TOKRAT ŠTIRJE ZBORI
Poleg vseh treh zborov občinske skupščine so na seji sodelovali kot četrti zbor  delegati  interesne  skupnosti  za vzgojo in izobraževanje
Dolgotrsjna razprava v pr-vi toftkl dnevnega reda, na-to pa Se skoraj neizCrpen dnevni red s preostaliml tri-najstimi točkami je bilo br4-kone preveč za delegate vaeh treh zborov skupščine in skupščine izobraževalne skup. nosti (poslednji so sicer so-delovali na skupni seji le na začetku — pri razpravi o problematiki samoupravne interesne skupnosti za vzgo-jo in izobraževanje), Tako obsežen dnevni red ne zago-tavlja primerne kvalitete de
la, zato bi se bilo treba na nekatere tofike bolje pripra-viti in odločneje usmerjati razpravo. Tokratno zaseda-nje cielegatov občinske skup-ščine bo šlo sicer v anale predvsem zato, kev so sode-lovali kar štirje zbori — no-va oblika dela je prav goto-vo dobra, vendar kot že za-pisano, dnevni red ne bi smel biti tako obsežen
Problematika samoupravne Interesne skupnosti za vzgo-jo in izobraževanje je tako obsežna, da se ]e po uvodnih poročllih Toneta Kramarja, predsednika SIS za vzgojo In izobraževanje, ln Janeza 2eleznlka, Clana izvršnega »veta obCinske skupSčine, raz-vlla zelo živahna razprava. Delegati so nakazali vrsto bolj ali manj pomembnih. problemov, kl jih je treba nedvomno Cimprej reSiti. Za-nimiva so bila raznilSljanja o številu vključenih otrok v vrtce oziroma o prekoračlt-tI kapacitet teh ustanov. Prl
tem se je pokazalo, da še vedno ostaja dilema, ali se odločatno za varstvo ali vzgojo otrok. Res je veliko otrok Se vedno v neustrez-nem varstvu ali brez njega, zato je razumljiv republiški pravilnik, ki dopušča mož-ne prekoračltve zmogljivo-sti vrtcev za 30 odstotkov. Ob tem pa je treba upoštevati sanitarne, higienske in dru-ge pogoje, ki jih morajo oce-niti, ko se odločajo za pre-korafiitve števila otrok v var-stvu.   Ne   smemo   pa  prezre-
ti dejstva, da zmogljivosti v otroških vrtcih he bomo mo-gli skokovito povečevati le z gradnjo novih objektov, arti-pak si bomo morali poma-gati še s prekoračitvami in z družbeno nadzorovanim varstvom   v  družinah
Zelo tehtna je bila razpra-va Stjepana Sauberta izSav-skega naselja, ki je v Ime-nu svoje delegacije podprl oceno uspešnega dela na po-droCju vzgoje in izobraževa-nja; ti uspehi so še večji, fie upoštevamo razmere, v katerih so družbene dejav-nosti nasploh, predvsem pa področje osnovnošolskega izobraževanja.
Podprl je tudl predlagana staliSča, kl sta jih v treh toikah pripravila interesna skupnost in v dvanajstih iz-vršni svet, vendar je opozo-ril, da jih je treba Se us-kladiti in vsebinsko nekoli-lco popraviti. Nakazal je ne-kaj nejasnosti v teh stali-Sčih, td bl lahko Izzvale na-
pačno interpretacijo in opo-zoril na tlvojnosti ozlroma ne-pottebne formulacije v neka-terih.
Delegati so nato sklenili, da je treba ta stališča uskla-diti, predstavniki izvršnega sveta in interesnih skupnosti otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja pa so tona-redili že naslednji dan. Ugo-tovili so, da so delavci v vzgojnovarstvenih organizaci-jah kljub mnogim težavam, ki spremljajo njihovo delo, dosegli primeren uspeh. Me-nijo pa, da bi si zaradi ve-likih potreb po vključitvi ot-rok v organizirano družbeno varstvo morall s skupnimi močmi prizadevati za večjo, prekomerno zasedenost orga-niziranih vzgojnoizobraževal-nili enot. Te probleme je tre-ba reševati v vzgojnovarstve-nih organizacijah po dogovo-rih z organi krajevnih skup-nosti, ob tem pa upoštevati pedagoške, zdravstvene in prostorske pogoje. ¦ Sklenili so še, naj samo-upravna interesna skupnost za otroško varstvo pospeše no organizira varstvo pred-šolskih otrok v družinah pod mentorstvom vzgojnovarstve-nih   zavodov.
V nadaljevanju zasedanja skupščine so delegati naj-prej potrdili zapisnike s prej-šnjih sej, nato pa je Milan Verdelj podal oceno izvaja-nja srednjeročnega plaiia raz-voja občine v tem letu ter spregovori] o osnutku smer-nie        družbeuoekonomskega
razvoja občine v letu 1977. Po razpravi 50 sklenili, da bo osnutek sfnernic razvoja tne sec dni v javni razpravi Prav toliko časa bo v javni razpravi tudi osnutek progra-ma družbenega razvoja Ljub-ljane v letu 1977, ki ga je razložil   Srečko   Lipovšek.
Delegate so zatem seznani-li z izidom glasovanja na re-ferendumu za uvedbo samo-prispevka na območju naše občine, nato pa so sprejeli predlog odloka o samopris-pevku za sofinanciranje grad-nje objektov družbenega stan-darda na območju IJubljan-skih   občin.
Brez daljše razprave so sprejeli še predloge štirih odlokov: o spremembah in dopolnitvi odloka o prora-čunu občine Bežigrad, o za-časnem financiranju prora-čunskih potreb skupščine ob-fiine Bežigrad za prvo tro-mesečje 1977, o dopolnitvi zazidalnega načrta na ob-močju otoka BS 2/1 in potr-ditvi obračunskega obmodja ter o spremembah in dopol-nitvah odloka o temeljni or-ganizaciji upravnih organov skupščine  občine.
Poslušali so tudi poročilo o delu komlsije za vloge in pritožbe občinske skupščine, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitiCnl zbor pa sta glasovala za predlog prioritet-nih nalog, ki se financirajo iz združenih sredstev, ln pred log delitve sredstev, zbranlh
po samoupravnem sporazu-mu o načinu združevanja in uporabe sredstev za financi-ranje programov ln planov razvoja krajevnih skupnosti v občini Bežigrad za leto 1976.
Jože Slovenc je podal in-fonnacijo o drUžbenem do-govoru o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje pri-znavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, ob koncu se-je pa sta bili še točki volitve in imenovanja ter vprašanja in odgovori delegatov.