ZVEZA TAlOflHLKCV SlOVENUt HACICH/lMA I5(A C(tú¿rjii¿£lJA 2 september ovice Sandi Glinšek prejemni priznanja lovan ens Na povabilo 20. motoriziranega bataljona Slovenske vojske se je delegacija tabornikov iz Rodu Jezerski zmaj Velenje 17. junija udeležila slovesnega postroja pripadnikov bataljona. V družbi celjskega župana in drugih gostov smo spremljali slavnostni program, kjer so med drugim podeljevali tudi priznanja o uspešnem sodelovanju na civilno-vojaškem področju. Med prejemniki je bil tudi naš član Sandi Glinšek, ki je iz rok poveljnika bataljona, majorja Boštjana Baša, prejel srebrni kipec celjskega viteza. Sandi Glinšek že več kot 10 let odlično in aktivno sodeluje s Slovensko vojsko. Ravno s Sandijevo pomočjo je Rod Jezerski zmaj Velenje pridobil veliko zaupanje in ugled v vseh strukturah Slovenske vojske. Na prejeto priznanje smo lahko iskreno ponosni, saj smo s tem dobili potrdilo, da odlično sodelujemo. Še naprej se bomo trudili, da bo tako. Lucija Arlič Zveza tabornikov Slovenije - nacionalna skavtska organizacija in Rod Jezerski zmaj Velenje od 23. do 25. septembra 2011 organizirata Republiško orientacijsko tekmovanje 2011! Prijava je veljavna, ko ekipa odda elektronsko prijavnico in vplača štartnino. Štartnina, vplačana do vključno 9. septembra 2011, znaša 90 evrov na ekipo. Štartnina, vplačana od 10. septembra 2011 do vključno 16. septembra 2011, pa znaša 110 evrov na ekipo. Po tem datumu štartnine ni več mogoče vplačati. Vse informacije lahko dobite na internetni strani www. rot2011.si, dodatna vprašanja pa lahko pošljete na info@ rot2011.si. Stecimo čez rimsko pot in gremo v Velenje na ROT! elgijskFskaVti v Sloveniji! Bohinj je že vrsto let poletno pribežališče belgijskih skavtov. Večina njih nekaj dni pred odhodi v Julijce nekaj dni preživi ob Bohinjskem jezeru. Tokrat smo se jim pridružili na tabornem prostoru v Laškem rovtu, kjer so si z mnogo pionirskimi objekti postavili pravo naselje na koliščih. Še posebno so bili zanimivi večeri, ki so potekali ob vodovih ognjih, z veliko smeha, pesmi in zanimivimi pripovedmi o preteklem dnevu. Belgijski skavti so si 10. avgusta v Stožicah ogledali prijateljsko tekmo med reprezentancama Slovenije in Belgije. Oktobrska številka Tabora izide 14. oktobra. Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu revija.tabor@gmail. com. Rok oddaje člankov je 20. september. Uredništvo Uvodnik Bilo je poletje. Taborniško poletje. * p Al. Se kdaj vprašate, kaj bi počeli v življenju, če ne bi bili pri tabornikih? Kako bi preživljali svoj prosti čas? Še posebno poletne dni (in noči)? Moje letošnje poletje ... Ja, brez tabornikov sploh ne bi bilo poletje. GG taborjenje. Jamboree. Inštruktaža. Taborniki v vseh glavnih vlogah te neponovljive poletne zgodbe. Zveni znano? V letošnjem poletju je bilo organiziranih več kot 70 tabornih izmen po Sloveniji. Tako se nas je na rodovih taborjenjih zvrstilo vseh skupaj več kot 3500. Pet avtobusov z udeleženci, vodniki in vodstvom se je sredi julija odpeljalo proti Švedski. Tam smo, skupaj s še 39.000 skavti z vsega sveta, preživeli 21 enkratnih in nepozabnih dni na 22. Svetovnem skavtskem jamboreeju. Skupaj s prostovoljnim osebjem je slovenska odprava štela 261 članov. Poleg tega se je skupina PP-jev in grč udeležila Smotre, 10-dnevnega zleta v Srbiji. V nadaljevanju poletja so sledila izobraževanja. Prek 150 tečajnikov se je potilo na predavanjih na vodniških tečajih, 59 se nas je borilo v piratskih bitkah na jezeru za naziv vodja taborniške enote, 18 pa se vas je preizkušalo v iskanju kontrolnih točk po bohinjskih gozdovih na tečaju orientacije in topografije. Taborniške akcije pomenijo več kot le aktivno preživljanje prostega časa. Ponujajo nam prijatelje iz Hong Konga in Brazilije, prižiganje ognja le s pomočjo loka ali kresila, piratsko pesem Beli golob, MČ zabavo na vlaku na poti na taborjenje, vreščanje zaradi mrzle vode pod tušem in kraljevo animiranje večtisočglave množiče z "raketo". Ponujajo nam tudi plesanje rimšimšima pozno v noč, krajo zastave, Urškin rojstni dan, okus domačega kajmaka, zvok kitare iz sosednjega šotora, simpatijo na vodniškem tečaju, spanje pod zvezdami ... Dobro shranimo vse poletne spomine, saj je tu že začetek novega taborniškega leta z vsem kar spada zraven - rodovi posveti, propagandne akcije, uvodni taborniški sestanki, sestavljanje letnega programa in tudi prva tekmovanja. Posvetimo se nadvse pestri taborniški jeseni in uživajmo v njej. Meta Dagarin, RSK Kazalo 14 Taborniški nož 17 Intervju: Grega Pompe 21 Priloga: Jamboree 30 Kosobrinovi pripravki 33 Tečaj za vodje 37 TOTeM 45 Koledar Večer ob ognju na taborjenju RSŽ-ml. ob Kolpi. Foto Žan Kuralt \ September I ' /ñervos Petra Grmek ñr*» 1 vmu? Ni*v /i.se^rmExQ W&lMc? SE ^ IX? TOA TH FKHtWEJo X l ftTTHi Nahrbtnik IGRA 5 Petra Grmek L-¿¿J Vesna Boštjančič Tabornik Jure se odpravlja na daljši pohod. Pomagaj mu pripraviti nahrbtnik tako, da ga bo čim lažje nosil! 6 ^ september Gremo v hribe! Končno je vroče poletje za nami in lahko se odpravimo na daljši sprehod, ne da bi se po poti skuhali. Na srečo je vreme še dovolj jasno, zaradi jesenskih barv listja pa bo razgled z bližnjega hriba še zanimivejši kot poleti. Kaj vzeti s sabo na pohod? Hmm... To je predvsem odvisno od tega, na kako zahteven sprehod se podajamo in koliko časa bomo hodili. Seveda pride nekaj vode vedno prav, pa tudi malice se bo razveselil vsak pohodnik. Ker pa zna biti vreme jeseni že kar muhasto, ni prav nič narobe, če v svoj nahrbtnik spakiramo še pelerino ali manjši dežnik. Ne glede na to, kam smo namenjeni, je zelo pomembna naša obutev. Za zahtevnejše pohode so najprimernejši gojzarji, ki bodo ščitili naše gležnje pred zvini. Ker pa znajo gojzarji žuliti, je priporočljivo, da s seboj vzamemo tudi obliže. Prijazni moramo biti tudi do ostalih pohod-nikov - prav vsakega lepo pozdravimo