, dobro ohranjen div.in alivkavč in komodo kupim. Naslov v upra- vi lista. # SLU2BE Iščemo gospodinjsko pomočnico k 3 članski družini v Ljubljani. Lahko začetnica. Plača Ea dogovoru. Zglasite se pri Dolžan, Celje, inhartova ulica 6. Naročila in informacije: KOMPAS CEUE, TomilČev trg 1 — Tel. 23-5«. AVTO-CELJE; CELJE VAM ZAGOTOVI CENEN IN HITER PREVOZ BLAGA! Z UDELEŽBO 50 % DOBAVIMO NA KREDIT NASLEDNJA VOZILA: ZASTAVA 620/B — odprto dostavno vozilo z loki in cerado, nosilnost 2 t, cena 3,120.000 ZASTAVA 620/B — furgon — zaprto dostavno vozilo za ' prevoz 1188 kg kruha v 66 velikih in 6 malih ko- šarah, cena 4,500.000 ZASTAVA 620/B — odprto dostavno vozilo z loki in ce- rado, namenjeno za oskxbovalno službo cesit, nosil- nost 2 t, cena 3,800.000 ZASTAVA 620/B — furgon — zaprto dostavno vozilo, praiktiöno in ekonomično za prevoz mesa in mesndh izdelkov, cena 4,200.000 ZASTAVA 1300/TF — furgon — zaprto dostavno vozilo, nosilnost 1 t, cena 2,585.000 ZASTAVA 1300/TF — sanitet — rešilni voz, 2 sedeža in 1 ležišče, cena 3,100.000 ZASTAVA AR-51 — kompanjola — terensko vozilo z 2 difereincdaloima, 5-sedežni za prevoz potnikov, cena 3,860.000 ZASTAVA AR-Sl — furgon — zaprto terensko vozilo za prevoz blaga, nosilnosti 500 kg, cena 4,100.000 KMETIJSKA, VETERINARSKA IN GOZDARSKA PODJETJA! Opremite svoj avtopark z vozili ZASTAVA AR-51, vozilo je univerzalno, sposobno za vsak teren, prikladno še posebno za vaše potrebe. Zadovoljni boste! Kredit za prodajo vozil je odobren na 3 leta. NAROČNIKI OSEBNIH VOZIL ZASTAVA 750 IN 1300! Vljudno prosimo, v kolikor naročena vozila ZASTAVA 750 ali 1300 še niste plačali, da izvršite celotno plačilo v roku 15 dni v naši blagajni ali na tek. rač. štev. 603-11-1-1023. Z naročniki, ki bodo vozilo prejeli v letu 1965, se bo podpisala zaključnica z rokom dobave. Vse informacije dobite v prodajalni avtomobilov, tel. štev. 24-74 SE PRIPOROČA >*AVTO CELJE- CELJE • CENJENE NAROČNIKE PROSIMO, NAJ OB SPRE- MEMBI NASLOVA JAVIJO UPRAVI TEDNIKA POLEG NOVEGA TUDI STAR NA- SLOV. • KADAR NAROČATE LIST ZA SORODNIKE ALI ZNAN- CE, MORATE NAVESTI TUDI NASLOV PLAČNIKA, KA- DAR PA NAROČNINO ZA SORODNIKE ALI ZNANCE PLAČUJETE, MORATE NA- VESTI NASLOV PREJEMNI- KA ČASOPISA. # TURIZEM PRVO LETOŠNJE OPERNO GOSTOVANJE Olepševalno in turistično društvo Celje, prireja 16. decembra prvo letošnje gostova- nje v Celju. Na programu je opera DON PASQUALE. Vstopnice bodo v predprodaji v Turističnem uradu od 2. decembra dalje. Predstava bo v celjskem gledališču s pričet- kom ob 19.30. ČASOPIS LEPO MESTO izide še pred praznikom 29. novembra. Pri- naša na 16 straneh aktualne hi zanimive članke s področja turizma, komunale, kultu- re, športa, bodice,^ črtice in novice. List bo v prodaji pri vseh trañkah in kioskih. Po- samezna številka 50 din. LETOŠNJA TURISTIČNA PREDAVANJA Olepševalno in turistično društvo spo- roča, da bo tudi v letošnji. sezoni prire- dilo več zanimivih predavanj. Predvidevamo naslednja predavanja: CEZ AVSTRIJO IN ŠVICO V ITALIJO, PO VZHODNI AFRIKI, OLIMPIADA V TOKIU, SVETOVNA RAZSTA- VA V NEW YORKU itd. Prvo predavanje bo v začetku meseca decembra. Na ta zanimi- va predavanja še danes opozarj^o. LETOŠNJA SILVESTROVANJA V prihodnji številki Celjskega tednika in časopisa Lepo mesto bomo objavili podatke za vsa večja silvestrovanja v gostinskih pod- jetjih našega okraja. if JESENSKI IZLET V SOLCAVO Za jesenski izlet priporočamo Solčavo, kjer boste soboto in nedeljo prijetno preživeli po Izredno ugodnih cenah v novem sodobno opremljenem pensionu RINKA. •GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 20. novembra 1964 ob 20: Velimir Lukić: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. Gostovanje v Velenju. Sobota, 21. novembra 1964 ob 10.30: Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za Osnovno šolo Pe- trovce. Nedelja, 22. novembra 1964 ob 10: Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAc^LA. I. nedeljski dopoldanski abonma. Torek, 24. novembra 1964 ob 15.30: Nakamura šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. V. šolski popoldanski abonma. Četrtek, 26. novembra 1964 ob 19.30: Bratko Kreft: KREATURE. Komedija. Go- stovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Vstopnice so v prodaji. Petek, 27. novembra 1964 ob 19.30: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstop- nic je še dovolj na razpolago. Sobota, 28. novembra 1964 ob 19.30: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN. Komedija. Sobotni abonma in izven. Opozarjamo, da bo 26. novembra ob 19.30 gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane s komedijo »KREATURE« Bratka Krefta. Ta predstava bo v počastitev avtorjeve 40. ob- letnice gledališkega dela. AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK ""CELJE VAM NUDI VSE TURISTIČNE USLUGE "iZLÊTNÎK* sprejema predprijave za eno- dnevno avtobusno potovanje v Celovec na ogled svetovno znane drsalne revije, katera se bo vršila od 23 . 2. 1965 do 3. 3. 1965. Podrobnejše informacije zahtevajte pri IZ- LETNIK CELJE in njegovih poslovalnicah v VELENJU in KRŠKEM. Poleg ugleda revije si boste lahko ogledali Vrbsku jezero ter nje- govo lepo okolico, kakor tudi Gospo Sveto in Vojvodski prestol ter ostali del Koroške c»d Dravograda do Celovca, i IZLETNIK organizira v času državnega ;praznika 29. novembra 1964 eno ali dvodnev- :ne Izlete z avtobusi v zgodovinske kraje NOB ipo naročilu kolektivov. Vabimo kolektive, da zahtevajo podrobnejše informacije pri IZ- LETNIK CELJE in njegovih poslovalnicah. IZLETNIK posreduje rezervacije in daje informacije za silvestrovanje v Hotelu »CE- LF.IA« — Celje, Hotelu »EVROPA« Celje, v gostišču na »CELJSKI KOČI«, Hotelu »PAKA« — Velenje, Hotelu »KAJUH« — Šoštanj, »ANDREJEVEM DOMU« — na Slemenu. Zdravilišču »CATEŠKE TOPLICE«, v Gostin- skem podjetju »TURIST« — Mozirje, v Gor- njem Gradu in v Gostinskem podjetju »PLA- NINKA« — Ljubno, kakor tudi v ostalih go^ stiščih. IZLETNIK organizira izlete in potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo z lastnimi tu- rističnimi avtobusi — v sodelovanju s Put- nikom. IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah obalne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih na vseh progah Jž in v inozemstvu ter prodaja vozovnice za pomorski in letalski promet. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. izleta; IK menja tuja plačilna sredstva. IZLETNIK daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, prodaja razgledni- ce, turistične publikacije (zemljevide, turi- stične vodiče idr.). IZLETNIK organizira stalne večdnevne av- tobusne izlete v Trst in Benetke, po Koroški in v druga turistična mesta tujih dežel. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugih evropskih držav. Poslužujte se vseh naših tu- rističnih uslug. IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7. do 12. ure ter od 14.30 do 17. ure razen ob so- botah popoldne. Poslovalnici v Velenju in Krškem poslu- jeta vsak dan od 7. do 14. ure. Za cenjeni obisk se priporoča! IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — Tel. 28-41 • ZAHVALE ZAHVALA Zlatoporočenca Franc in Antonija Tumšek, se najlepše zahvaljujeva za sprejete čestitke in darila: Matičnemu uradu, SZDL občine Žalec, sindikalni podružnici »Montane« Ža- lec, društvu upokojencev in pevskemu zboru »Svoboda« Griže. -■t, ■rr ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spre- mili na zadnji poti mojo drago ženo JULIJANO POTOČNIK darovali venced in cvetje. Posebna hvala pevskemu zboru, govorniku za poslovilne besede, tovarišici Žerdonerjevl za vso skrb in č. duhovščini. Žalujoči mož in sorodstvo Želite kupiti lepo, primemo da- rilo? Nabavite takoj: »ELVOTERM« električno posteljno blazino, zajam- čen domači izdelek, ki ogreva vso posteljo in se ne pregreje. Pomaga zdraviti: revmatizem, išias, bolečine v križu, ledvicah itd., obenem pa od- stranjuje: neugoden občutek po- steljnine v vlažnem stanovanju in po zračenju. KOMUNALNA BANKA CELJE objavlja četrto veliko nagradno žrebanje za vezane hranilne vlog^' vložene v času od 1. oktobra do 31. decembra 1964. ^ Nagrade: 1 šivalni stroj 1 hladilnik HIMO 1 električni štedilnik 1 loščilec 1 sesalec 1 moško kolo .i 2 ženski kolesi 1 sadna centrifuga 2 mikserja 2 električna pekača 2 ekonom lonca Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vlagatelji, ki bodo vlo- žili in vezali najmanj 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.0(X) dinarjev najmanj za tri mesece. Vezane hranilne vloge sprejema KOMUNALNA BANKA CEUE in njene poslovne enote: CELJSKA MESTNA HRANILNICA in ekspo- ziture: 2ALEC, MOZIRJE, SLOV. KONJICE, LAŠKO, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA, SEVNICA, KRŠKO in BREZICE. Žrebanje bo v mesecu januarju 1965. Vezane vloge obrestujemo od 5,5 do 7 %. