LR SLOVENIJA 1945-1953 elektrifika¬ cijo in indu¬ strializacijo smo začeli socialistično preobrazbo naše domo¬ vine Pospešeno smo začeli izkoriščati neukročene sile naših' voda. Na Dravi so zrasle oziroma rasto hidroelek¬ trarne Mariborski otok, Vuzenica in Vuhred, na Savi pa Savica, Moste in Medvode. Proizvodnja električne energije v Sloveniji se je v primer¬ javi z letom 1939 že v letu 1952 povečala od 350 milijonov kwh letno na 1045 milijonov kwh; v kratkih sedmih letih ljudske oblasti se je torej proizvodnja električne energije V Sloveniji povečala trikrat. Na enega prebivalca v naši republiki proizvajamo letno že okoli 1000 kwh električne energije, kar pomeni, da smo dosegli stopnjo močno elektrificirane in s tem tudi napredne dežele. Ko bodo naše hidrocentrale dograjene do kraja in bodo stekli v njih vsi agregati, bomo v Sloveniji proizvajali letno 1880 milijonov kwh električne energije, to je nad pet¬ krat več kakor pred vojno, - v - -■>" » v "SLIKE. — Zgoraj: Mogočna pregrada pri HC Moste, za katero je nastalo novo, veliko jezero. V sredini: HC Mari¬ borski otok. Spodaj: Del HC Medvode v gradnji. a ove hidrocentrale v LR Sloveniji žo proizvajajo letno: HC Mariborski otok 219 milij. kvvh' HC Moste . , , » 54 milij. kvvh HC Medvode » * 65 milij. kvvh P o dograditvi pa bodo proizvajalo na leto: HC Mariborski otok 325 milij. kvrh HC Moste . , t 75 milij. kvvh HC Medvode » » 95 milij. kvvh HC Vuzenica » , 282 milij. kvvh HC Vuhred , , ■, 370 milij. kvvh INI ovo električno energijo je bilo tre¬ ba speljati po daljnovodih, trans¬ formatorskih postajah in razdelil¬ nem omrežju k potrošnikom v industriji, mestih in vaseh. V ta namen smo zgradilii | 648 km novih visokonapetostnih daljnovodov z napetostjo 50.000 voltov. Stroški za te naprave gre¬ do prav tako v milijarde dinarjev in niso mnogo manjši od stroškov za gradnjo hidroelektrarn; pred vojno smo imeli le 131 km takih daljnovodov; I F®©--! SLIKE. — Zgoraj: HC Vuhred v gradnji. V sredini desno: Elektrifikacija naših vasi. V sredini levo: Majhen del 110.000 voltne transformator¬ ske postaje pri HC Medvode. Spodaj: Del velike razdelilna postaje pri HC Vuzenici, od¬ koder bo električni tok tekel V. omreije. 1702 km daljnovodov z napetostjo 2000 do 35.000 voltov; 3990 km nizkonapetostnih daljnovodov; 16 velikih razdelilnih transformatorskih postaj; nad 100 napajalnih transformatorskih postaj. V LR Sloveniji smo elektrificirali 1500 krajev, zlasti na podeželju; Število elektrificiranih krajev je od 2000 naraslo na 3500. Število odjemalcev električnega toka v Sloveniji se je od 100.000 dvignilo na 240.000. Zaradi naglega naraščanja proiz¬ vodnje električne energije je bilo mogoče znižati njeno ceno za gospodinjstvo že za 30 %. 3 zporedno z elektrifikacijo naše dežele smo gradili in gradimo našo težko indu¬ strijo. Od leta 1947 dalje bije naš delovni človek v Kidričevem pri Ptuju na Dravskem polju bitko za zgraditev giganta naše industrije aluminija. Tovarna bo začela obratovati leta 1954 ter bo dajala v začetku 50.000 ton glinice in .15.000 ton aluminija na leto. D » o dograditvi te tovarne se bo proizvodnja aluminija povečala na 30.000 ton letno; tako se bomo na področju proizvodnje aluminija uvrstili med prve v Evropi. Proizvodnja aluminija v Kidričevem bo omo¬ gočila nagel razvoj naše domače industrije aluminijastih izdelkov za vsakdanjo potrošnjo. SLIKE. — Zgoraj: Kidričevo (nekdanje Strni- šče) pri Ptuju. V sredini: 'Del nove tovarne alu¬ minija. Spodaj: Velika dvorana za elektrolizo in pridobivanje aluminija. 