in se mu po potrebi umaknemo s poti. IGRA 7 Petra Grmek i>\ Sprehode po naravi delajo bolj zanimive še vse rastline in živali, ki jih srečamo na svoji poti. Paziti moramo le, da živali ne vznemirjamo preveč, pa tudi rastlin ne trgamo po nepotrebnem. Za naravo lahko še dodatno poskrbimo, če po poti pobiramo smeti in jo kot pravi taborniki za seboj pustimo še lepšo, kot smo jo našli. Kam smo namenjeni, vemo, še preden začnemo hoditi, pomembno pa je tudi, kje bomo hodili. Najbolje je, če se držimo markiranih (označenih) poti, saj so te urejene in zato bolj varne, pa tudi izgubili se ne bomo na njih. Nekatere imajo prav posebne oznake in tablice, večino pa označuje rdeče-bela ^ markacija. / 8 september Novo šolsko leto je tu in prav je, da se že na začetku naučimo pravilno ločevati odpadke. m Vesna Boštjančič Ločeni odpadki gredo v ponovno predelavo oziroma se reciklirajo. S tem razbremenimo smetišča, ohranimo naravna bogastva in zmanjšamo porabo energije. Tvoja naloga je, da odpadke povežeš z ustreznim zabojnikom. Za lažje reševanje si preberi, kaj spada v posamezen zabojnik. ?A?IR I STEKLO/ 1EM0AL/V7A, V zabojnik za papir spadajo časopisi, revije, zvezki, knjige, kartoni, pisarniški papir, odpadna embalaža iz papirja, kartona in lepenke, pisemski papir, papirnate nakupovalne V vreče ipd. V zabojnik za steklo sodijo steklenice pijač in živil, steklena embalaža zdravil in kozmetike ter kozarci . vloženih živil. 1 '-■! w © V zabojnik za embalažo sodijo plastenke pijač, živil in pralnih sredstev, pločevinke, konzerve, votla embalaža od mleka in sokov, plastični lončki, plastične vrečke ipd. EKOLOŠKI OTOK Je mesto, kjer so nameščeni zabojniki. Zabojniki so v glavnem treh barv: modre (papir in karton), zelene (steklo) in rumene (embalaža). DOGODIVŠČINA Jožef Pernarčič Marjan Paternoster in Jožef Pernarčič Izdelava oblekic Obleke so za lutke zelo pomembne, saj z njimi določimo posamezne like. Izdelane glave lahko dodajamo posameznim oblekam in tako lahko uporabimo isto glavo za kralja ali lovca. Dodamo še pokrivalo in preobrazba je končna. Obleke so narejene po principu lepljenke, tako da krojaško znanje ni potrebno. Domišljiji dajte prosto pot in kmalu boste ugotovili, da lahko naredite vse, kar ste si zamislili. Krojček za oblekico izrežemo iz kartona in prerišemo na dekorativno klobučevino ter izrežemo. Osnovno obleko obšijemo. Na obleko prilepimo vse dodatke. V vrat obleke vstavimo elastični sukanec. Vir: knjiga Čudoviti svet lutk (Kako preprosto narediti lutko?), avtor Jožef Pernarčič, Pernarčič & Pernarčič, 2008, Ljubljana 10 ^ september GG delavnica Majhno presenečenje s taborjenja Polni vtisov s taborjenja prihajate v svoje domove. Vsi prijatelji iz vašega voda pa žal niso bili tam. Kaj ko bi jih presenetili z majhnim darilcem, npr. maketo tabora, čarobnim kamenčkom, obročkom za rutico ali s čim drugim, kar vam je popestrilo taborjenje. Obroček za rutico Narediš ga lahko iz šiške (najdeš jo v gozdu in je rjave barve ter okrogle oblike), plastičnega obročka (ki se skriva pod majhnim lepilnim trakom), das mase, slanega testa (2 lončka moke, 2 lončka soli in lonček vode), lesene kljukice ... Obroček iz šiške V sredino šiške počasi - ob pomoči odraslega - z nožem izvrtaj luknjo. Luknja naj bo dovolj velika, da bo rutica šla skozi. Luknjo je težko narediti, zato moraš biti zelo previden/-a. Ko si naredil dovolj veliko luknjo, zunanjost šiške po želji pobarvaj z vodoopornimi flo-mastri. Obroček iz plastičnega obročka lepilnega traku Plastični obroček moraš oviti z volno, saj je drugače preširok in leze z rutke. Tako si izberi poljubno barvo volne in ovij plastični obroček z njo. A ne pozabi, da moraš preveriti, kako velika odprtina bo prava ... Obroček iz das mase ali slanega testa Obroček iz das mase oblikuješ po želji. Najlažje je, da si narediš obroček iz kartona, ki se mora tesno prilegati rutici, da ne bo preširok ali preozek. Karton zlepi z lepilnim trakom. Nato pa nanj po želji naredi obroček iz das mase. Ko se das masa posuši, počasi odstrani karton. Sedaj po želji pobarvaj obroček z akrilnimi barvami. Ko se posušijo, jih še prelakiraj - dober bo tudi mamin prozoren lak za nohte. Podobno se naredi obroček iz slanega testa. Obroček iz lesa Obroček iz lesene kljukice pa je čisto preprost, saj moraš leseno kljukico po želji le pobarvati z vodoodpornimi flomastri ... Maketa tabora je najlepša iz naravnega materiala, ki ga nabereš v gozdu, uporabiš pa lahko tudi karton, papir, blago, špago ... Na trdo lepenko si skiciraš postavitev objektov v taboru in jih nato počasi izdeluješ iz želenega materiala tako, da bo videti kot mini tabor. Pusti domišljiji prosto pot. Petra Skalič Jaka Bevk - Šeki Kviz »slovenski medijski prostor« 1. Kateri je slovenski brezplačni tiskani dnevnik? a) Delo b) Žurnal24 c) Mladina 2. Priloga Polet je sestavni del časopisa ... a) Dnevnik. b) Reporter. c) Delo. 3. Oddaji Dnevnik in 24ur se začneta ob ... a) 18.50. b) 19.00. c) 19.30. 4. Katero podjetje oddaja program Kanal A? a) Pro Plus d.o.o. b) Prva TV d.o.o. c) Televizija Novo mesto d.o.o. 5. Pri katerem radiu je zaposlena Jana Morelj? a) Pri Radio Center. b) Pri Radio Krka. c) Pri Radio 1. |dogodivščina 11 ive celice Sudoku Premetanka »Slovenska Istra« Vstavi besede: STRUNJAN, PIRAN, PORTOROŽ, IZOLA, SEČOVLJE, KOPER, HRASTOVLJE, ANKARAN. p 0 R T 0 R 0 l J č L ft T N G H S F C D E B 1 Ž L R C L K 1 J H G F Z D S A N K A F A N C R 0 U L S l 0 T A S F S e L T 0 1 S H n E K v B A v V 0 C E E R T V s H 5 8 E V z R P 0 ' U C V R H N L u S T R U N J A N U 1 J i M rj G v C z F T R 1 E p S E e 0 v L J E S A V 5 T R A L 1 J A V R ■q - g 'D - f 'D - £ '3 - J 'q - [ :9>||!a9js 9|us|9jd zl DZIA>| a9|is9£| Povežite vprašanja na levi strani s pravilnimi odgovori na drugi strani. 