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naložen! Stran S CELJSKI TEDNIK St. 46 — 20. novembra 1964 OB PETNAJSTLETNICI CELJSKEGA ROKOMETA REVIJA ROKOMETAŠEV v SOBOTO IN NEDEIJO BODO CELJSKI ROKOMETASI PROSLAVLJALI SVO- JO LS. OBLETNICO. PONOVNO BOMO VIDELI NA DELU STARE, PROSLAVLJE- NE IGRALCE VELIKEGA ROKOMETA, KI SO NEŠTETOKRAT RAZVESELILI SVOJO PUBLIKO, SAJ SO BILI MED NAJBOLJŠIMI V DR2AVI. »Stari« Celjani se gotovo spomi- njajo nezadržnih fantov Uršiča, Po- lutnika, brata Jezernik, Catra, Co- ha, Knölerja Fritza in še mnogo drugih, ki so bili tudi glavni pobud- niki ustanovitve rokometnega klu- ba Kladivar. Junija 1949 so odigrali prvo tek- mo z ljubljansko Enotnostjo in zma- gali 20 : 2! Istega leta so bili tudi zmagovalci polfinalnega turnirja za državno prvenstvo. Daleč najboljši igralec je bil nepozabni Knöfler Fritz. V letih 1950/51 že srečamo Ce- ljane v zvezni ligi. Največji uspeh v tem tekmovanju je bila zmaga nad državnim prvakom Milicionarjem,v Sarajevu. Zadnja tekma je bila odigrana le- ta 1958 na Skalni kleti z Železničar- jem iz Indjije. iMed tem časom pa je že vse glob- lje prodiral med mladino mali roko- met. Že leta 1954 je mladinska ekipa Celja sodelovala na turnirju v Ljub- ljani in zasedla tretje mesto. Sedaj je bilo tudi konec slave celj- skih rokometašev. Srednješolci so s svojimi nastopi na bivši II. gimna- ziji pričeli navduševati celjsko mla- dino. Razne kombinacije starih igralcev velikega rokometa in mla- dih nadebudnih srednješolcev pri celjskem Železničarju pa niso ime- le večjih uspehov. Po neuspelih kva- lifikacijah v Kranju 1959 in Celju 1960, kjer so za las zgrešili sloven- sko ligo, so se šele v Murski Soboti 1961 ponovno uvrstili med najbolj- še in sodelovali v vzhodni republiški ligi iz katere so izpadli ter se po os- vojitvi prvega mesta v štajerski ligi uvrstili v enotno slovensko ligo. Mèd tem časom pa so pri TVD PARTIZAN Celje-mesto pod vod- stvom bivšega rokometaša Jožeta Kuzme pričeli vzgajati mladi rod rokometašev, ki je kmalu postal ena najboljših mladinskih ekip v državi. Pet pa jih je bilo uvrščenih v mla- dinsko državno reprezentanco. Danes je v Celju samo en klub RK Celje, kar je vsekakor najboljša rešitev glede na nekatere organiza- cijske in finančne probleme. Mnogo je težav zlasti z igriščem, ki ga igralci RK Celje dolgo, pričakujejo. Mimo torej lahko trdimo, da je ro- komet bil in je še ena najpopular- nejših športnih panog mesta ob Sa- vinji, saj se je v vseh teh letih zvr- stilo v vrstah celjskih rokometašev kakih petsto igralcev. 15 let svojega udejstvovanja bodo proslavili z revijo celjskega rokome- ta, v kateri se bodo zvrstile vse eki- pe RK Celje. Razpored »revije«: sobota ob 15. uri na Glaziji: veliki rokomet stari — mladi; ' nedelja ob 9. uri — na igrišču Par- tizana: medsebojna srečanja ekip RK Celje in ob 11. uri mestni repre- zentanci Celje : Ljubljana. T. G. Ena najmočnejših elcip celjskega rokometa. Spredaj: Dobovičnik, Šmid, Veber; Stoje: Je- zernik I., Herman, Fljavž, Hovrat, Poznlč, Polutnik, Uršič, šeško in Jezernik II. DVIGALCI RUDARJA V ZVEZNEM FINALU Dvigalci uteži velenjskega Rudar- ja so pretekli teden pripravili svo- jirn simpatizerjem prijetno prese- nečenje. V finalnem srečanju za goslovanski pokal v okviru Sloveni- je so premagali dvigalce Ljubljane z rezultatom 8:6. Tekmovali so namreč v direktnih dvobojih v po- sameznih kategorijah. Za Velenjča- ne so bili uspešni Pire, Krevselj, Ve- lunšek in Melanšek. Največ je dvig- nil v triatlonu Velunšek in sicer v srednji kategoriji 305 kilogramov. S to zmago so se velenjski dvigal- ci uvrstili na zvezno finalno tekmo- vanje. Njihovo vztrajno in načrtno delo se že obrestuje. ^ -ed Strelci v počastitev 29. novembra Dan republike, 29. november, bo- do strelci celjskega-tjkraja počasti- li z množičnimi nastopi in tekmova- nji z zračno puško. Vtem ko so bila minule dni v vseh občinah celjske- ga okraja posebna tekniovania v streljanju, pa bo v nedeljo, 22. tega meseca v Brežicah zaključno okraj- no tekmovanje z zračno puško. S to prireditvijo bodo počastili tudi osmi kongres Zveze komunistoy Jugosla- vije. Na nedeljskem tekmovanju v Brežicah bodo nastopile vse občin- ske ekipe, razen n/ih pa tudi vrste pripadnikov JLA. Tekmovale bodo ženske in moške ekipe. Organizator okrajnega tekmovanja v Brežicah je pripravil za vse udeležence lepe spominske vaze s po.svetilom. GAJŠEK : KLEVISAR 2 :1 v soboto in nedeljo je bilo v Mariboru re- publiško mladinsko in pionirsko prvenstvo y namiznem tenisu, ki so se ga udeležili tudi igralci Partizana .Celje. Na tem tekmovanju se je med Celjani najbolj uveljavil Gajšek, ki je zasedel v mladinski konkurenci sedmo mesto. Med drugimi je premagal tudi lan- skega republiškega mladinskega prvaka KIc- višarja z 2:1. - Roje CELJANI NA 18. MESTU v Somborn je bilo pretekli teden državno prvenstvo kegljaških ekip v borbenih partijah. Skupno je na- stopilo 24 ekip iz vse države. Zma- gali so kcgljači zagrebškega Medveš- čaka s 1732 keglji. Celjski kegljači so tokrat zaradi službene zadržano- sti nekaterih standardnih tekmo- valcev nastopili precej oslabljeni in so zasedli osemnajsto mesto s pov- prečkoni 3.76 kegljev. V štirih na- stopih so namreč podrli 1.504 keglje (posamezno 363, 364, 391, 386). J. Zmaga boksarjev Po dolgcnr času so boksarji celj- skega Olimpa spet aktivno nastopi- li. Njihovi nasprotniki so bili mla- di boksarji Maribora. Od osmih b6rb so bile le štiri v konkurenci hi vse so odločili v svojo korist Ce- Ijiini. Sicer p;i jc bila kvaliteta bok- sarjev obeh ekip in s tem seveda tudi- kvaliteta samc{.4i boksa v ne- deijskem srečanju na precej nizki ravni. Z nekoliko solidnejšim zn^t- njem je izstopal le Oštir. Ob tem pa šc nekaj. Cela prire- ditev je trajala manj kot eno uro in zato ni čudne;, če je ck'l gledal- cev protesi irai češ, da hočejo ime- ti za pošteno plačano vstopnino tu- di resno 'športno prireditev. Precej borb se je namreč končalo že pred koncem zaradi slabe pripravljenosti nekaterih nasprotnikov, ki niso vzdržali. Vsekakor pa je v takem primeru bolje prej prekiniti borbo, kot pa prepustiti slabo pripravlje- nega boksarja na milost in nemilost boljšemu nasprotniku. -ed ŠIŠKA : RADEČE 17:18 Rokometna ekipa Radeč jt v ne- "'^ijo gostovala v Ljubljani, kjer je igrala z ekipo Šiške. Radečani so /..iiagali s lesnim rezultatom 17:18. Ta..jc bila dramatična borba za toč- ke, v kateri so domačini deset mi- nut pred koncem vodili s petimi go- li prednosti. Vse jc kazalo, da bodo rdeče-beli zapuščali Ljubljano pora- ženi, toda zopet je zmagala rutina. Gostje so z odlično igro v obrambi in premišljenimi ter hitrimi napadi popolnoma zmedli nasprotnika, do- segali gol za golom in pel sekund pred koncem dosegli tudi zmagoviti gi>l. Na i več golov za Radeče sta do- segla Koren in Sotošek, vsak pet, za domačine i>a Ceak, prav tako pet. V nedeljo igrajo Radečani zaostalo tekmo v Dupljah. S to tekmo bodo zaključili jesenski del tekmovanja v Ljubljanski con^i ligi. F. S. y OKRAJNO NOGOMETNO PRVENSTVO v devetem kolu druge skupine okrajnega nogometnega prvenstva so bili doseženi na- slednji rezultati: Polzela : Gotovlje 3:0; Vran- sko : Kovinar Store 3:2; Salek : Šentjur 5:1; in Zreče : Ponikva 10:1. Zaostala tekma iz prvej'a kola prve .îkuplne med ekipama Brežic in Roga.ške Slatine »c je končala z zmago Brežic 1:0. -ed KOMENTAR PRAVLJICE SE NE PONAVLJAJO Tako je v nedeljo na Glaziji dejal eden izmed mnogih navdušenih na- vijačev Kladivarja, ki so prihiteli na igrišče, da bi videli nov uspeh celjske enajstorice. Toda uspeha tokrat nI bilo, vodstvo gostujočega moštva iz prvega polčasa tokrat ni splahnelo kot proti Celiku, nasprotno, celo po- večalo se je. Celjskih nogometa.šev skorajda ni bilo za prepoznati. Igra- li so nepovezano, le redki so se trudi- li, skratka kot da ne bi .šlo /a točke In gole. Mirno lahko rečemo, da je bila to najslabša tekma Kladivarja na Glaziji, odkar tekmuje v drugi zvez- ni ligi. Gostje iz Šibenika .so zmaga- li z istim orožjem kot Kladivar prejš-. njo nedeljo proti Celiku: s startom na prvo žogo, požrtvovalnostio in dobro taktiko. Tega pa tokrat pri Celjanih ni bilo. En dober igralec v obram- bi in eden v napadu sta vsekakor premalo za dosego uspeha. Kazalo je, da so Celjani že siti nogometa. Toda na sporedu imajo še tri tek- me: v nedeljo v Ljubljani proti Ollm- pijl, nato pa prvenstveni tekmi proti Varteksu v Varaždinu in Famosu v Hrasnici. Težko bodo celjski nogo- metaši v preostalih dveh tekmah Je- senskega dela lige dosegli kakšno toč- ko. Trenutno jih imajo trinajst in so na enajstem mestu. Ce bi to mesto zadržali do konca, bi bil zaključek jesenskega dela tekmovanja za nogo- metaše Kladivarja kar uspešen. V tekmovanju slovenske nogomet- ne lige je ekipa Celja doživela spet poraz. Tokrat so bili boljši od njih nogometaši ljubljanskega Slovana, ki so Celjanom na svojem igrišču nasu- li kar pet golov. Celjani so sedaj aa enajstem mestu republiške lige. Nogometaši Olimpa pa so v zaostali tekmi vzhodne conske lige premagali moštvo Graflčarja Iz Murske Sobote z 2:1, ter tako vsaj z zmago zaklju- čili sicer zanje neuspešni del jesen- skega tekmovanja. V mladinski kon- kurenci sta obe celjski vrsti zmaga- li: Kladivar proti Aluminiju 5:1; Ce- lje pa proti Slovanu 2:0. E. G. Zadnja dela pri betoniranju drsalne ploskve. Zgoraj: inž. Zima (na levi) ter inž. Božnik. Drsalna ploskev gotova in zdaj? Eno najtežjih in najbolj zahtevnih gradbenih del pri gradnji umetne- ga drsiilišča v celjskem mestnem parku je končano. Drsalna ploskev je dobila svojo končno obliko; cevi (vsega skupaj okoli 26 km) je žalil in pokril beton. Zadnja dela pri be- toniranju ploskve so trajala nepre- kinjeno 32 ur! Čeprav brez izku- šenj, saj je to šele peta