4 Leta 1939 smo v Slovenili proizvedli: 50.988 ton surovega železa, 140.040 ton jekla, 78.360 ton valjanih proizvodov, 5.232 ton valjane žice; 26.136 ton pločevine. SLIKE. —- Zgoraj: Rekonstruk¬ cija plavža v železarni na Je¬ senicah. V sredini: Gradnja prvega elektroplavža v naši državi v Štorah. Spodaj: No¬ va, najmodernejša elektropeč v ravenski železarni. gospodarskem letu 1 9 5 2/53 je ta proiz¬ vodnja v Sloveniji narasla na: 107.278 ton surovega železa, 245.004 tone jekla, 117.193 ton valjanih proizvodov, 25.721 ton valjane žice, 73.252 ton pločevine. Takšno povečanje proizvodnje smo dosegli z razširitvijo obstoječih obratov v železarnah na Jesenicah, v Štorah in Ravnah ter z grad¬ njo novih Siemens-Martinovih in električnih peči. LITOSTROJ lili 44 Prvenec naše petletke v Sloveniji je od 1. septem¬ bra 1947, ko je v njem steklo iz kupolke prvo železo, pa do konca leta 1952 izdelal 62 turbin za električne cen¬ trale po vsej naši državi, to je več, kakor jih je stara Ju¬ goslavija vgradila v elektrar- ne v vseh 23 letih svojega obstoja. Litostroja ne poznajo zelo dobro samo v Jablanici, Zvorniku, Mostah, Mavro¬ vem, na Slapu Zete in Glavi Zete, v Medjuvršju, Ovčar- baniji, na Mariborskem otoku in na gradbišču HC Una, marveč tudi marsikje v tujini, kjer se živo zanimajo za li- fosfrojeve izdelke. Litostroj izdeluje poleg veli¬ kih turbin in neštetih manjših izdelkov tudi razne velike žerjave, mačke, dvižne me¬ hanizme, majhne vodne tur¬ bine in reduktorje — pre¬ nosnike električne energije. Litostroj pomembno prispeva k razvoju naše elektrifikacije in k rasti naše industrije. SLIKI. — Zgoraj: Pogled na del Litostroja. Spodaj: Velika dvorana za montažo izdelkov V Litostroju. METALNIH KONSTRUKCIJ MARIBOR ^ovarna metal ni h konstrukcij V Mariboru ima pomembno vlogo pri graditvi temeljev za našo elektrifikacijo in industriali¬ zacijo. Nekdaj majhna, razmeroma preprosta proiz¬ vodnja tega obrata je pred vojno znašala komaj 4000 ton; do danes pa se je povečala na okrog 11.000 ton ter bo po dograditvi me¬ hanične delavnice, ki je v gradnji, dosegla letno proizvodnjo 15.000 ton izdelkov, zlasti kovinske opreme za hidrocentrale (kakor na primer zatvornic, portalnih žerjavov in cevo¬ vodov), strešnih konstrukcij za tovarne, most« nih konstrukcij itd. SLIKE. — Zgoraj: Del Tovarne metalnih kon~ štrukelj v Mcuriboru. V sredini: Zatvornica za HC Medvode, eden izmed izdelkov te tovarne. Spodaj: Poskusna montaža varjenih tlačnih cevi (izdelka te tovarne) v HC Moste. j : M ed podjetji, ki znatno prispevajo h graditvi hidrocentral, je tudi mariborska »Hidro- montaža«, ki ima visokokvalificirane mon¬ terje za montaže v izredno zahtevnih po¬ gojih. ' 1 H I D R O M O N T A "%/■ Z A ^Dbsežna graditev v LR Sloveniji in napredek našega gradbeništva sta terjala tudi graditev posebne tovarne betonskih montažnih delov — »Betonerke«, ki naj pripomore k še hitrejši graditvi naših industrijskih objektov in tudi k hitrejši zgraditvi našega stanovanjskega prostora. Hkrati je bila potrebna tudi graditev drugih tovarn. SLIKE. — Zgoraj: Montaža obloge v talnem izpustu HC Moste, delo strokovnjakov »Hi - dromontaže«. Spodaj levo: »Belinka« pri Ljubljani, nova tovarna vodikovega peroksi¬ da, važnega proizvoda, ki je potreben naši industriji. Spo¬ daj desno: »Betonerka« v Ljub¬ ljani, nova tovarna montažnih betonskih delov. 