1. Izrazito turistično usmerjen kraj. A. Strunjan 2. Srednjeveško obmorsko mesto s cerkvijo Sv. Jurija. B. Piran 3. Nekoč je mesto premoglo tudi ladjedelnico. C. Portorož 4. Največje slovensko obmorsko mesto s pristaniščem. Č. Izola 5. Spoznamo ga po školjčni sipini. D. Sečovlje 6. Na območju je Krajinski park ter hotelski kompleks Terme Krka d.o.o. E. Koper 7. Največje slovenske soline. F. Hrastovlje 8. Freska Mrtvaški ples pove vse. G. Ankaran ■9||aojsdj|_| ifcl - g '9||A039j - ¡_ 'ud|urujj - 9 'udjd>|uy - g 'jgdo)| - pr 'd|oz| - £ 'udjij - j 'zojojjoj - [ :9>|UDj9UJ9jd A9jis9y Luka Rems I^P^I 12 T® september Svet žival Nilski povodni konj (Hippopotamus amphibius) Nilski povodni konj spada v družino povodnih konjev in v red sodoprstih kopitarjev. Živi v zahodni, centralni, vzhodni in južni Afriki. k ■ v« v« • Način življenja Nilski povodni konj živi v skupini od 15 do 20 živali, občasno jih je tudi več. Te skupine se naselijo v revirju, ki ga brani vodilni samec, ki je star najmanj 20 let. Mladi samci ostanejo v majhnih skupinah samcev in se ne upajo približati skupinam z doječimi samicami, saj jih vodilni, dominantni samec takoj prežene s svojo grozilno kretnjo in veliko postavo. Obenem jim pokaže svoje ostre in nevarne zobe ter spušča glasne tone, ki opozarjajo na nevarnost. Dominantni samec navadno brani svoj revir vsaj deset let. Ce ga premaga kakšen mlajši samec, se mora umakniti in zmagovalec prevzame vodilno vlogo. Ce se srečajo samci na meji revirjev, se obrnejo paralelno drug proti drugemu, pokažejo zadnjo plat in izločijo blato. To blato razmečejo z mahanjem repa daleč naokrog in tako označijo mejo svojega revirja. Potem se razidejo - gredo nazaj v svoje revirje. Samci se stepejo le v času parjenja. Razmnoževanje Ko je samica pripravljena na parjenje, si poišče odraslega samca in se z njim pari. Po približno 34 tednih samica zapusti skupino, si poišče skriti prostor in skoti mladiča. Navadno skoti le enega. Skoti ga kar v plitvi vodi in ga takoj potisne na površje, da zajame zrak. Pet minut po kotitvi mladič že zna plavati in tekati. Samica ga doji šest ali osem mesecev, čeprav ostane pri materi več let. Mati ga ne doji več, mu pa pomaga pri hranjenju in ga varuje pred nevarnostmi. Velikokrat opazimo samico z več mladiči, Tadeja Rome Domen Šverko najmlajši je tik za njo, najstarejši pa na repu vrste. Hrana in način prehranjevanja Nilski povodni konj preživi dnevno 18 ur v vodi ali v blatnih kopelih, kjer se hladi. Hrano išče preostanek dneva. Ob sončnem ■ Ali veš, da ... ... ko nilski povodni konj odpre gobec, znaša kot med čeljustma 150°? ... nilski povodni konj ne bi dolgo preživel na žgočem soncu na kopnem, saj skozi njegovo kožo voda izpareva hitreje kot pri ostalih živalih? ... so nilski povodni konji mnogokrat gostitelji želv, ptic in ostalih živali? ... ima nilski povodni konj do 50 cm dolge podočnike v spodnji čeljusti, s čimer odžene napadalce? ... je nilski povodni konj eden izmed najtežjih sesalcev? Tehta lahko do 3,2 tone. zahodu se živali podajo iz vode vsaka zase, le mati ima s seboj mladiče. Podajo se na pašnike, kjer z gobci trgajo travo. Ce na poti s travnikov proti vodi naletijo na blato, se v njem z veseljem povaljajo in velik del dneva preživijo v vodni kopeli. Glede na svojo velikost pojejo malo hrane, saj na noč zaužijejo približno 40 kg hrane. [ | Osnovni podatki Dolžina: 3,5-4,5 m Višina: 1,6 m Teža: samec 1,5-3,2 t, samica do 1,5 t Spolna zrelost: samec s 6 leti (navadno se razmnožuje po 20.letu), samica s 5 leti Trajanje brejosti in kotitev: približno 8 mesecev, v deževnem obdobju Število mladičev v leglu: ponavadi 1, lahko tudi 2 Obnašanje: družaben (skupine 15-20, lahko tudi več živali) Hrana: predvsem različne trave Oglašanje: tuleče mukanje, glasno, sopihajoče godrnjanje, sopihanje Življenjska doba: 45-50 let Taborjenje v Ribnem Fantastično piratsko doživetje Letos smo najbolj ponosni na rdečo nit taborjenja, ki je tokrat bila »Pirati iz Ribnega«. Skozi celotno taborjenje so potekale različne aktivnosti na to tematiko (iskanje skritega zaklada, piratske igre, piratske ustvarjalne delavnice) in seveda tudi osvajanje kopice klasičnih taborniških veščin in znanj. Prav za namen piratskega dne smo iz lesa zgradili veliko piratsko ladjo, otroke razdelili v piratske posadke, ki so prek različnih nalog in trgovanja z ostalimi posadkami na koncu morali napasti pirate v njej ter zajeti ladjo. Razvila se je dobra strateška igra in na koncu je zmago slavila posadka kapitanke Anne Bonny, ki je po uspešnem trgovanju prejela »orožje« in nato z odločnim napadom z vodnimi baloni z ladje pregnala posadko kapitana Črnega Sinija. Za najbolj pogumne je nato sledila še piratska proga preživetja, kjer so se morali prebiti skozi blatno kopel in različne ovire na poti. Res prima blatno doživetje. Dan se je končal s piratskim krstom, kjer so vsi, ki so bili prvič na taborjenju, prejeli svoja taborniško-piratska imena. S taborjenjem in program smo bili na koncu prav vsi taboreči zelo zadovolj- SiNi Tudi letošnje taborjenje tabornikov rodu Pusti grad iz Šoštanja v Ribnem je uspešno za nami. Približno 120 tabornikov iz Šoštanja (peščica jih je bila tudi iz naših čet na Polzeli, Preboldu in Petrovčah ter naši posebni gosti iz Hrvaške) je letos ponovno neizmerno uživalo v lepotah, ki nam jih ponuja Kajuhov tabor v Ribnem pri Bledu. ni. Posebej je treba omeniti naše goste iz Hrvaške (7 članov taborniškega odreda Sava Zagreb), ki so bili res super popestritev in priložnost za spoznavanje novih prijateljev in hrvaških taborniških običajev. Pa tudi hrvaško-slovenska taborniška poroka ni manjkala. Gostje so obljubili, da se v Ribno zagotovo še vrnejo. Tja pa se bomo vrnili tudi mi, že naslednje poletje. Seveda pa so pred nami že novi izzivi in novo taborniško leto. □ 14 september Tomaž Sterniša Izbira taborniškega noža Kaj je taborniški nož? To je nož, ki ga tabornik nosi s seboj na akcije, izlete v naravo, na taborjenje in ga uporablja pri aktivnostih v naravi. Taboriške akcije se zelo razlikujejo med seboj, tudi taborniki smo vseh starosti, od najmlajših do tistih malo starejših. To pomeni, da je zelo težko postaviti eno definicijo, kaj je taborniški nož. Nekje sem prebral, da je najboljši tisti nož, ki ga imaš pri sebi, ko ga potrebuješ, in s tem se verjetno lahko strinjajmo vsi. Pri izbiri noža ne bo odveč, če bomo pred nakupom razmislili o nekaterih osnovnih stvareh. To nam lahko prihrani precej slabe volje, da ne omenjam bolečih rok in žuljev, predvsem pa bistveno zmanjša možnost poškodb. Način uporabe: Seveda je najbolj pomembno vedeti, za kaj bomo nož pretežno uporabljali. Morda ga bomo uporabljali predvsem za preprosta opravila na izletu in taborjenju. Mogoče ga bomo večkrat uporabljali na bivakiranju, kjer je, poleg nekoliko zahtevnejšega dela v gozdu, nož osnovni pripomoček za pripravo hrane. Kdor se bo odločil za resno avanturo preživetja v naravi, bo verjetno bolj pozoren na izbiro jekla, obliko in dolžino rezila, obliko ročaja, kvaliteto nožnice itd. Na splošno velja, da so preklopni noži primernejši za lažja opravila, noži s fiksnim rezilom pa zdržijo tudi bolj grobo uporabo. Vsekakor pa noži niso namenjeni za metanje v drevesa ali kopanje lukenj v tla. Teža in uravnoteženost noža: Velikost in teža noža sta odvisni od moči in spretnosti posameznika. Uporaba pretežkega noža ali noža, ki ima težišče preveč proti konici noža (pravilno težišče je nekje na stiku rezila in ročaja oziroma tam, kjer pri običajnem prijemu držimo kazalec), povzroči hitro utrujenost in s tem večjo možnost poškodbe. Torej, za običajno uporabo je bolje izbrati nekoliko lažji nož, saj bo delo z njim uspešno, hitro in predvsem bolj varno. Rezilo noža: V naših trgovinah so na voljo skoraj izključno noži iz jekla, odpornega proti rji (steinless), kar je primerna izbira za splošno uporabo. Odgovori na vprašanja o dolžini, debelini in obliki rezila se ponujajo kar sami. Za pripravo hrane je boljši tanjši nož, tisti z debelejšim rezilom zmore težja opravila, daljši in debelejši nož s težiščem spredaj pa lahko uporabimo tudi za sekanje. Za delo v gozdu potrebujemo nož z močno konico, za pripravo hrane je dobro imeti več krivine na rezilu. O vseh teh lastnostih bomo več povedali v naslednjih prispevkih. ■■■■■■HIHIVktualng Ročaj: Mora biti prilagojen velikosti roke uporabnika in mora omogočati več načinov držanja noža. Slab, prevelik ali premajhen neergonomski ročaj je eden glavnih razlogov za boleče roke in žulje, sploh pri daljšem delu. Poleg naravnih materialov (rog in les) v zadnjem času uporabljajo za izdelavo ročajev umetne materiale, ki zagotavljajo trpežnost in dober oprijem. Kako torej izbrati? Za MČ in mlajše GG je manjši preklopni nož z varovalom pred naključnim zapiranjem verjetno prava izbira. Nekateri proizvajalci ponujajo nože za otroke z zaobljenimi konicami. Obstaja zelo velika možnost, da bo tak nož ostal neuporabljen. Konica je namreč zelo pomemben del noža in jo uporabljamo pri večini opravil, le da se tega sploh ne zavedamo. Vsakega otroka je treba poučiti o pravilnem in varnem rokovanju z nožem. To je naloga staršev in vodnika. Otrok se noža ne sme bati, mora pa se zavedati, da to ni igrača in da lahko nož uporablja samo v prisotnosti starejših. Mnenja o tem, kdaj je nož primerno nabrušen, da ga lahko uporabljajo otroci, so deljena. Verjetno je nož, s katerim lahko brez velike muke odrežemo leskovo šibo, odrežemo kos kruha ali salamo in prerežemo vrvico, dovolj dobro nabrušen za vsakodnevno uporabo. Nenabrušen nož je nevaren, ker z njim preveč pritiskamo in zato pride do zdrsa, zaradi česar lahko pride do težjih poškodb. V krogu ljudi, ki veliko časa preživijo v naravi, v zadnjem času prevladuje mnenje, da je najbolj vsestransko uporaben nož, ki ima rezilo dolgo nekje od devet do dvanajst (ali malo čez) centimetrov. Tak nož je lahek, primeren za vsakodnevno uporabo, pripravo hrane, pa tudi za najbolj zahtevna opravila. Cene se gibljejo od 20 pa do 200 evrov in več. Razlike so zaradi različnih materialov in kvalitete izdelave, se pa da dobiti zelo kvaliteten nož po sorazmerno nizki ceni. Pri izbiri je treba upoštevati tudi kvaliteto nožnice, ki velikokrat zaostaja za kvaliteto noža. Kdor se bo odločil za nakup noža z daljšim rezilom (predlagam, da ni daljše od 17 cm), mora biti pri izbiri precej bolj previden. Kvalitetni noži v tej kategoriji so precej dražji. Nikar ne kupujte "survival" noža z votlim ročajem. Tak nož se bo pri prvi resni uporabi verjetno zlomil. Upoštevajte tudi, da proizvajalec mogoče namenoma ni dokončno nabrusil noža (nož je sicer oster, a kot brušenja je prevelik), ker predvideva, da bo tak nož kupil izkušen uporabnik, ki bo način in kot brušenja prilagodil svojim potrebam. O značilnostih nožev, načinih uporabe, brušenju, varnosti pri delu in še marsikaj boste izvedeli v naslednjih številkah Tabora. Če imaš težave pri izbiri primernega noža, pošlji vprašanje na tomster958@gmail.com, pa bomo skupaj poskusili najti rešitev. Q 15 16 september 10 n vodstva Barbara Bačnik - Bača OI Donacije iz dohodnine možne za vse rodove ZTS že za leto 2011 V Uradnem listu RS http://www.uradni-list.si/1/objava. jsp?urlid=201157&stevilka=2653 je bil objavljen sklep Vlade RS o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2011. V prilogi tega sklepa je tudi seznam teh organizacij. Na osnovi usklajevanja med ZTS in MORS je slednje predlagalo Vladi RS, da se na ta seznam uvrsti vsa društva tabornikov - rodove, ki so člani ZTS. Sedaj so rodovi ZTS že na seznamu za leto 2011 in naprej. Ker so bila ta usklajevanja na začetku tega leta, smo predlagali rodove, ki so bili v oviru ZTS registrirani v letu 2010. Seveda, to da so rodovi na seznamu, je samo potencial ali možnost. Koliko bodo rodovi res dobili donacij, je pa