betonirana drsalna ploskev v državi, je okoli 160 članska ekipa Ingrada pod vod- stvom šefa sektorja inž. Božnika, opravila to delo odlično. K velikemu uspehu pa so pripomogli tudi dru- gi; mnogi mod njimi kot predstav- nik ljubljanskega Zavoda za razi- skavo materiala, inž. Stepančič ter direktor Geodetskega zavoda v Ce- lju, inž. Zima pa so vztrajali na gradbišču polnih 32 ur brez počit- ka. Takih, ki bi jim morali stisniti roko in čestitati, pa je še veliko več. Tu je še šefinja gradbišča Ančka Cončeva, pa delovodja Žohar itd., zatem predstavniki vseh ostalih In- gradovih služb, ki so sodelovali pri tej gradnji in podobno. Z dograditvijo ploskve je konča- na ena faza gradnje umetnega dr- sališča. Za popolno osposobitev ob- jekta pa je zdaj potrebna še ledar- na in predvsem kompresorji. Vtern ko je gradnja ledarne v zaključni fazi, pa je še zmeraj odprto vpra- šanje kompresorjev, zatem ureditev tralopostaje, razsvetljave nad drsa- liščem itd. Kako bodo rešena ta /Vprašanja, je zaenkrat težko reči, saj je še vedno v veljavi ustavitev sredstev in zato onemogočena na- daljnja gradnja objekta. Ne glede na to se bodo športni delavci pri HDK Celje zavzeli, da bodo tudi letos usposobili drsališče. Kot vse kaže pa lahko na nadalj- njo gradnjo tega objekta gledamo optimistično, saj je celjska občinska skupščina na svojem zadnjem zase- danju imenovala odbor (pod vodst- vom inž. Draga Ceha) za organizaci- jo dela svetovnega prvenstva v ho- keju na ledu marca 1966. leta. To pa hkrati pomeni, da bo treba z gradnjo drsališča pohiteti in jo tudi pravočasno zaključiti. KDO JE KRIV PROPADANJA CEST& Mnoge planinske domove v zimskih mese- cih zapro. Za Celjsko kočo in dom na Sve- tini pa to ne velja. Že nekaj let zapored se čez zimo tu zbira veliko smučarjev, san- karjcv, pa tudi drugih, ki imajo radi sneg in veselje, ki ga le-ta prinaša. Številni doma- ëi in tuji tufisti trdijo, da so predeli Svetine in Celjske koče za zimsko-športni turizem cdo primernejši in lepši kot tako opevano mariborsko Pohorje. No, celjski turistični delavci to že nekai«^asa upoštevajo. Zanimiv načrt o urjditvi Svetine in Celjske koče v zimskošportna centra to zgovorno dokazu|e. Toda — na nekaj smo menda vsi skupa) pozabili: gre za svctinsko cesto, za avtomo- bilsko pot, ki pelje iz Štor na Svetino in od tam naprej še na Celjsko kočo. Ta nekdaj lepa cesta je danes zelo slabo vzdrževana. Celo poleti mnogi avlomobilisti premislilo, preden se odpravijo na If) pot. Cesta je da- nes že za cel meter ožja kot je bila ob otvo- ritvi. In kako bo pozimi? Odborniki so občins,ko skupščino informi- rali o slabem "vzdrževanju ceste na Svetino in Celjsko koči). Kaj ho ukrenila, seveda Sc ne vemo. Eno pa je gotovo: če bi bili cesio že doslej skrbneje in ffcdncje urejevali, |iam danes ne bi bilo treba govoriti o ta!;o veli- ki škodi. In kdo je kriv, da ni bilo tako? Cestarji? -ca KERSNIKOVA V NOVI LUCI TE ONI KONCU.)EJO NOVO CflSTNO NA- PEIJAVO NA NAJDALJŠI TN MORDA NAJ- LEPŠI CELJSKI ULICI - KERSNIKOVI. NAMCSTO PRIUSNJC, RAZSVETLJAVE, KI NI BILA SAMO SLABA, GRDA ZA OKO IN NEVARNA, DA BI SE POTRGALE ZICE, BO KMALU ZASVETILA DOLGA VRSTA MODERNIH NEONSKIH LUCI, KAKRŠNE SO NA LJUBLJANSKI CESTI. TOREJ RECENO, KERSNIKOVA KMALU V NOVI LUCI, KI BO SE BOLJ RAZSVET- LILA NEKATERE RAZDRAPANE PLOTOVE. ZANEMARJENA DVORIŠČA, NEUREJENA OKOLJA OKOLI TREH BLOKOV NASPROTI GASILSKEGA DOMA IN SE VRSTO »ZNA- MENITOSTI«, KI JIH JE ZDAJ VSAJ PO- NOČI SKRIVNOSTNO OBSEVALA >^BR- UAVKA«. 105 PROŠENJ IN PRITOŽB Pri celj.ski občinski skupščini že od leta 1959 dela komisija za proš- nje in pritožbe. Vsako leto da ob- činski skupščini poročilo o svojem delu. Tako lahko iz njega razbe- remo, da so v letu 1963 obravnavali 116 pismenih prošenj in pritožb ob- čanov, letos pa samo 105. Še vedno največ prošenj in pritožb govori o stanovanjskih razmerah, o socialni pomoči, ' nato pa sledijo delovna razmerja, davščine in premoženjski spori, črne gradnje, priključki itd. Komisija pa jo obravnavala tudi več ustnih pritožb in sporov, izbrali smo samo nekaj primerov, ki po- trjujejo, kako .so stanovanjske raz- mere v Celju še vedno perečc: v Zagradu in Pečovju stanujeta v eni sobici devetčlanski družini, nekdo stanuje s svojo družino v nekdanji pralnici, M. J. si deli s svojo osem- člansko družino ' kot podnajemnik sobo z najemnikom stanovanja itd. Zato je komisija predlagala, naj občinska skupščina prihodnje leto predvidi nekaj sredstev za nakup stanovanj tudi za take občane, ki sicer niso v delovnem razmerju, pa je zaradi .stanovanjskih prilik v ne- varnosti zdravstveno stanje njiho- vih družin. št. 46 — 20. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 9 ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA TOLAŽBA V SRCU AFRIKE DOSEDANJA VSEBINA: Avtorica te zgodbe je vdova po pilotu potniškega letala, ki se je po- nesrečilo nad pragozdom v Liberiji. Družba je zvrnila krivdo na posadko, kar je bilo najlažje in seveda tudi najcenejše. Bownova ni verjela v rezultate preiskave in se je po letu dni sama napotila na kraj nesreče. Kot Američanka, vzgo- jena na jugu ZDA, je imela do črncev podcenju- joč in odklonilen odnos. Med potovanjem po pragozdu, v stikih z ljudmi v vasici Sanoyeji se je njena »vzvišenost« vse bolj krhala. Spoznala je, da so Afričani prav tako ljudje, dobri in sla- bi. Ko se je prepričala, da Franck, njen mož, ni bil kriv za nesrečo, še vedno ni našla miru ... Vso noč po dnevu, ko smo se vrnili s hriba, kjer sem ogledala ruševine letala, nisem mo- gla zaspati zaradi enega samega mučnega vpra- šanja. Zjutraj, ko je sobarica Mary prišla v mo- jo sobo, sem jo nemudoma vprašala: — Povej mi, Mary, prosim te; ali se spomi- njaš kako je bilo takrat, ko se je na hribu zru- šilo letalo? Mary me je pogledala s svojimi črnimi očmi in žalostno povzela: — Da, spominjam se, 'spa. — Ali je res, da je vaški poglavar grozil s hudobnimi duhovi vsakomur, ki bi pomagal no- siti trupla s hriba na vaško pokopališče? Mary je nemo prikimala. — In se tega niste bali? Vas ni bilo strah, da ste se uprli poglavarjevi volji? — Oh, ja. Seveda smo se! — In zakaj ste nosili mrtve. So vas misijo- narji k temu prisilili? Mary je odkimala. — Zakaj ste to vseeno storili? sem silila va- njo. Pogledala me je zaupljivo in tiho odvrnila: — Mi to storiti zato, ker mi jokati zaradi nesrečnih Ijudi^ čeravno jih mi ne poznati. Zagrebla sem obraz v dlani in ko sem glavo spet dvignila, Mary ni bilo več v sobici. Pri zajtrku sem bila vsa zamišljena. Govoriti je začela gospodična Otto, ki je vprašala: — Zdaj, ko ste videli tudi razbitine na hri- bu, nas boste najbrž zapustili, gospa Bowne? 'Gledala sem jo z nekoliko zmedenim pogle- dom, kot bi me zbudila iz čudnega sna: — Če vam ne bom napoti, bi rada še ostala. Imela sem občutek, da se moram prav tu v Afriki osvobodili težke more, da se moram otre- sti nečesa, kar me je težilo in spremljalo od tistega jutra, ko sem zvedela strašno novico. Za- to pisani mogla oditi. . ^ > Bila je ravno nedelja. Po zajtrku sem z Otto- vo in Marianno šla k maši. Opazovala sem ljudi, ki so prihajali v preprosto kapelo iz kamenja in hlodov. Moški so bili oblečeni v dolge hlače in srajce, ženske pa so si običajno razgaljene prsi pokrile z velikimi rutami in šali. V tem trenut- ku so se mi vsi ti ljudje zdeli prav tako majhni in brezmočni, kot sem bila sama. Prosila sem, če bi smela po končanem opra- vilu spregovoriti nekaj besed. Sestri sta mi pri- kimali, da bi bilo prav. Tako sem tudi storila: — Rada bi vam v svojem imenu in v imenu vseh, ki imajo za vasjo pokopane najdražje, iz- rekla globoko zahvalo za vse kar ste storili za vse nas. Pokazali ste se dobre in spoštovanja vredne ljudi... Nikoli vas ne bom pozabila ... To sem vam hotela reči... Moje zadnje besede so se pomešale v jeclja- joče ihtenje. Pred cerkvijo so se domačini na- gnetli okoli mene, mi stiskali roko in v polom- ljeni angleščini izražali sožalje in tolažbo. Na- enkrat me je prevzelo sočutje do njih. Pestijo jih bolezni, siromaščina in dostikrat morda celo lakota. Naenkrat me je obšlo, da jim moram v nečem pomagati. Na poti domov mi je sestra Marianna poka- zala ambulanto in pripomnila, da bi nujno po- trebovali novo. Razpadajoča stavba je to potre- bo zgovorno razkazovala. Kot v sanjah sem začela govoriti: — Morda bi se svojci tu pokopanih žrtev ne- sreče na kak način hoteli zahvaliti vaščanom za pomoč... Tako je. Vsem bom pisala in jih pro- sila za prispevke. Morda bi zadostovalo za novo ambulanto? Popoldne sem se spet napotila k grobu. Ko je bila vas za mojim hrbtom, sem slišala za sa- bo ljudi. Ozrla sem se. Videla sem pravcato množico vaščanov, ki so mi z rožami v rokah sledili. Vprašujoče sem pogledala Ottovo, — Vaščani bi radi, da položite na grob rože, ki jih nosijo za vami. Hotela sem nekaj reči, toda ni bilo glasu iz mojega grla. Ko sem zagledala grob, sem ob- stala in roke so se mi nehote dvignile k srcu. Nad grobom je bil velik lok iz palmovih vej, grob sam in lesen križ pa prekrita z rožami in zelenjem. — Ta palmov slavolok domačini naredijo le takrat, kadar pričakujejo spoštovanega gosta. To je najvišji znak časti, ki jo izkazujejo. Eden za drugim so prihajali vaščani in mi izročali cvetje, ki sem ga polagala na gomilo. Med njimi je bil tudi mali