odvisno od tega, koliko izjav zavezancev za plačilo dohodnine (torej ljudi - posameznikov, ki jo plačujejo) bodo do konca leta dostavili na njihove davčne urade, in od tega, koliko ti ljudje zaslužijo. Vsak zavezanec lahko nameni le do 0,5 % dohodnine in lahko te odstotke razdeli več organizacijam, ki so na seznamu. ^Status delovanja v javnem interesu (DJI) Zavedati se je treba, da z uvrstitvijo na seznam upravičencev za prejemanje donacij iz dohodnine rodovi niso pridobili samega statusa društva, ki deluje v javnem interesu. Tega lahko pridobijo kadarkoli, če izponjujejo pogoje in če v skladu z Zakonom o društvih ter pravilnikom ustreznega ministrstva, ki pokriva področje, na katerem želijo pridobiti status DJI, posredujejo vlogo z vsemi dokazili in prilogami. Šele na osnovi tega ustrezni organ izda odločbo o dodelitvi statusa DJI in jo pošlje prosilcu. Več o tem na Tabolatoriju, ki bo od 1. do 2. 10. 2011 Status društva, ki deluje v javnem interesu, je možen tudi za področje mladinskega dela Poleg drugih področij, na katerih se da zaprositi za status društva, ki deluje v javnem interesu, je sedaj to možno tudi na področju mladinskega dela. Tik pred počitnicami je MŠŠ sprejelo pravilnik o tem (več na http://www.ursm.gov.si/). S sprejetjem omenjenega pravilnika so zaključili prvo fazo normativnega urejanja mladinskega sektorja v Sloveniji. S tem so izpolnjeni tudi vsi pogoji za izvajanje zakonskih določb v zvezi s podeljevanjem statusa delovanja v javnem interesu ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE nacionalna skavtska organizacija v mladinskem sektorju. So pa v pogovorih tudi neuradno napovedali, da bodo iz razpisov Urada RS za mladino v bodoče financirane samo organizacije s pridobljenim statusom na področju mladinskega dela. Dogovarjamo se, da bi na delavnico za starešine rodov letos na Tabolatoriju prišli predstavniki URSM in podrobnjeje razložili celotno problematiko. Tabolatorij Vodstva rodov in območji ter vse ostale interesente vabimo na letošnji Tabolatorij, ki bo potekal 1. in 2. oktobra v CŠOD-ju na Vojskem. Zopet smo za vas pripravili različne delavnice in debatne skupine ter veliko informacij o domačih in mednarodnih dogodkih še v letošnjem in v naslednjem letu. Tabolatorij zaključimo v nedeljo po ogledu Antonijevega rova v idrijskem rudniku. Več informacij in prijavnico prejmete po ZTS-info, Rutki in na uradni strani na FB. Vabljeni! ZTS se predstavi na Jamboreeju Na Svetovnem skavtskem jamboreeju smo poleg slovenskega predstavitvenegašotora dobili svoj prostor tudi v šotoru WOSM, kjer sta Ana in Jernej predstavljala Svetovno skavtsko konferenco in Forum mladih 2014. Na stojnici sta nas predstavljala z barvitimi plakati, promocijskimi svinčniki in zapestnicami, mimoidočim pa posredovala informacije o obeh dogodkih. Porabila sta tudi precej promocijskega materiala "I feel Slovenia". Enega od sestankov vodij odprav sta izkoristila za bolj neposreden stik in stojnico za nekaj časa prestavila pred šotor vodij odprav. Interes za oba dogodka so razumljivo pokazali predvsem starejši taborniki, ki so v primerjavi z mlajšimi tudi že veliko več vedeli o obeh dogodkih. Mimoidoče so najbolj zanimale informacije o Sloveniji in oba sta s ponosom in zanosompripovedovala o tem, kako lepo je pri nas! Q Vaše predloge in pripombe nam pošljite na io.zts@rutka.net. aktualno 17 Neža Pompe rega Pompe, Rod Tršati Tur Soorganizator letošnje Zlate puščice Od kar pomni, ga privlači narava z vso svojo neokrnjenostjo. Uvrstili bi ga lahko med tehnične tipe, saj se že od nekdaj navdušuje nad stroji in tehnologijo nasploh. Septembra se loteva magisterija na višji šoli za računalništvo in informatiko. V kolikor se ne trese hiša zaradi njegove električne kitare, pozornost vzbudi z dišavami, ki se vijejo iz lonca. Njemu so zaupane nove objave na spletu in original računi, a to sta le j kapljici v morju njegovih vlog. Svojih talentov Grega pri tabornikih namreč nikoli ni skrival, zato ni čudno, da je pustil pečat že na toliko različnih področjih. Foto: Katja Porenta 18 september Pri tabornikih najde vsak svoj smisel, nekaj, zaradi česa se vedno vrača v zelene šotore. Kaj pa tebe pri taborniškem življenju najbolj privlači? Narava me je že od nekdaj navduševala. Takoj, ko sem dobil priložnost, že v osnovni šoli, sem se vpisal k tabornikom. Pri tabornikih sem sigurno ostal zaradi zanimivih tedenskih srečanj in taborov, kjer so mojo vedoželjnost polnila taborniška znanja, kot sta orientacija in preživetje v naravi. Danes bi k ljubezni do narave in naštetemu dodal še občutek svobode, pobeg od mestnega življenja in pa seveda družbo. Dolgo časa si bil spletni urejevalec, nato si prevzel vlogo blagajnika. Vmes si bil tudi kuhar, si dežurni kitarist, fotograf in seveda tudi bivši vodnik. Brez slabe vesti lahko trdim, da si oseba z mnogo talenti. Hvala. Res je. Rad poizkušam nove stvari in se s tem v življenju istočasno iščem. Nič od naštetega pa ne izključuje dejstva, da sem v sržu tehničen tip, kajti vseh nalog, ki si jih omenila, sem se lotil na svoj, torej tehničen način. Vloge, ki sem jih imel oziroma jih še vedno opravljam, se mi zdijo vsaka zase pomembna, ker se prek njih ogromno naučim in ker na različne načine doprinašajo k osebnostnemu razvoju. Pri tabornikih sem se tako že veliko naučil in vem, da se bom v prihodnje še več. Moja aktualna zadolžitev je skrb za finančno ureditev rodu, prek katere sem dobil bolj jasno sliko o tem, kaj pomeni taborniška organizacija z vidika financ. Pride v poštev tudi kuhanje na taboru? Seveda. Tudi sam sem že imel priložnost biti glavni kuhar. Dolga leta sem bil dežuren prinašalec sladoledov, s čimer se me je prijel vzdevek »slad-oledar«. Hecno, po čem se te otroci najbolj zapomnijo. Spoznaš se na računalnike in veš, kako zelo lahko pridejo prav. Kako, če sploh, gresta skupaj računalnik in tabor? Ko