David, ki mi je tiščal nasproti dve modri ročici in čebljal: — Te rože utrgati za tebe, mala mamica. Ko sem položila vse šopke sem prosila se- stro Otto, da bi rada ostala sama. Se preden so vaščani odšli sem se nemo zahvalila za pozor- nost in sočutje. Ostala sem sama pred gričem rož na slepeči sončni pripeki. Sklonila sem glavo in se razjo- kala kot otrok. Globoko v srcu sem čutila, da ne jočem več zaradi sebe, zaradi moje izgube in bolečine, da jočem zaradi teh dobrih ljudi, za- radi njihovih križev in težav. Vse bolj sem se zavedala, da v črno Afriko nisem prišla samo zato, da bi zvedela resnico o Franckovi smrti. Tudi zato ne, da bi morda našla izgubljeno vero. Spoznala sem, da sem prišla sem zato, da bi spet našla pot do soljudi, se z njimi pobotala in živela. Živeti med ljudmi, neomajno verjeti v človeka, to je bilo tudi Franckovo načelo, jaz pa sem ob moževi smrti pobegnila v samoto, s'è zaprla vase, zgradila zid med seboj in ljudmi, zid nezaupanja, zagrenjenosti in neupravičenih obtožb. Tu v zapuščenem in z vsemi nadlogami oblo- ženem kotičku Afrike sem morala spregledati, da nisem najbolj obžalovanja vredno bitje. Prav tu v Afriki, okrvavljeni v medsebojnih bojih, oropani ljudi skozi stoletja in oropani bogastev, sem našla tolažbo. Ne jaz, ki imam sinka, ki mu nikoli ne bo treba v sirotišnico^ ki imam nad glavo streho, ki ne pušča v deževnih dneh, pač ti ljudje so vredni sočutja in pomoči. In kakšna ironija. Nisem bila jaz tista, ki bi jim pomagala — oni so pomagali meni. V večnem boju za ob- stanek se niso zaprli v ograjo samopomilovanja, kot sem to storila jaz. S človeško toploto so šli lireko lastnih skrbi dn mi pokazali toliko resnič- nega sočutja ... Spomnila sem se, kako sem na poti sem z gnusom odklonila pomoč in oporo črnega vodiča karavane Big Boya. Sram me je bilo, sram v dno duše. Zdaj bi vsem segla v ro-- ko, vse bi objela ... Posušila sem svoje solze in s cvetjem pre- kriti grob je utonil v zelenju za menoj. Sonce je v rožnatem razkošju tonilo za pragozdom in vame se je selil mir, kakršnega po nesreči ni- sem občutila. V misijonu sem spravila v začudenje vse, ki so me slišali zjutraj govoriti, da bom še ostala. Kajti rekla sem: — Zdaj lahko grem. Poslovila se bom od Sa- noyeje. — Nestrpna od pričakovanja sem odletela nazaj v New York k mojemu sinu. Prvo kar sem sto- rila, sem se z sinčkom preselila v hišo, kjer sem živela dokler je Franck še živel in od koder sem pobegnila k sestri po nesreči. Naslednja moja skrb je bila, da sem pisala svojcem vseh žrtev letalske nesreče m jim opisala moj doživljaj in jih prosila za sodelovanje pri gradnji nove am- bulante v Sanoyeji. Minilo je eno leto in moj mali Franck je že koracal naokoli, ko sem na moji mizi imela ko- pico pisem iz Pennsylvanije, Louisiane, Portu- galske, Južne Afrike in Švice. Kdor je mogel je dal. Zbranih je bilo že nad 5.000 dolarjev. Ker pa gradnja v afriškem pragozdu ni tako eno- stavna zadeva, sem nadaljevala zbiralno akcijo, razne ženske organizacije so zbrale okoli 15.000 dolarjev in po šestih letih so mi sporočili, da je v Sanoyeji nova ?drav.stvena postaja odprta in da sta ob vhodu vzidani dve plošči. Na prvi piše v angleščini: Prebivalcem Sanoyeje v zahvalo za nesebično pomoč ob nesreči 22. junija 1951. Postavljeno v spomin na žrtve letala »Great Republic«. Na drugi plošči je napis v Kpelle jeziku in to v prevodu, ki je razumljiv za domačine. Prve dni, ko sem bila spet pri svojem sinu, sem nenehno mislila na malega Davida. Že sem hotela pisati v Sanoyejo, da bi mi Davida po- slali v Ameriko, kjer bi imel čvrsto streho nad glavo, dovolj oblek in hrane. Toda premislila sem si. Vsak mesec sem poslala nekaj dolarjev v Liberijo. Danes David hodi v gimnazijo v Mon- roviji. Zadovoljna sem, da je tako. Čeprav bi imel moj Franck družabnika v igri, sem vesela, da David ni tu. Amerika ni kraj, kjer bi bil črni David srečen ... KONEC Hura za trgovino! Kadar se ljudje selijo, še posebej pa, če se selijo v no- vo stanovanje taki srečniki, ki morajo v kratkem času ku- piti vse — od žlice, pa do po- steljnega pregrinjala, imajo odlično priložnost, da se sez- nanijo z vso elastičnostjo in sodobnostjo naše trgovske mreže. Dejstvo je, da so mre- že — od gospodinjskih, pa do ribiških — polne lukenj, zato se človek pravzaprav ne bi smel čuditi, če jih ima tudi trgovina. Toda ti nehvaležni potrošniki tega nočejo in no- čejo upoštevati. Razjezijo se ob vsaki priložnosti, zmerja- jo, grozijo, ali pa pišejo take izjave kot tale dva novopeče- na zokonca, ki sta si pred dnevi prav po zaslugi sodobne trgovine začela spletati gnez- do: »Pri «Slovenijalesu« v Zi- danškovi ulici sva kupila spal- nico«, pravita. »Kakih štiri- najst dni naju je čakala v skladišču — najin novi dom še namreč ni bil useljiv — na- to pa so naju opozorili, naj jo pri priči odpeljeva, ker se sicer lahko zgodi, da jo bodo prodali drugemu. »Toda, to je vendar najina spalnica,« sva zaprotestirala. »Ne morete je kar tako že drugič prodati.« »Mi v trgovini ne moremo ve- deti za vse, kar delajo v na- šem skladišču,« so nama raz- ložili v prodajalni. »Oni v tr- govini včasih prodajo tudi kaj takega, kar smo mi že prej prodali drugemu,« so nama potrpežljivo pojasnjevali v skladišču. Bila sva jezna, presenečena in prestrašena. Razumljivo, to je bilo šele najino prvo srečanje s tesnim sodelovai- njem prodajaln in skladišč! Ko sva kakšen mesec za tem pri istem podjetju izbrala ku- hinjsko mizo in stole, vse tro- je sama sestavila in plačala, pa so nama naslednji dan pri- peljali povsem drugačno mizo in stole treh različnih barv, nama je že začelo jasniti. Tr- govina, pri moji veri, ni lah- ka zadeva. Le kako bi mogli kar naprej uporabljati tele- fon in spraševati v skladišče, če še imajo tako in tako po- hištvo! Prodajalci so vse pre- več zaposleni s sitneži, ki kar naprej izbirajo, premetavajo, kupujejo in se celo jezijo! Jogi vložke in posteljne podložke sva nesrečni trgovi- ni z lesom nekajkrat vrnila. Ko so jih pripeljali prvič, so spet raztovorili povsem nekaj drugega, kot sva izbrala mid- va Ko so jih pripeljali dru- gič, je bilo oboje za deset cen- timetrov predolgo, ko pa so jih pripeljali tretjič, so jogi vložki sicer bili po meri, pod- ložki pa so bili spet predolgi. V trgovini se niso prav nič vznemirili. »Bomo pa druge poslali,« so odgovorili. Križev pot pa smo potili še- le takrat, ko smo se polni za- upanja v našo proizvodnjo lotili sestavljanja pohištva. V omari v dnevni sobi je manj- kalo najmanj pet vijakov, furnir je na več mestih odsto- pil, bife je bil odrgnjen, luk- nje v posteljne stranice so bi- le zvrtane tako, da bi bile po- steljne noge obrnjene navz- gor, omaro je bilo treba pod- ložiti, da smo lahko zaprli vrata in lestenec je imel dva senčnika zelena, enega pa be- lega. Ko je bilo vsega konec, »je koža podplat postala čez in čez postala« in danes .sodiva v tisto vrsto potrošnikov, ki se niti najmanj ne vznemiri- jo, ko jim na primer pri Ste- klarju osem minut pred dru- go povedo, da sicer res dela- jo do dveh, da pa danes »niso pripravljeni« sprejeti ogledala v delo, ker je že osem minut pred drugo. Ne vznemiriva se niti pri »Volni«, kjer nočejo prodati samo ene prešite odeje, češ, da jih prodajajo samo v parih. Mirna sva in hvaležna naši trgovini, ki na- ma je tako zelo utrdila živce. Zatorej — trikrat hura zanjo! Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC Stran 10 CELJSKI TEDNIK Št. 46 — 20. novembra 1964 OBLJUBE DOLGE 10 LET ALI: KAJ JE Z MLADINSKIM DOMOM V CELJU MORDA V ČASU TEŽENJ ZA UMIRITEV INVESTICIJSKE MRZLICE NI NAJBOLJ HVALEŽNO ALI HVALEVREDNO RAZ- PRAVLJATI O NEKI NOVI INVESTICIJL KER PA GRE PRI TEM TUDI ZA IZPOLNJEVANJE SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE, KER GRE ZA »INVESTICIJO« V MLADE LJUDI IN KER SE ZA- DEVA VLEČE ŽE TOČNO DESET LET, POSTAVLJAMO JAVNO VPRAŠANJE, KAJ JE S CELJSKIM MLADINSKIM DOMOM. O ZGODOVINI OBLJUBLJANJA številke so zgovoren podatek. Marsikaj bolje pojasnijo kot dolgo- vezne razprave. Žal ne moremo po- streči s podatkom o tem, koliko je bilo v Celju mladine pred desetimi leti. Nedvomno pa je je bilo veliko manj kot danes, ko se število giblje tam okoli enajst tisočev. In ven- dar so že takrat začeli govoriti o mladinskem domu. Celje naj bi do- bilo dom, kjer bi se mladi ljudje zabavali> pa tudi izobraževali. Mla- dinski dom naj 'bi bil prostor, kjer bi se zbrale vse specializirane mla- dinske organizacije, kjer bi mladi v klubih preživljali svoj prosti čas, kjer bi se tudi izobraževali, pa celo zaplesali ob dobri glasbi in strokov- nem vodstvu. Kasneje ni minilo leto, da se ne bi vodstvo mladinske organizacije vsaj enkrat sestalo s predstavniki občine in družbeno političnih orga- nizacij, da bi se pogovorili o mla- dinskem domu. Zaključki vseh teh sestankov so bili vedno enaki: v Ce- lju je mladinski dom potreben, tre- ba je zanj najti prostor in zagoto- viti sredstva za njegovo ureditev. Pred dvema letoma menda je bil v te namene neuradno določen nek- danji dom Osvobodilne fronte — stavba kina »Union«. Letos 17. apri- la so ta sklep uradno potrdili na občinski skupščini, ko so odborniki dom dodelili občinskemu komiteju Zveze mladine v Celju. Minilo je ne- kaj mesecev. OF dom je ostal tak kot prej. Le kaj se je zgodilo? KAJ PRAVIJO NA OBČINSKEM KOMITEJU ZMS Jože Volfand, sekrplar občinske- ga komiteja Zueze mladine: »Od aprila pa do danes se zadeva z mla- dinskim domom ni premaknila niti ped. še vedno je neurejeno najbolj aktualno vprašanje — sredstva. Z njim vred se bo treba dogovoriti še o organu upravljanj^, o začetku del, o najemnini, programu itd. Pretekli teden je naš komite zaprosil za raz- govor, vendar se sestanka prav iz občinske skupščine, ki je sklep o mladinskem domu sprejela, ni ude- ležil nihče. Tako razgovor seveda ni uspel. Za notranja adaptacijska dela bi potrebovali približno osem mili- jonov dinarjev. S tem bi vsaj za silo uredili in opremili klubske pro- store, prostore za specializirane or- ganizacije in še druge najnujnejše stvari. Razpravljali smo že o tem, kako bi vsaj del teh sredstev zbrali sami. Mladi so predlagali delovne akcije. Tako bi morda mladina iz delovnih organizacij en dan v mese- cu delala za mladinski dom, dijaki bi zbirali papir, staro železje in drug odpadni material, tako da bi s tem zbraM morda okrog dva milijona di- narjev. Zanimiv jc tudi predlog, po katerem naj bi mladina prihodnje leto sodelovala pri urejevanju celj- ske ^kanalizacije, občinska skupšči- na pa bi potem odstopila mladin- skemu domu nekaj sredstev. Člani Ljudske tehnike bi pomagali pri notranjih delih. Mladina je torej pripravljena, vendar občinski ko- mite Zveze mladine še vedno ne ve, kje dobiti ostala sredstva. Zato tudi ne moremo začeti z akcijo prosto- voljnih del.« MLADINSKI DOM - SREDIŠČE ZABAVNEGA IN IZOBRAŽEVALNEGA DELA MLADIH v novem mladinskem domu naj bi se torej zbrale vse specializirane mladinske organizacije. V njem naj bi dobila svoj sedež tudi že lepo uveljavljena mladinska plesna šola, ki zdaj dela v izredno težkih in do- kaj neurejenih pogojih. Mladi ljud- je ¡bi se lahko zbirali v klubskih prostorih ob televizijskih in radij- skih sprejemnikih, lahko bi spili tu- di kakšno brezalkoholno pijačo, ka- vo in čaj. Poslušali bi različna pre- davanja, sodelovali na javnih tribu-' nah, mladinskih zborovanjih itd. Predvideno je tudi, da bi v mladin- skem domu delalo fiim:ko gledali- šče, ki bi med mladimi simrno naš- lo hvaležno publiko. SevcJa je ves ta program treba skrbno sestaviti in načrtno izvajati. To delo prav go- tovo ne bo lahko in bo za...avalo resne in temeljite ljudi. CEMU PRAVZAPRAV MLADINSKI DOM? Verjetno tega niti ni treba pojas- njevati. Pa vendarle: mladinski dom je v Celju potreben. Ne samo zato, ker so jih zgradili tudi že v veliko manjših in gospodarsko manj razvi- tih mestih. Mladinski dom je potre- ben zavoljo tega, ker se bo mladina v njem lahko primerno razvedrila, ker ni prav, da nihče ne skrbi za to, kje posedi in pokramlja s prijatelji, kakšno je to okolje in k^ko vpliva nanje. Že kar obrabljeno ^ je vedno znova opravljati »Mignon« in zadnje čase tudi »Esspreso«, ki sta postala priljubljeno zbirališče mladih ljudi. Lokali, kjer točijo alkoholne pijače, kjer se-pod strop vali cigaretni dim in kjer gostincem, razumljivo, gre za čimvečji iztržek, ne bi smeli biti shajališča ljudi, ki šele vstopajo/v življenje. Danes še morda ne, toda jutri si bo nekdo, ki je. v takem lo- kalu še novinec,^ že naročil konjak ali šilce žganja. In kasneje šilce ne bo dovolj. Ne trdimo, da bi v mla- dinski dom že v prvih tednih prišla tista mladina, ki ji pijača, kvante in potepuštvo pomenijo največje raz- vedrilo. Morda pa bi se sčasoma le ovedli, da se človek lahko razvedri tudi drugače in da dozorelosti prav- zaprav ne dokazujemo z nevi j ud' nostjo, predrznostjo in slabimi vzo^ ri. Tudi to že dolgo vemo, da mla- dinski kriminal raste iz leta v leto, vendar besede, številke in sklepi na papirju niso in ne bodo dovolj. Zdaj navsezadnje mladina niti ne more izbirati med dobrim in sla- bim, preprosto zato, ker dobrega razvedrila nismo organizirali. SKLEPE JE TREBA IZPOLNITI Torej: imamo sklep občinske skupščine, ki doslej še ni bil reali- ziran. Bilo bi prav, da se vodstvo občinske skupščine in komiteja Zveze mladine končno vedarle se- staneta in dogovorita tako o sred- stvih kot o ostalih zadevah, ki jih je v zvezi z pričetkom adaptacije doma Osvobodine fronte treba raz- čistiti. Ivica Burnik Mladina je pripravljena poma^fati povsod, pa ne bi bila zase? KARLO DOBOVIŠEK: Sreča na kolesih »Saj poznaš Janeza, mojega moža,« je dejala. »Kar sva se poročila je bil vseskozi dober, ljubezniv in skrben. Skratka, sijajen soprog.«' Ko je govorila, sem opazil v izrazu njenega obraza neko- liko sarkazma. Za,nimaló me je, kakšna bo zgodba o nje- nem Janezu, ki mi jo je na- meravala razkriti. Francka pa je nadaljevala. »Ko sva se vzela, nisva imela prav niče- sar. Potem sva kupovala, zdaj to, zdaj ono. Začela sva pri žlici. Včasih sva se tako za- dolžila, da nama je za hrano primanjkovalo denarja. Da bi' čimbolj zmanjšala izdatke, sva ob nedeljah namesto v kino, hodila ven v naravo. Z dolgih sprehodov sva se pod večer vračala domov sladko utrujena, toda zadovoljna in srečna, že naslednji dan pa naju je spet oba našel pri de- lu. Živela sva v nenehni skr- ha za jutrišnji dan. Ko je po- tem prišel otrok, ga je čakal že urejen topel dom. Sedaj je najina Mirica že velika punč- ka. Janez si je vedno tako vroče želel motorno kolo. Ker sem poznala njegovo željo, sem skrbno spravljala pri- hranke. Potem sva ga kupila. Ob nedeljah popoldne smo se vsi trije naložili in se odpelja- li kam v naravo. Bilo je lepo.; Toda ne dolgo. Jaiiez je vedno nekaj tuhtal. Nekega dne je prišel z besedo na dan. »Francka,« je dejal »motorno kolo bi prodal«. Pošteno sem se začudila kaj ga je vendar prijelo. »Imava nekaj gotovi- ne, ostalo pa vzameva ček v banki. Glej! Vsi imajo avto- mobile, samo jaz se vozim okrog s tem norcem, da sem že čisto prehlajen. Kupiva Francka fička«. Vedela sem, da bo prej ali slej do tega pri- šlo. Nisem mu branila. Saj sem vedela, da ne bi nič za- leglo. Mislila sem si: Če že mora naša družinska sreča imeti kolesa, potem je pač bolje, da ima štiri, namesto dveh. Mnogo potrpljenja, skr- bi in potov ga je stalo, pre- den je bil avto doma. Končno ga je pripeljal. Še tisto minu- to sva morali obe s hčerko sesti vanj. Janez pa naju je ves navdušen vozil naokrog. Mirica je kar skakala od ra- dosti. Potem me je vsako jut- ro zapeljal v službo še pre- den se je sam odpeljal v pod- jetje, že prvo nedeljo smo se tudi odpel j aU na daljši izlet. Bilo je res sijajno. Potem pa mi je nekega dne telefoniral kar iz podjetja^da ne pride domov, ker bo takoj po kon- čahi službi nekoga zapeljal v mestò. In tako se je začelo, čakalo ga je kosilo, Janeza ni bilo domov, čakala sem ga z večerjo, ni ga bilo. Otrok je zaspal, jaz pa sem čakala in nisem mogla zaspati. Ura je bila deset. Pa polnoč. Bilo je jutro, njega pa od nikoder, če bi vsaj vedela, kje je. če mor- da ne leži kje razbit v kakš- nem jarku in nikogar ni, ki bi mu pomagal. Janeza dobro poznam in vem da ni takšen, vendar me je nekje v globini srca le grizlo, če ni vmes kakšna ženska. Ni mi bilo vseeno. Ko jc potem le prišel domov, je vedno imel pri roki tako tehtne izgovore, da sem mu morala verjeti in vse od- pustiti. On pa mi je za sveto obljubljal, da tega ne bo več storil. Ko se je nekaj podob- nega spet ponovilo, sem skle- nila, da mu nekega lepega dne vrnem mila za drago. In tisti dan ni več tako daleč, še me- sec dni in imela bom v žepu vozno dovoljenje. Takrat pa se naj Janez pripravi na pre- senečenje. Vzela bom Mirice, sedla v fička in štirinajst dni me ne bo videl.« Poznam Francko, zato vem, da vse skupaj ne bo tako hu- do. Toda sam zlodej ne ve, kako se bo končalo, kadar si ženska nekaj vtepe v glavo. Tako sem mislil, ko sem po- zneje' sam stopal po ulici. MATA HARF 2 Margareta je odšla k svojemu očetu in mu pomagala v trgovini. Prodajala je klobuke, pœ večerih pa krpala perilo in pospravljala. Toda v njej je dozorevala odločitev. Nemirna juž- naška kri in neutolažljiva želja za življenjem in uživanjem sta prevpili vse zadržke v tej lepi in mladi ženi; oskrbela se je z denarjem iz oče- tove blagajne ter pobegnila. Vzela je ravno to- liko, da je zadostovalo za železniško karto do Pariza. Podala se je na pot samostojnega živ- ljenja in prišla v mesto, v katerem se je končala njena usoda. Nekega večera je stala lačna in brez sredstev v mračnem hodniku neke hiše. Lilo je kot iz škafa. Neko dekle z ulice, ki se je tudi tukaj stisnila je dejala: »Moja draga, lepa ste in mlada; če želite, lahko bolje živite. Poznam hišo, kjer vas bodo zaradi mladosti in lepote takoj sprejeli. Oblju- bite mi nagrado treh frankov, pa vas takoj pe- ljem.