grem na tabor, prenosnik brez slabe vesti pustim doma. Nositi na tabor računalnik se mi zdi neprimerno, kljub temu da bi večkrat prišel prav. Iz tega sledi, da nisem pristaš vse bolj sodobnih taborov. Tabor je pojem za umik v naravo, umik, ki izključuje najsodobnejšo tehnologijo. Z njo bi bil čar taborništva namreč uničen. Bliža se lokostrelsko tekmovanje Zlata puščica. Je res, da je tovrstno taborniško lokostrelsko tekmnovan-je edino pri nas? Ja, res je. Tradicionalna akcija Zlata puščica je pionir. Naš rod, rod Tršati Tur (v preteklosti znan pod imenom Tone Tomšič), je z akcijo začel že pred mnogimi leti. Razloži nam kaj o zgodovini Zlate puščice? Prva Zlata puščica je bila organizirana sredi sedemdesetih let v Sračji dolini v bližini ljubljanskih Črnuč. Kmalu so lokacijo preselili na lokostrelsko strelišče v Koseze. Tekmovanje se skozi leta ni bistveno spreminjalo. Veliko bolj se je spreminjala lokostrelska oprema in taborniško lokostrelsko znanje. Oprema v pozitivno, medtem ko znanje, žal, v negativno smer. Leta 2005 smo prenehali z organiziranjem Zlate puščice, a smo leta 2009 včasih zelo obiskano lokostrelsko tekmovanje ponovno oživili. Zakaj je prišlo do tega? Zlato puščico smo za nekaj let postavili na stranski tir, ker je prišlo do precejšnjega usihanja udeležencev. Se torej taborniki nad lokostrelstvom ne navdušujemo toliko kot nekoč? Menim, da tu ni šlo toliko za zmanjšanje interesa, pač pa nasičenost z ostalimi taborniškimi akcijami, a glavni problem še vedno tiči v pomanjkljivi lokostrelski opremljenosti rodov. Kot rečeno, se trudimo akcijo vrniti na zemljevid taborniških akcij in prek nje ponovno oživiti lokostrelstvo, ker se nam zdi ta prvina ena najbolj osnovnih taborniških veščin. Močno si namreč želim, da bi lahko približali lokostrelsvo čim večjemu številu tabornikov. Pri tem pa imamo na žalost sistemsko težavo. Veliko rodov nima primerne opreme, nima lokov. A sigurno spada streljanje s puščicami med bolj zanimiva poglavja taborniškega življenja. Navdušencev nad robinhudovstvom ni nikoli manjkalo. Z nekaj naše spodbude, kot je Zlata puščica, bo lok morda spet prepoznan kot nepogrešljivi kos opreme vsakega rodu. Za udeležbo na tekmovanju je najbrž treba imeti osnovno znanje lokostrelstva. Kje pa se lahko čisti začetniki naučijo lokostrelskih spretnosti? Pri nas vključujemo lokostrelstvo v redni letni program. Tako se člani osnov lokostrelstva naučijo že zgodaj. Vse je sicer odvisno od vodnika. Glede na izkušnje lahko rečem, da se vod običajno ne loti stvari, ki jih vodnik ne obvlada. In ravno vodnik je tisti, ki pomembno prispeva k navdušenju in prenosu znanja na mlajše generacije. Sicer pa ZTS organizira specialistični tečaj lokostrelstva. Za popestritev programa je vsekakor koristno, če imamo v rodu specialista lokostrelca. Seveda pa tečaj ni pogoj za udeležbo na tekmovanju. Kdo vse se lahko udeleži tekmovanja takega tipa? Udeleženci so lahko tako MČ-ji, kot tudi vsi starejši, željni preizkušanja samega sebe. Pri lokostrelstvu je eden od velikih plusov ta, da se osnove streljanja lahko osvojijo precej hitro. Seveda pa natančnejše streljanje zahteva trening in urjenje. S tem pridejo do izraza tudi drugi cilji, ki si jih zadamo z udeležbo na Zlati puščici. Ponuja Zlata puščica poleg streljanja na klasičnem strelišču še kaj? Ker se po svojih sposobnostih in željah razlikujemo, se tekmovanje deli na dve kategoriji: klasična lokostrelska disciplina in taborniško lovska disciplina. Prve se udeležujejo MČ-ji in GG-ji. Pri njej gre za klasično streljanje z več razdalj, kar zahteva osnovno znanje: pravilno držo in napenjanje loka, tehnike merjenja ipd. Lovska disciplina je za tiste bolj divje sorte in se mi zdi posebej zanimiva, ker v samo tehnično zahtevnost vnaša prvinskost. Strelja se z običajnimi loki, a je prepovedana uporaba merilnih naprav in stabilizatorjev, s čimer v ospredje stopi instinktivno streljanje. Strelišče je s čistine prestavljeno v gozd, teren se spreminja in postavljanje ovir preide v roke narave. Strelja se prek dreves, vej, ipd. Pri tej disciplini idealnih pogojev torej ni. ■^■¡■PAKTUALNO Kako pa je z lokostrelsko opremo, si jo rodovi lahko kje izposodijo? Naš rod toliko lokostrelske opreme nima, zato je tudi možnost izposoje žal izključena. Ena rešitev je izposoja opreme prek območnih zvez. V Ljubljani je MZT sicer nakupila nekaj lokostrelske opreme, vendar je skrb za opremo slaba. Za konec morda povabilo na Zlato puščico 2011? Absolutno! Vabljeni vsi na Zlato puščico 2011, ki bo 8. oktobra na strelišču pri Dobrovi. Več si lahko prebereš na naši rodovi spletni strani http://rtt.rutka.net/. Omenim lahko, da se Zlate puščice, kljub njeni lokaciji, udeležujejo predvsem rodovi izven Ljubljane. Morda je čas, da se tudi MZT izkaže v lokostrelstvu. |—j Bien \r V mesecu septembru naglavna svetilka Energizer 3 LED headlight 15% ceneje. Svetilka ima 3 bele LED diode. Baterije so priložene. 20 ^ september Barbara Bačnik - Bača m Septembrske spoznavno-zabavne igre Zopet se piše mesec september, šola se je že začela in tudi taborniki so spet tu z rednimi vodovimi sestanki. In ti? Vodnik GG-jev, že imaš zalogo idej in načrtov za svoj vod? Predlagam, da letos začnete z igro. Igranje je namreč še kako v funkciji prebijanja ledu, pa še zabavno je. Po vsaki igri lahko sledi (se priporoča) razprava na tremo igrice. Ali jim je bilo všeč, kaj so si še posebej zapomnili, kaj je bilo težje, kaj lažje, kaj je koga presenetilo, zmotilo itd.? lahko neomejeno število vprašanj, ki ne smejo biti direktna. Odgovori so le "ja", "ne" in "mogoče". Ko je posameznik prepričan, da ve, katera žival je, napiše na listek svoje ime in žival. Ko vsi končajo, se posedemo na tla in vsakega posebej vprašamo, katera žival je, in preverimo, če je uganil prav. Sestavljenka Naloga vsake skupine je v tem, da izbere štiri najljubše