«: In bivša žena kapetana Mac-Leoda je odšla s poulično deklino. Odšli sta v mestno četrt, kjer so stanovali tujci. Obstali sta pred »Maison de rendez-vous« in pozvonili. Na vratih se je pojavila starejša gospa, ki je Margareto spustila v hišo šele potem, ko jo je temeljito premerila. Margareta je dobila lepo, a žal neokusno opremljeno sobo. Na sredi sobe je bila nizka in široka postelja z baldahinom, v katerega so bila vstavljena zrcala. Tu je preživela leto dni. Bila je to boljša hiša — kajti dame, ki so v njej služile svoj kruh, niso hodile vsak teden ha preglede k sanitarni policiji. Gospod dr. Bizard, ki je bil zdravnik ženske kaznilnice v Saint Lazare, je prihajal na preglede v zakonsko odre- jenih rokih. , V pozni jeseni se je vrnila petična gospod/ v Pariz. Margareta je zelo ugajala številnim bo^ gatim mladeničem in hitro se je povzpela od navadne prostitutke do velike kokote, velike kurtizane. Sedaj je že stanovala v bogato oprem- ljeni hiši v Neuillyju. Nek bogat industrijalec je zapustil ženo in otroke, da bi lahko živel z njo. Tako Margareta potuje s prijateljem ob Az.urni obali. V Niz.zi je zvedela, da je njen bivši mož umrl na škotskem ter zapustil številne dol- gove in malo hčerko. ' Nekega jutra je iz časopisa zvedela, da so njenega prijatelja zaprli, ker je pretvarjal čeke. Vse svoje imetje jé zapravil zanjo in se popol- noiua upropastil. In Margareta se je potajila, nekaj mesecev se za njo sploh ni vedelo, kot da se je izgubila. Nekega dne v oktobru 1905. leta pa so vsi njeni prijatelji iz boljših družin prejeli vabilo, da se udeležijo predstave v »Musee Guimet« — orientalskem hramu. Povabila pa je tudi vse znane orientaliste in vse, ki so imeli kakršno- koli zvezo z umetnostjo, književnostjo in tis- kom. Na vabilu je pisalo, da bo neka indijska plesalka prikazala obredne plese. Plesalki je bilo ime Mata Hari in njeno ime je bilo natisnjeno z žareča rdečimi črkami na^črni podlagi. Samo najbližnji so vedeli, da se pod tem imenom skriva Margareta Zelle, nekdanja žena kapetana Mac-Leoda. Ime si je sestavila iz dveh malaj- skih besed: Mata — pomeni oko, Hari — pa dan, torej »oko dneva.« Tako Malajci imenu- jejo sonce. Idejo o indijski plesalki je toliko razvpita in tako skrbno čuvala, da je ta večer bila nabito polna. In ta večer je vzšla njena zvezda. Postala jo popularna. Cel Pariz jc bil navdušen kot se je še znal navdušiti samo Pariz pred prvo svetovno vojno. Po izjavah očividcev in pisanju kritikov je ta večer bil nekaj neobičajnega. In prav te vesti so odkrile umetniško slavo dotlej neznane plesalke. Mata Hari ni plesala koreografsko odmerjene korake, temveč je s svojim klasično izoblikovanim telesom plesala tako, da je zno- rela vse prisotne. Oh spremljavi rafinirane ori- entalske glasbe je Mata Hari v pravih indijskih in malajskih kostimih izvajala obredne plese. Njeno gibko telo, polno čarov, je dihalo tolikšno čustveno slo, tako smelo željo za življenjem in ljubeznijo, da je gledalcem zastajal dah. Ime Mata Hari je zaslovelo po celi Evropi. Nihče ni vprašal za njeno preteklost, bila je od boga dana umetnica, kv se je pojavila na odru, da osreči gledalce. Vrstil se je uspeh za uspe- hom. Pariški odri so se borili zanjo: Theater Marigny na Elìzejskih poljanah, Folies Bergère, Scala in drugi. Njeni lionorarji so bili basno- slovni. Mata Hari je bila prva plesalka, ki je mesece in mesece plesala na pariških odrih, čeprav so v tem času nastopali še Otero, Ida Rubinstein, Regina Badet, Isidora Duncan in drugi. St. 46 — 20. novembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran U MATERIALNI POLOŽAJ ŠOLSTVA V CELJSKEM OKRAJU ŠOLO M MESTO, KI JI PRIPADA ! NESKLADNOST MED NALOGAMI IN POGOJI Do leta 1970 naj bi 80 odstotkov šoloobveznih učencev uspešno kon- čalo 8. razred. Toda kako? Saj so tisti učenci, ki smo jih lani vpisali in bodo leta 1970 zaključevali 8. raz- red, že kar v 1. razredu pokazali skoraj 20-odstotni neuspeh! Za ures- ničitev tako visokih učnih uspehov ne bi smeli pozabljati na tri bistve- ne stvari: neživijenjskost naših šol, prazne kabinete in na šole, ki nima- jo pogojev za verifikacijo; in še na subjektivni faktor: na enovito in za- dovoljno učiteljevo osebnost. To neskladje med nalogami, ki bi jih naj šole izpolnile, in med pogoji, ki jih za to nimajo, potrjuje dej- stvo, da smo šli v reorganizacijo bolj z vidika formalne platforme šolske reforme, pozabljali pa smo na materialne možnosti, ki so os- novni pogoj za njeno učinkovitost. Samo nekaj podatkov: delež šolstva v narodnem dohodku je 1953. leta znašal 2,9, lani 4,6 odstotkov, od tega leta 1959 za osebne dohodke 1,6, lani 2,8, za investicije (1959) 0,5 oziroma lani 0,8. Naraščanja deleža sredstev za šolstvo v narodnem dohodku se ne kaže v izboljšanju materialne os- nove za delo šol, temveč smo sred- stva v večji meri vlagali v razširitev šolskega omrežja, in sicer predvsem za osnovno dejavnost, medtem ko se je delež za materialne izdatke po- večal (v letih 1959 in 1963) od 0,8 na 1,0, to je za 0,2 odstotka! Leta 1959 smo imeli na šolah v okraju 1.205 učnih moči, letos pa jih je že 1.522. Ta silovit porast učiteljstva skoraj v celoti absorbira večje izdatke za osnovno dejavnost. Trditve občin- skih skupščin, da odmerjajo za iz- boljšanje šolstva vsako leto toliko in toliko odstotkov večja sredstva, so enostranske in nelogične inter- pretacije dejanskega stanja, kajti povečanja gredo v veliki meri na ra- čun večanja oddelkov in novih na- mestitev! V velenjski občini na pri- mer so letos namenili 34 odstotkov več sredstev za šolstvo, toda to po- večanje pomeni samo 12 odstotkov na zaposlenega. Primerjave z gospo- darstvom so nevzdržne. ZA ENAKO DELO MANJŠI PREJEMKI Vse šole v Sloveniji imajo uokvir- jen delovni obseg osnovne dejavno-, sti, razlika je le ta, da delajo pod zelo različnimi pogoji. Učitelj Koz- janskega ali učitelj Bizeljskega vla- ga velike napore za boljše učne uspehe in spet je razlika: za enako delo več tisočakov manjši prejemki kot v gospodarsko razvitem kraju. Nekateri trdijo, da je to konvencio- nalna ekonomska modrost in nuj- nost, da so tovarne v enakem polo- žaju. To je morda res, toda istosto- penjske šole so dolžne uresničiti iste in skupne učnovzgojne naloge v kvalitetnem in kvantitativnem smi- slu in nam ne more biti vseeno, v kolikšni meri je zadoščeno obema. Našega učenca na šoli druge stop- nje nihče ne vpraša, od kod priha- ja, temveč koliko zna! V tem prime- ru odpovedo vse ekonomske zakoni- tosti. Primerjava povprečnih osebnih dohodkov za Slovenijo v preteklem letu z letom 1962 kaže, da so se dvig- nili osebni dohodki v gospodarstvu za 20, v negospodarstvu za 18, v šol- stvu pa samo za 10 odstotkov. Ten- denca zaostajanja se šc v večji meri kaie tudi v letošnjem letu. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so namreč porasli osebni dohodki v go- spodarstvu za 28, v negospodarstvu za 23, v osnovnem šolstvu pa le za 15 odstotkov. Osebni dohodki pro- svetnih delavcev pa so bih že v pro- računskem sistemu financiranja znatno nižji od osebnih dohodkov drugih, po kvalifikaciji sorodnih de- lavcev. PRIMERJAVA NE NUDI REALNE PODOBE Takšno prikazovanje rasti osebnih dohodkov v odstotkih ima še drugo negativno stran; ni namreč vseeno, na kakšno osnovo dajemo določen odstotek. Učitelj s,strokovnim izpi- tom in petimi leti prakse ima 40.000 din, slabo plačan tehnik (torej ena- ka stopnja izobrazbe) pa 70.000 din. Če bi se obema letno dvigali osebni dohodki za 20 odstotkov, bi točno po petih letih dobil učitelj 73.000 din, tehnik pa kar 146.000 din! Ta absurd odpiramo zato, ker se po ob- činah slišijo glasovi, da se bodo od- slej dvigali osebni dohodki prosvet- nim delavcem v skladu z dviganjem osebnih dohodkov v gospodarstvu. Šolski kolektivi se seveda ne more- jo zadovoljiti s stanjem, v kakršnem- so danes. V prvi fazi gre za izenače- nje osebnih dohodkov po kvalifika- ciji sorodnih delavcev v komuni — krivice in škode preteklih let tako ne more nihče popraviti; v drugi fa- zi pa za pogodbene odnose, ki naj regulirajo dotok sredstev na šole skladno z ustvarjanjem in rastjo narodnega dohodka politično teriti- ralne enote. Vsakršno drugačno re- ševanje materialnega položaja šol- stva pomeni nove proračunske ^ano- malije in daje priložnost za uveljav- ljanje novih diskriminatorskih ten- denc. Na občinah nam očitajo, da priha- jajo šole z neupravičenimi zahteva- mi, da je njihov položaj premalo ar- gumentiran, oprt s podatki. Morda res, Toda največkrat nočejo videti dejstev. Samo še en podatek: dekan filozofske fakultete na ljubljanski univerzi ima za 9.000 din manjše mesečne dohodke kot šef neke obrt- ne delavnice v Ljubljani! Podatek je točen, argumentiranje družbene pomembnosti opravljenega dela pr- vega in drugega menda ni potrebno. Pa ju kot človeka oba enako spoštu- jemo. Pedagog Diesterweg je rekel: Učitelj je vreden toUko, kolikor je vredna šola. Želimo, da je imel svoj prav pred 100 leti, ko je živel. PODRETI ZASTARELO MISELNOST Komune bodo morale v skladu z zakonom o delitvi sredstev spreme- niti sistem delitve in potrošnje teh sredstev v korist družbenih služb. Predvsem pa bo treba v marsika- teri občini omajati prepričanje, da se rentira vlagati investicije le v gospodarstvo, medtem ko že tako minimalne investicije v šolstvo zah- tevajo vedno večja vlaganja in vzdr- ževanje. Seveda pri tej kratkovid- nosti pozabljajo, da pomeni naza- dovanje šolstva tudi usihanje mo- či gospodarstva. Kadar govorimo in skušamo reše- vati materialni položaj šolstva, pre- pogosto vidimo samo prosvetnega delavca z nizkimi osebnimi dohod- ki. Reformiranje šole je proces, ki oživlja mnoge vsebinsko pomembne probleme, ki največkrat vzročno pogojujejo drug drugega in terjajo kompleksno reševanje. Ustavimo se samo ob dejstvu, da uspešno konča osnovno šolo Icomaj 56 odstotkov učencev. Za marsikoga je to gola številka. Toda ko ta številka oživi, spoznamo, da je v njej mlad člo- vek, mladost, polna hotenj, ki niso mogla biti potešena: generacija, ki bo hvalila ali obtoževala, a bo kljub vsemu morala prevzeti nase breme- ■rm: pa nas danes prav malo skrbi, če bo klonila pod težo njene stvar- nosti; spoznamo, da je v njej tudi dom, ki je preveč vsakdanje krut, da bi otrok še lahko bil otrok, in dolge ure samote, in starši, ki tako hjtijo živeti, pa cesta, ki mika, in šola, ki mnogokrat ne seže v otro- kov svet, in ne nazadnje učitelj, ki se mu poklicni entuziazem dokonč- no podre, ko ob bežni sociološki analizi v razredu spozna, da je tudi sam socialno ogrožen. Če slišimo, da v gospodarski or- ganizaciji ne izpolnjujejo planske naloge, takoj bijemo plat zvona, ob 44 odstotkih ali več sto in sto mla- dih, ki jim nismo dali niti osnove, da bi se vključili v proizvodno živ- ljenje, pa se le redkokdaj ustavimo in zamislimo. Nepravilno družbeno vrednotenje šole predstavlja tudi drugo tehtno oviro izvajanja šolske reforme: namreč občutno, zaskrbljujoče po- manjkanje kvalitetno usposobljenih prosvetnih delavcev, zlasti za pred- metni pouk. Od 1522 prosvetnih dç- lavcev je samo 346 predmetnih uči- teljev ali profesorjev, kar pomeni, da nam manjka več ko 200 pred- metnih učiteljev. Zanimanje za pro- svetni poklic še vedno ni zadostno, saj se zanj ne odločajo najsp>osob- nejši mladinci in še med temi je vse preveč ženske mladine. Toda žal možnosti selekcije ni. Učiteljišče si- cer dosega kvantitativno svoj plan vpisa. Neodpustljivo je dejstvo, da so, občine dolga leta štipendirale vse mogoče poklice, za katere celo niso imele niti prostih delovnih mest, štipendij za prosvetne delavce pa ni bilo ali pa so še tiste redke bile beraško nizke. ŠOLO POSTAVITI NA MESTO, KI JI PRIPADA Spričo takšnega položaja se tudi na šolah tudi načela samoupravlja- nja in delitve dohodka niso uvelja- vila tako, kot smo pričakovali. Spb- pad z mentaliteto, zlasti starejših učiteljev, ki so videli v plačilnih razredih in proračunskemu botro- vanju svojo optimalno eksistenco in varen pristanek v penziji, je izgub- ljal na učinkovitosti zaradi neureje- ne zakonodaje, ki naj bi dajala pravno oporo tej akciji, zaradi sla- bih, površno sestavljenih pravilni- kov o delitvi, zaradi neutrjenosti meril za vrednotenje kvalitete dela in ob spoznanju kolektivov, da za dosego boljših uspehov ni mogoče od nikoder dobiti tudi več sredstev. Lahko trdimo, da je bilo leto 1962 izredno dinamično, da so zbornice ustvarjalno zaživele; to je bilo leto neštetih konsultacij, iskanj in obe- tov. Toda od tega leta dalje se ni nič spremenilo. Tako se pojem sa- mostojnosti in sistem samouprav- ljanja, ki naj bi dvignil šolo k novi družbeni kvaliteti, zaradi neureje- nih materialnih razmer često spre- vrže v škodo namesto v korist. Stal- no utesnjeni v ozke materialne raz- mere se prosvetni delavci ne more- jo povzpeti iznad sedanje ravni, psi- hoza družbene zapostavljenosti pa je ponekod že načela moralo učnih kolektivov. Šolo moramo z novim letom po- staviti na mesto, ki ji glede na družbeno pomembnost njenega dela upravično pripada. Vsako nadaljnje odlašanje reševanja teh objektivno perečih problemov bi lahko imelo, usodne posledice. Sam sistem finan- ciranja ' politično teritorialnih enot še ne zagotavlja, da se bo v šolstvu v.se obrnilo na bolje. Potrebna bo zavestna akcija vseh subjektivnih sil. Kmetovalci in rejci prašičev ! KOTEKS TOBUS, Ljubljana vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena svinjskih koJi znatno povišana, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo od- dajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS ali kmetijski zadrugi. Poleg povišane odkupne cene smo vam pripravili nagradna žre- banja s preko 3000 lepimi nagradami. Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri na- gradnem žrebanju. Žrebanja bodo 26. decembra 1964, 20. februarja 1965 in 20. aprila 1965. Rejci prašičev, oderite prav vse prašiče in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA 21. in 22. novembra Ј964 CIRIL UMEK veterinar Celje, Kersnikova 37 Od 23. do 28. novembra 1964 JANEZ CERNEI veterinar Kaj'uhova 11 blok 3'II — telefon: 22-32 JOŽE KAKER: Od kdaj čarovnicam bradavice na nosu ? To, da so límele čarovnice bradavice na nosu, ste gotovo že čuli, a odkod ta hiba, gotor vo še ne veste. Ko še Zemlja ni plesala oko- li Sonca, so živele čarovnice. Shajale so se po skritih glo- belih in gozdnih jasah, kjer so netile velike ognje. Plesale in poskakovale so ob njih, v kot- lih pa kuhale nagnusno živad, od močeradov do kač in kra- stač. Najraje so živele tam, kjer so se bogaboječi gorjanci hudo bali za svoje duše. Kajpak jih potem v Lučah ni manjkalo... Pravijo, da so bile čarovni- ce same lepe ženske; seveda le dotlej, dokler jim na nosovih niso zrastle bradavice. S svojo lepoto so izvabljale lahkoverne kmetice, pri katerih ni bilo treba uporabiti čarovniške mo- či, globoko v gozd. Tam so jim izginile pred nosom, da so se zvesti možje pošteno izpreho- dili po kravjih poteh, preden so v temi našli pot domov. Pa tudi ponoči so hodile coprnice, kakor pravijo v Lučah čarov- nicam, h kmetom spat in se gret, na kar so se kmetice še posebno hudovale. Carovniška moč je bila da- na le ženskam poznanim s hu- dičem. Grda Pečovnikova dekla se je zaobljubila hudiču kar na živo, zato ji je poleg čarovniš- ke moči podelil še nepopisno lepoto. Ni bilo zato nič čudne- ga, če so ji pravili, da je cvet lučkih deklet. Pa tudi sama se je te lepote tako rekoč zave- dala in se zato hudo prevzela. Postala je ošabna ko svinja v blatu. Đa bi delala ji še na misel ni prišlo. Gospodarju je sicer že rekla, da hodi žet, v resni- ci pa je začarala, da se je žito samo želo. Tačas je ona pole- žavala v senci in kovala načr- te, kje in kako bi lahko kate- rega moža zapeljala. Ko se je nekoč spet odteg- nila delu, je vzela s sabo ogle- dalo. Pod orehom za njivo je sedela, vroče je bilo in muhe so jo obletavale. Vrtela je ogledalo in občudovala vsak delček svojega obraza. Sama sebi se ni mogla načuditi. »Tako sem pa že lepa, da bi bila vredna najplemenitejšega kraljica!« si je mislila, hkrati pa se plašila misli, da bo ne- koč žena samega vraga. Vtem jo je zmotila muha, ki ji je pribrenčala na nos. Hh, kakšen srd jo jc spopadel. Vreščala in otepala je z roka- mi. »Pri moji lepoti,« se je za- klinjala, »;:aj takšnega pa še ne! Pa m osek!« Ni si še dodobra opomogla od jeze, ko ji jc že druga ali pa morda ista muha sedla na nos. Lepa coprnica se ni mog- la vzdržati, da ne bi zoper takšno predrznost uporabila čarovniške moči. »Preklicana beštja, da bi ti nikoli v^eč ne bilo dano letati okoli mojega nosu!« Res! Muhi, ki je isti hip ob- stala na nosu, ni bilo mogoče več cdleteti; prirasla je na nos, da je ni bilo mogoče več od- straniti. Kakšna nesreča! Le to si je želela, da ne bi bila sama ta- ka. Od nekdanje lepote ji je ostala samo še hudobija. Upo- rabila je vso svojo moč, da je onesrečila tudi svoje prijatelji- ce. Ob prvem takem shodu ča- rovnic na jasi so se vse držale za nosove, da bi skrile nečedni okras svojih obrazov. Bradavi- ce so bile tem večje, čim večja je bila muha, ki jc na ukaz Pečovnikove dekle odletela na nos kakšne njene prijateljice. Nekaterim je priletela mušica, drugim muha, marsikateri pa celo hrošč ali čmrlj. Lepi obra- zi so se kremžili od žalosti, glave so bile globoko sklonje- ne, da bi tako laže prikrivale svojo nadlogo. Zato poslej ni bilo videti lepih čarovnic. Pred Pečnikovo deklo se je nekega dne pojavil Lucifer. Ko je videl grfto prikazen, se je tako prestrašil, da mu je zman.)kalo tal pod kopiti; ča- rovnice so se tako rešile vsaj pekla. Stran 12 CELJSKI TEDNIK št. 46 20. novembra 1964 »LIEOF« PO VOLITVAH Volivni spopad med demo- krati in republikanci v Zdru- ženih državah je pred mese- cem minil in ponovno vodi ZDA Johnson, tako da je že drugi medeni mesec pred- sednika s kongresom mimo. Na naši sliki vidimo Johnso- na in podpredsednika Hum- phreya, ki po zmagi obirata rebrice volilnega golaža. No to je morda nekoliko zlob- no. V resnici sta predsednik ZDA in podpredsednik po zmagi zajahala konja in dir- jala po Johnsonpvi farmi po- čez in podolž. *Po taki ježi, ki pa bojda ni bila hujša od napete volivne kampanje, ji- ma je takle lovski prigrizek ^ teknil. Mnogo večja aktivnost je v republikanskem taboru, ki zdaj iščejo vzroke za svoj poraz. Da je Barryjeva pro- gramska latovščina bila naj- večji vzrok, je danes znano tudi Eskimom na severu Aljaske. Toda kako je sploh prišlo do tega, da so repub- likanci za kandidata posta- vili Goldvvaterja, ki ga ni odklanjala samo večina ame- riških voHvcev, temveč tudi ves svet? Morda je najbolj ustrezna izjava Rockfellerja, republi- kanca, ki je pohitel po volit- vah na oddih v Španijo in v Madridu izjavil: — Mi nimamo več republi- kanske stranke v ZDA, mi imamo od konvencije v San- Franciscu petdeset republi- kanskih strank... -ec MPOLEONOVI KONJI Napoleon je zelo rad jez- dil, vendar mu je bilo, važ- nejše, da je na konju sedel udobno in brez nevarnosti, kot pa paradiral z ježo. Zato so vse Napoleonove konje posebej dresirali. Počasi so jih pripravljali na to, da so mirno prenašali največje ne- ugodnosti, pa tudi bolečine. Tq konje ni smelo nič prese-] netiti, niti ustrašiti. Mirno so morali prenašati rezek zvok trobente, bučno muzi- ko, streljanje, pokanje z bi- čem in drugo. Prav tako so se morali sre- di največjega galopa hitro zaustaviti. Napoleon je nam- reč posebno ljubil galop. Prav zato nikakor ni bila najprijetnejša služba prvega Napoleonovega konjarja. \cvarna lepotica DA NE BO NAPAČNIH ZAKLJUČKOV, TE SLIKE NISMO OBJAVILI ZARADI POMANJKANJA TAKIH PRI- ZOROV v SEDANJEM HLAD- NEM OBDOBJU. PRIZOR je RES POLETEN. DEKLE NA SLIKI je VIDETI SILNO NE2NE IN KRHKE POSTA- VE, TODA GORJE MU, KDOR BI SI DRZNIL KAR KOLI IN BI NJEJ NE BILO PO VOLJI. IRENA BARRIE, TAKO JE PRIKUPNI ANGLE- ŽINJI IME, JE NAMREČ MOJSTER JIU JITSA IN TO »PRETEPAŠKO« SPRETNOST POKLICNO POUČUJE NA LONDONSKI TELEVIZIJI. PRAVIJO, DA je NJENA »MEHKA UMETNOST« ZA- RES MEHKA IN DA je PO- SEBEN UŽITEK, KADAR TE SPRETNO POBOŽA. »ZDELO SE MI je,« je REKEL EDEN NJENIH UČENCEV, »DA SEM LETEL v NEBESA, KO SEM PADAL NA TELOVAD- NO PREPROGO.