številke, npr. 7-4-3-6. Nato se odpre neko knjigo, ki jo ima vodnik že vnaprej pripravljeno, recimo na strani 74 in se v 3. vrstici najde 6. glavno besedo, ki se jo prepiše na list. Ta postopek se ponovi petkrat, tako da ima skupina na razpolago pet glavnih besed. Člani skupine poskušajo v 10 minutah z veliko domišljije povezati te besede v smiselno celoto, ki je v zvezi s temo. Možnost: namesto 5 glavnih besed lahko skupina izbere 3 samostalnike, 3 glagole in 3 pridevnike, ki se jih nato uporabi v zgodbi. Zgodba se predstavi v obliki skeča. Rokujmo se Svojim članom recite, da imajo v tej igri možnost in nalogo, da se vsakdo v skupini rokuje z vsakim, kakor se tudi sicer rokujejo, kadar se s kom spoznajo ali pozdravljajo. Naj si poskusijo zapomniti način rokovanja, moč stiska roke, toplino in značilnost dlani. Po skupinskem rokovanju, v katerem sodelujete tudi vi sami, naj poskusijo prostovoljci miže ali z zavezanimi očmi ugotoviti, kdo iz skupine jim je dal roko. Seveda morajo ti pri tem molčati, da se ne bi izdali z glasom. ■ Spoznavna igra Namen igre je spoznavanje. Določeni igralec pove svoje ime in pokaže s kretnjo neko svojo značilnost (npr.: pove, da ji je ime Ana, in zraven pokaže kretnjo igranja flavte, ker je glasbenica). Nato vsak naslednji po vrsti ponovi imena svojih predhodnikov in zraven pokaže njihove kretnje (ali pa samo pokaže njihove kretnje) ter na koncu doda še svoje ime in značilnost. Znane osebnosti Sedimo v krogu. Izžrebamo eno od črk abecede. Nato morajo vsi povedati čim več imen znanih osebnosti, ki se pričenjajo z izžrebano črko (po vrsti v krogu - vsak eno). Imena, ki ga je nekdo že povedal, ni mogoče ponoviti. Tisti, ki se ne more spomniti takšnega imena, izpade. Zmaga tisti, ki ostane do konca. Namesto znanih osebnosti lahko naštevamo tudi živali, mesta ali karkoli drugega. Zmešnjava divjih živali Na liste napišemo imena živali ali pa jih narišemo. Vsakemu igralcu pritrdimo en list na hrbet, tako da ne ve, katera žival je. Ob našem znaku naj člani drug drugega sprašujejo po svoji identiteti. Sprašujejo naj vse igralce v skupini. Vprašajo Uspešen začetek nove taborniške sezone vam želim! JAMBOREE 2011 Kjer so dovoljene sanje, tam se ustvarja prihodnost Kaj je 40.000 mladih po letih in srcih prignalo na sever Evrope? Smo uspeli obrniti nov list zgodovine? So Švedi s svojim »proprosto skavtstvom« pokazali, kakšna je lahko skavtska organizacija prihodnosti? Kaj so na tem velikem praznovanju počeli udeleženci slovenske odprave? Prispevamo dovolj, da bo naš svet jutri res boljši? 22. Svetovni skavtski jamboree je potekal med 27. julijem in 8. avgustom 2011. Svetovna skavtska družina, katere članica je tudi Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija, se je tokrat zbrala na Švedskem. Bilo je prvo svetovno srečanje v novem stoletju skavtstva. Pričakovanja so bila visoka, saj Švedi veljajo za precej posebne ljudi. Tudi zato, ker so ustvarili družbo, ki velja kot sinonim urejenosti, kakovosti življenja, blagostanja, demokracije in socialne varnosti. In nenazadnje, tudi seznam švedskih naravnih in kulturnih znamenitosti je domala neizčrpen! Zgolj nekaj utrinkov s slovenske odprave na 22. Svetovni jamboree vam tokrat predstavljamo na straneh vaše najljubše revije. Ker slike povedo več kot tisoč besed, vas vabimo, da si slikovne trenutke, zabeležene v času, ogledate tudi v galeriji na Jam-boree.rutka.net. 22 OSEBNA IZKAZNICA: JAMBOREE 2011 | KRAJ: Rinkaby, Švedska 1 ORGANIZATOR: Svetovna organizacija skavtskega gibanja - WOSM 1 Švedske vodniške in skavtske organizacije - Swedish 1 Guiding and Scouting 1 TRAJANJE JAMBOREEJA: 12 dni: od 27. 7. 2011 do 7. 8. 2011 (udeleženci, 1 vodniki, vodstvo odprave) 1 14 dni: od 25. 7. 2011 do 8. 8. 2011 (mednarodno 1 osebje) TRAJANJA SLOVENSKE ODPRAVE: 21 dni: od 19. 7. 2011 do 8. 8. 2011 (udeleženci, 1 vodniki, vodstvo odprave) 1 MOTO JAMBOREEJA: »Preprosto, skavtsvo!« (Simply Scouting) 1 KOMU JE NAMENJEN: taborniki/skavti, 14 do 18 let 1 BOR ni 011 OD A I/O PRAVZAPRAV ZAČELO Ne bi se pretirano zlagali, če zapišemo, da se je tudi Jamboree 201 1 začel le malo po koncu prejšnjega jamboreeja. Vse skupaj najprej kot tiha želja tistih, ki vemo, kako poseben in velik dogodek je takšno srečanje, ki se zgodi le vsake štiri leta in vsakič na drugi celini. Začelo se je kot tleča iskrica, ki je kmalu zanetila še nekaj src, in jeseni leta 2009 je vodstvo odprave tudi prvič sedlo za veliko mizo na Parmovi 33. Kot člani kakšne pollegalne organizacije smo se poimenovali Odbor. Bili smo mladi, a z nekaj izkušenj, pred veliko nalogo, a željni izziva. Kaj vse se je dogajalo do odhoda tistega tako težko pričakovanega 19. julija 2011, bodo vedeli le člani vodstva slovenske odprave. Od tedaj naprej je zgodba Jamboreeja 2011 na očeh vseh, delček nje tudi na straneh Tabora, za vedno pa jo bo v srcih nosilo in delilo 261 članov slovenske odprave na Jamboree 2011. 1 L ET* HO-HO ali POPOTOVANJE NA SEVER EVROPE Pet avtobusov slovenske odprave je 19. julija 2011 v zgodnjih večernih urah krenilo iz Ljubljane na več ko 5000 km dolgo popotovanje. Popotovanje na Jamboree 2011 smo poimenovali HO-HO (ang. HOme HOspitality - izraz za običaj, da lokalni skavti v državi jamboreeja pri sebi doma gostijo skavte iz drugih držav), čeprav gostoljubja domačinov zaradi spleta okoliščin na tak način nikoli nismo okusili. A ker se na koncu vedno zgodi tako, da je prav, smo na tej naši poti videli in doživeli marsikaj drugega. Vrhunec pa je predstavljal obisk fantastičnega skavtskega otoka Vassaro, kakšnih 150 km severovzhodno od Stock-holma. Pa pojdimo po vrsti. 1. dan: odhod iz Ljubljane in nočna vožnja do Berlina 2. dan: Berlin Prihod v zgodnjih jutranjih urah v kamp v bližini nemške prestolnice. Fotoorientacija in celodnevni ogled največjih znamenitostih po vodih. 3. dan: pot na Dansko Odhod iz Berlina, trajekt Rostock-Gedser, ogled velikih belih klifov (Mons Klint), nočitev v kampu Gurredam v bližini Kopenhagna. 4. dan: Kopenhagen Celodnevni ogled danske prestolnice, večerni program in nočitev v kampu Gurredam. 5. dan: jug Švedske Popotovanje z Danske do Stockholma z ogledom znamenitosti juga Švedske (univerzitetno mesto Lund, pomorski muzej Karlskro-na, otok Oland) in nočna vožnja do skavtskega otoka Vassaro. 6. dan: otok Vassaro Prihod in namestitev na čudovitem skavtskem otoku Vassaro, ogled in 1 . sklop aktivnosti, švedska fika. 7. dan: otok Vassaro 2. in 3. sklop aktivnosti, ki so nam jih pripravili gostitelji v skavtskem centru, skupni večer. 8. dan: Stockholm Ogled švedske prestolnice, nočna vožnja do jamboreeja. 9. dan: prihod na Jamboree Naše popotovanje je za večino mladih udeležencev predstavljalo prvo takšno dogodivščino, spoznavanje severnih prestolnic pa svojevrsten izziv. V veliki meri so oglede mest opravljali po vodih (9 udeležencev), skupaj s svojimi vodniki in s skrbno pripravljenimi navodili vodstva odprave. Kljub vsemu pa je nekaj odločitev padlo tudi na njihova ramena. Izkazali so se s svojo iznajdljivostjo, odgovornostjo in disciplino. tSüryr/y Settifitiff Simpitituni du LkODT! 7fflDEJR*\ ISSN 0492-1127 5 m scouts Tnbornilti ustvnrjaino boljši ivai 44 T® september SESTAVIL: MATJAŽ KFRMAN NADLEŽNA ŽUŽELKA ITALIJAN (slabšalno) IFCFNOARNI VZHOONO- NEMŠKI AVIOMOÜIL DARI rVLNA MI7A, ŽRTVFNIK JED 12 7VTTTH 7F1NATTH LISTOV KAPIIAN, Ki JF LOVTI MOBY DICKA DANSKI OTOK V MALLM BEL IV VODNA ŽIVAL BOIAN Of3RLZ DOLGORLPA PIíjANA PAPIPGA ¿1JOR 0'JMIH PFVCFV GLAVNO MFSTO RIJANDF NAIVIÍ1A GORA V TURČIJI BARVA IGRALNIH KART PREBIVALEC IRSKE DR?AVAV AFRIKI (GL. MLSrO AKRA) B. ČRKA ABFCFDF GRÍKI BOG VOJN L IZRASTEK NA GLAVI ROBERT A1TMAN PRIPADNIK IIALOV ATOL V TUAMOIU 1LM. ÜAI1RIK BIJCHWAID KONFC l'OLO I OKA | nn aivr, KT •.srni i: r TRtwr MLHKO USNIF, IRHOVTNA ŽLN5KO IMF VLLLIOK V INDI II OTOČTF V KARIBIH SIMBOL ZA NIKLU UML1N1ÍKO OBDOBIF V SRFDN1FM VLKU VFIFTOKV NLMČUI ORGANIH TIONOF CENTRAL AMERIČAN STATFS (KR.) ROJSTNI KRAJ NIKOLE TESLE ■J1 z taborniške pesmaric udjav Lebac Gm Cm Cik pogodi šta imam za večeru, F B budjav lebac, budjav lebac. Njam njam njam njam. Gm Cm Čik pogodi šta imam za večeru, F Gm budjav lebac, budjav lebac. Gm Cm Ajme mene joj, ajme mene joj, F B budjav lebac, budjav lebac. Njam njam njam njam. Gm Cm Ajme mene joj, ajme mene joj, F Gm budjav lebac, budjav lebac. Gm Cm Džemu jem ja stalno ali nemam džema, F B da na leba, mažem njega. Njam njam njam njam. Gm Cm Džemu jem ja stalno ali nemam džema, F Gm da na leba, mažem njega. Gm Cm Još da imam malo alevu i loj, S.A.R.S F B da na leba mečem svega. Gm Cm Još da imam malo alevu i loj, F Gm da na leba mečem svega. Gm Cm Džaba meni dža džaba kad je slan, F B budjav lebac, budjav lebac. Njam njam njam njam. Gm Cm Džaba meni dža džaba kad je slan, F Gm budjav lebac, budjav lebac. Gm Cm Ajme mene joj, ajme mene joj, F B budjav lebac, budjav lebac. Njam njam njam njam. Gm Cm Ajme mene joj, ajme mene joj, F Gm budjav lebac, budjav lebac. Gm Cm A kod komše uvek pun frizider svega, F B mortadela i Nutela. Gm Cm A kod komše uvek pun frizider svega, F Gm mortadela i Nutela. Gm Cm Čik pogodi šta imam za večeru, F B budjav lebac, budjav lebac. Njam njam njam njam. Gm Cm Čik pogodi šta imam za večeru, F Gm budjav lebac, budjav lebac. Gm Cm Ajajajaj ajaj aj ajajaj aaaaa, F B budjav lebac, budjav lebac. Gm Cm Ajajajaj ajaj aj ajajaj aaaaa, F Gm budjav lebac, budjav lebac. RAZVEDRILO 45 >nski Tadeja Rome 1. oktober - Vesela £ MZT Ljubljana Orientacijsko tekmovanje z različnimi disciplinami (specialna orientacija, plavanje, kolesarjenje, veslanje, jamarstvo, spuščanje po vrvi, rolanje, skike) na 80, 40 ali 20 kilometrov dolgi progi. Za dvočlanske ekipe, v Šaleški dolini. V sklopu Pikinega festivala bodo velenjski taborniki poskrbeli tudi za najmlajše z organizacijo Velenjske mini avanture: igriva pustolovščina, namenjena otrokom med 5. in 12. letom starosti. Več informacij najdeš na www.mestneavan-ture.si in www.miniavantura 5.-25. september - Republiško orientacijsko tekmovanje 2011 (ROT 2011) anizator, Zveza tabornikov Slovenije, in tor, Rod Jezerski zmaj Velenje, vam pripravljata nepoz godivščino v Velenju in njegovi okolici."In mi pov za čarobne stvari, da srce se sprosti, da ugasnejo skrbi. »Polepšaj mi dan, odpelji me drugam, greva skupaj čez pot, greva v Velenje na ROT.'Več informacij na www.rot2011.si ali 8. oktober - Zlata puščica - RTT Ljubljana Lokostrelsko tekmovanje v Šujici pri Dobrovi, primerno za vse starostne skupine (MČ+). Več informacij na http://rtt.rutka.net/zp/ index.htm november - Fotoorientacija ZT Ljubljana Fotoorientacija po Ljubljani. Primerno za vse starostne skupine. Več informacij še sledi. 46 ' • september DOTIK a SiI Sledi m tjft •v* \ \ Taborjenje ali jamboree v mnogih še vedno živi, četudi poletja med nami že davno več ni. Bilo je nepozabno, super, odlično in mega ... na taboru, v tujini ali doma. Saj sploh ni pomembno kdaj in kje ... s taborniki si s srečo napolnim srce. A najlepše od vsega je ta čuden občutek te dni ... ko se zavem, da mi nekaj močno Čfali«! JASNO!!! To je rutka, ki v tebi in v svetu pušča sledi! T;ll Čorbca, kdo bi se Fotee žOm KUrOOD - Brutalen servis 000 k ^ pa je končal ^ v grmovju za igriščem.__ koolŠN - ^ TOTeM RSž^mi- A |Pa še zanimivosj !Zai^šeak£S2is53 PBBM znjajgEdjSČJti, PravEpoida bOna kopeD pr£h pomoce Jksv^aaDo mehk koži ooo Fotoe Žan KUraffi1 - Tabor- tekm ovanje r . - 25- SEPTEMBER 2D11 (0 Tekmovalne kategorije: »-:: popotniki | 1 996 - 1 99 1 □ : popotnice ' raziskovalci in grče 1 99D IN STAREJŠI g ^TVA«1' raziskovalke in grcice | 1 99D in starejši (§) □ _ l rft* .^KTTFTW Z t** tSREVA B*^ ZA VEČ INFORMACIJ LAHKO KLIKNETE NA WWW. ROT2 CM 1 - SI BR|^IO SKUPAJ ČEZ POT, gremo v Velenje na RDT.