« V BARVAH Vzhodnonemški znanstve- niki so iznašli metodo, po kateri je mogoče rentgenske posnetke napraviti v barvah. Posnetki prenašajo sive tone normalne slike v rumeno, rdečo in modro barvo. Ker človeško oko bolje zaznava kontraste v barvah kakor sa- mo sive barvne odtenke, lahko zdravniki po takšnih posnetkih lažje in z večjo gotovostjo določajo diagno- zo. ZDRAVNIŠKA Zdravnik je tolažil bolni- ka: — Zaradi tega si nič ne ženite k srcu. Tudi sam sem imel to bolezen. — Toda vi ste imeli dru- gega zdravnika! je za jed j al bolnik. SVET V PLE- SU SVET V PLESU, vsekakor prikupen naslov nove operete na ledu v izvedbi Dunajske drsalne revije; prikupen zato, ker nam v vrvežu skrbi in najrazličnejših zapletljajev prinaša prijetno sproščenost in razvedrilo, seveda čisto' po svoje, pa vendar... Medtem, ko smo na začetku letošnjega leta na Dunaju ali zlasti še v Celovcu videli eno izmed obeh skupin Dunajske drsalne revije s simpatično Mileno Padrubsko, je v eki- pi, ki bo od 23. februarja do 3. marca 1965. leta nastopila v Celovcu, vsekakor najpo- membnejša nekajkratna av- strijska državna prvakinja v umetnostnem drsanju, dva- krat druga ne evropskem in svetovnem prvenstvu ter no- silka bronaste medalje z olimpijskih iger, Ingrid Wendl. Sicer pa slavnih imen jo tudi v tem petdesetčlan- skem zboru drsalcev in dr- salk več kot dovolj. Tokrat napovedujejo tudi nastop svetovnih prvakov v parih Marike Kilius in Jürgen Bäumler ja. Vsekakor poslas- tica, ki je ne kaže zamuditi; zlasti zato, ker nam bo po zaslugi Kompasa zelo blizu. Nastop je dobil ime »Svet v plesu« predvsem po prvem delu operete, po rendez-vousu ljudstev in njihove glasbe ter plesov. Tokrat bo to »mednarodno« srečanje na ledu, v plesu in petju, med nastopi velikih mojstrov umetnostnega drsanja. Zato ne pozabimo na Kompasovo vabilo: predprijave za izlet v Celovec uredite že zdaj, da ne bo pozneje prepozno. — Na sliki Ingrid Wendl in Helmut Leofke. -mb Škrti Šliot Znani škotski skopuh An- gus Mac Bone je stopil v sedlarsko trgovino in vpfa- šal: — Prodajate ostroge? — Seveda, je odvrnil pro- dajalec. — Prodajamo vse, kar potrebujejo jahači. — Tedaj mi dajte eno ostrogo. — Verjetno ste hoteli re- či — en par. — Ne. Samo eno. Kupiti dve, to pomeni razsipati. Ce vzpodbodem konja z ostro- go na eni strani, se vendar mora premakniti tudi njego- va druga stran, mar ne? KMET JUNGHANS IZ HAUERNA V DE.MOKRATICNI REPUBLIKI NEMČIJI REDI POLEG GOVEDA TUDI SVINJE. POSEBNO V SVINJEREJI IMA MOŽAK VELIKE USPEHE. NEKO POSEBNO VRSTO SVINJ S POSEBNO METODO REDI TAKO, DA V SED- MIH MESECIH DOSEŽEJO TEŽO MED 100 IN 120 KILOGRAMOV. ORJAŠKA PLEMENSKA SVINJA JE STARA, SAJ JE PRABABICA NEŠTEVILNEMU POTOMSTVU. LETOS JO JE KMET JUNGHANS DOLOČIL ZA »GILLIOTINO« IN JE ZDAJ BRŽČAS ŽE MED PO- KOJNIMI. TEGA SI SEVEDA POLETI, KO JO JE TAKOLE PRAL IN KOPAL, PAC NI MISLILA, ČEPRAV VELJA SVINJA ZA IZ- REDNO PAMETNO ŽIVAL. - novDsti Z bojišče proti rakui MIT, KI GA JE TREBA ZRUŠITI Ko sem nekega znanega pariškega kancerologa vprašal, kaj bi najraje dosegel, me je presenetil z od- govorom: »Da bi v zavesti ljudi rak postal bolezen kot vsaka druga!« Dodal je: »Pri tem ne mislim, da bi rak postal bolezen, ki bi jo bilo mogoče zdraviti prepro- sto in uspešno kot vsako drugo. Dandanes, zveni sicer absurdno, gleda večina ljudi na raka kot na nekaj, s čimer jih hoče kaznovati sama previdnost. To seveda ni samo neumno, ampak tudi tragično.« Kar mi je ta ugledni specialist pravzaprav hotel reči, je bilo to, da takšen fatalistični odnos do raka nasprotuje prizadevanjem moderne medicine, ki ho- čejo bolnika ozdraviti in ki so lahko še kako uspešna, če prične zdravljenje pravočasno. Moderna medicina se frontalno spopada s takšnim fatalističnim in ne- smiselnim strahom, pri tem pa seveda izgublja drago- cene točke. Zakaj dragocene točke? Zato, ker pomeni vsaka točka pravzaprav človeško življenje, ki bi ga bilo mogoče rešiti. Ta odnos širokega kroga ljudi do raka dobiva včasih prav bizaren epilog. Ña enem iz- med zasedanj britanskega parlamenta je skupina po- slancev predlagala, da bi z združenjem za borbo proti raku izvedli skupno akcijo. Zgraditi so hoteli sodobno novo bolnišnico. Toda kancerologi so svetovali po- slancem, da odstopijo od гштеге. Rekli so jim: »Z zbi- ranjem prostovoljnih prispevkov boste sicer sijajno uspeli, toda v bolnišnici, ki jo boste zgradili, se ničhe ne bo hotel zdraviti. Ljudje bodo bežali od nje!« Prav zaradi tega je morala znamenita londonska klinika — »Kraljevska bolnišnica za zdravljenje raka«, ki velja za eno najboljših na svetu, spremeniti svoj naziv v »Kraljevsko bolnišnico v Marsdenu«. Speciali- zirane klinike za zdravljenje raka se morajo dobesed- no kamuflirati za brezzvezne nazive, kakor kakšni šta- bi špijonskih služb. Zgodovina se vztrajno ponavlja. Tako je bilo že s prvo bolnišnico, ustanovljeno pred 200 leti v Reimsu. 1799 je morala spremeniti ime y »Bolnico Sv. Louisa« — potem pa so jo takoj preselili iz mesta na podeželje, da ne bi že s samo svojo pri- sotnostjo vzbujala strah. Kljub temu je najhujša, najbolj tragična in naj- bolj usodna posledica tistega straha, ki mu psihiatri pravijo »kancerofobija«, v tem, da pacienti odlašajo s svojim prvim pregledom in potrkajo na vrata ordi- nacij šele takrat, ko je že bolj ko ne prepozno. Direk- tor neke velike bolnišnice v severni Angliji, ki je to dolgo slutil, je svojo slutnjo dokazal s tem, da je an- ketiral več sto bolnic, ki so imele raka na prsih, ma- ternici, ustnicah in koži. Pri bolnicah, ki so imele raka na prsih, je odkril, da na vsako, ki je čutila simptome, a ni vedela, kaj pomenijo, odpadejo tri, ki so bile pre- pričane, da imajo raka. In ne samo to: tiste bolnice, ki so slutile, da imajo raka, so šle k zdravniku kasne- je od onih, ki to niso slutile! Kaj storiti? Vsekakor bi bilo treba ljudem vtepsti v glavo tisto, kar zdravniki že dolgo vedo, da namreč ni res, da bi bil rak neozdravljiv, temveč da je danes mogoče mnoge oblike raka postopno in uspešno ozdra- viti. Razbiti predsodke, je poglavitno važna naloga. (Nadaljevanje sledi) STABILIZIRAJMO CENE! I (KOZERIJA) V zadnjem času smo priča velikih prizadevanj za stabi- lizacijo tržišča in cen. Stabi- lizacijske diskusije postav- ljajo probleme zelo stabilno, to pa pomeni, da ni več da- leč do stabilizacije. Kot zanesljivo znamenje stabilizacije tržišča je vseka- kor omeniti navijanje cen; najbolj stabilna cena je tista, ki je tudi najbolj navita. Glede na to, da ima takšna trditev več zveze v urarst- vom kot z ekonomiko, pač ni mogoče zanikati dejstva, da v naših cenah ne bi bilo vzme- ti. Drugo pomembno vpraša- nje je v tem, kako stabilizi- rati cene! Ker se vsak dan pojavljajo novi kandidati, ki bi radi stabilizirali cene, se nam zdi potrebno navesti, kakšne pogoje morajo pri tem izpolniti. Postopek nam- reč ni tako preprost kot se zdi. Saj zahteva: 1. analizo, 2. dokumentacijo, 3. analizirano dokumenta- cijo. 4. dokumentirano analizo, 5. grafikone, 6. tabele, 7. dokaze. Neko podjetje pa primer je že četrtič v kratkem času hotelo stabilizirati cene svo- jih proizvodov, ker jih je tri- krat pred tem slabo stabili- ziralo in so bile torej nesta- bilne, a ni uspelo. Zakaj? se sprašuje ogorčeni potrošnik. Zato, ker ni imelo analizira- ne dokumentacije. Tudi člani tega kolektiva so prizadeti, ker ne morejo kupovati svo- jih lastnih proizvodov po sta- biliziranih cenah. Nasprotno je na živilskem trgu zaenkrat dosežena po- polna stabilizacija — stojnic, medtem ko cene stabilizira vsak po svoje. Tretji važen moment stabi- liziranja je v tem, da vedno stabiliziramo navzgor in nik- dar navzt'ol. Za stabilizacijo navzdol so potrebne kontra analize in kontra dokumen- tacije kakor tudi protidokazi. Teh pa žal še ni. D. Hribar KRATKE ZANIMIVOSTI Že v starem Rimu so po- znali dvigala, ki so bila mno- go večja od današnjih. Dvi- gala na Forumu na primer so lahko prevažala po 50 oseb naenkrat. , Kitajski Veliki kanai, ki ga imenujejo tudi Cesarska reka, meri 1.500 kilometrov in povezuje Tjencin s Hang- čanom. Kanal so pričeli graditi v letu 600 pred na- šim štetjem, gradnja pa je trajala 200 let. Sovjetski strokovnjaki so pred nedavnim skonstruira- li prenosno atomsko centra- lo, ki z betonskim antiradij- skim zaščitnim oklepom ne tehta več kot 12 ton. Cen- tralo je mogoče razstaviti in jo z letalom prepeljati ka- morkoli.