8 kovinski industriji smo se lotili tudi izredno zapletenih del, čeprav smo bili na tem področju povsem brez tradicije. Ena takih panog proizvodnje je avtomobilska industrija, ki smo jo začeli razvijati v Tovarni avtomobilov Maribor (TAM). I z na pol porušene nemške letalske tovarne smo uredili moderno indu¬ strijo, ki daje danes našemu prometu tovorne avtomobile tipa »Pionir«, avtobuse, gasilske avtomobile ter avtomobilske in traktorske prikolice; prav kmalu pa bo prišla iz tovarne tudi prva serija kamionov tipa »Luka«. Tej tovarni pomaga pri njenem delu nad 80 drugih domačih podjetij. 4 Doslej je TAM izdelala 3400 kamionov, več tisoč pa jih je montirala. Če bi ob koncu leta postavili kamione, avtobuse in prikolice, ki jih je v enem letu izdelala ta tovarna, v nepretrgano vrsto, bi bila ta dolga 26 k m. SLIKE. — Zgoraj: Pogled na del tovarne. Mon¬ tažni oddelek za kamione. Nova industrijska šola v tovarni. Serija izdelanih tovornih avtomobilov. V sredini levo: »Trambus 1950« z jekleno karo¬ serijo, izdelek »TAM«. Spodaj: Izdelam kamioni v vrsti na cesti. N ali novi avtomobilski industriji je že danes v pomoč znana, vendar še raz* meroma majhna Tovarna kova* nega orodja v Zrečah pod Po* horjem. j 2e od lani so v teku velika gradbena dela, ki bodo to podjetje spremenila v tovarno za proizvodnjo odkovkov in orodja za avtomobilsko industrijo. Po dograditvi teh objektov se bo pro¬ izvodnja povečala od sedanph 650 nq BOOO ton letno, M ed kovinskimi podjetji, Id pospešujejo razvoj našega rudarstva po vsej državi, so Strojne tovarne v Trbovljah na prvem mestu. Kompletne rudarske in transportne na¬ prave, ki ph izdelujejo v tej tovarni, so izdelki, kakršnih poprej doma sploh pismo izdelovali, 2 e zgrajene nove tovarne kovinske industrije Litostroj, Tovarna metal¬ nih konstrukcij v Mariboru, Tovarna avtomobilov v Mariboru in Strojne tovarne v Trbovljah z vsakim dnem čedalje bolj izpopolnjujejo in izkoriščajo svoje naprave ter dajejo našemu gospodarstvu nove stroje in instalacije, ki po kakovosti ne zaostajajo za inozemskimi. Naša kovinska podjetja, ki izdelujejo stroje in druge kovinske izdelkei so se tudi že uspešno uvrstila med naše izvoznike, - - > - SLIKE. — Zgoraj: Pogled na Tovarno kovanega orodja v Zrečah. V sre¬ dini: Najmodernejša, nova kovaška peč v isti tovarni. Spodaj desno: Pomični transportni trak, izdelek Strojnih tovarn v Trbovljah. Spodaj levo: Vibratorska sita, izdelek iste tovarne. T— aloge rjavega premoga v Sloveniji gredo že močno h kraju, možnosti za dvig premogovne proizvodnje v naši republiki pa so razmeroma majhne. Le v Velenju imamo še velike, neizkoriščene zaloge lignita. , Zato si že dlje časa prizadevamo, da bi v Velenju povečali premo¬ govno proizvodnjo; od prejšnjih 141.000 ton na leto se je proizvodnja že doslej povečala na 514.000 ton, po končanih delih pa bo Velenje dajalo 2,200.000 ton lignita na leto. Tudi v kemični indu¬ striji izdelujemo popolno¬ ma na novo nekatere proiz¬ vode. Nova tovarna »AERO« v Celju izdeluje na primer organske barve za tekstilno industrijo z zmogljivostjo 580 ton na leto. Razen tega iz¬ delujemo najraznovrstnejše laboratorijske kemikalije, far¬ macevtske izdelke in drugo. Zlasti močno se je razvila farmacevtska indu¬ strija: tovarna »LEK« v Mengšu daje nešteto izdel¬ kov, ki smo jih morali pred vojno uvažati. SLIKE. — Zgoraj levo: Novi rudarski jašek v Velenju. V sredini: Pogled na del tovarne zdravil »LEK« v Mengšu. Spo¬ daj: Maketa nove termoelek¬ trarne v Šoštanju. elik del proizvodnje lignita v Velenju bo porabila šoštanjska termocentraldi ki je največja termocentrala v Sloveniji. Graditev te centrale je prav letos močno napre¬ dovala, ker bo njena električna energija potrebna predvsem Tovarni aluminija v Kidri¬ čevem. Ta termocentrala bo po končni dograditvi proizvajala 360 milijonov kwh električne energije na leto. ! o. DELOVNI VZPON I CI« a področju elektroindustrije smo pred vojno zmogli v Sloveniji le prav malo elektroelementov, in sicer le najpreprostejše. Ničesar nismo vedeli o tem, kako se izdelujejo termični aparati, armirane cevi in me¬ rilni instrumenti, prav tako pa nismo niti sanjali o izdelovanju električnih aparatov za avtomobile ter tako preciznih izdelkov, kakor so kinoprojektorji in ojačevalci. Z »ISKRO« v Kranju in nekaterimi drugimi novimi podjetji elektroindustrije smo izpolnili hudo v rzel, ki bi bila spričo splošnega in naglega razvoja vseh vrst industrije v naši socia¬ listični domovini še hujša. n ■ rov v zadnjem letu se je proizvodnja na tem pod¬ ročju neverjetno povečala, in sicer kar za 68 %. »ISKRA« v Kranju nam daje danes številne kvalitetne izdelke, med njimi elektroštevce, kinoprojektorje, telefonske centrale in aparate itd. S temi izdelki si utiramo pot tudi na tuja tržišča. SLIKE. — Zgoraj: Telefonski aparati, izdelek »ISKRE«. V sredini: Kinoprojektor za ozki trak, izdelek iste to¬ varne. Spodaj: Serija kinoprojektorjev »ISKRE«. n //TELE¬ KOMUNI¬ KACIJE" Tovarna »Telekomunikacije« v Pržanju pri Ljubljani je pri nas popolnoma nova panoga indu¬ strije, ki izdeluje radijske aparate, zvočnike itd. in je izdelala tudi že prvo snemalno kamero za tele¬ vizijo. Tovarna je s svojimi izdelki že prodrla tudi na tuja tržišča. Proizvodnja te tovarne naglo raste in se izpopolnjuje. Tovarna »Telekomunikacije« bo poleg drugih izdel¬ kov kmalu izdelovala 50.000 radijskih aparatov na leto. D ■ roizvodnja naše elektroindustrij se je v zadnjem času izredno povečala,- letos zaposluje ta ljudi več kakor lani. > SLIKE. — Zgoraj: Pogled na del nove tovarne »Tele¬ komunikacije« v Pržanju %>ri Ljubljani. V sredini: Stroj za domačo proizvodnjo električnih kondenzatorjev, izdelek iste tovarne. Spodaj levo: Radijski sprejemnih na štiri elektronke »Bistra 44«, serijski izdelek iste tovarne. Spodaj desno: Prvi televizijski spored na I. mednarodni radijski razstavi v Ljubljani z apara¬ turo, izdelano v tovarni »Telekomunikacije«. P oleg elektrifikacije in težke industrije, ki jima velja naša glavna skrb, ker sta temelj nadaljnjega razvoja našega gospodarstva in krepitve naše neodvisnosti, (smo pospeševali tudi razvoj lahke industrije. Jovarna »Rog« v Ljubljani bo že do konca letošnjega leta dala na trg 5000 koles in sestavne dele za 10.000 koles; leta 1954 bo izdelala 15.000 koles, leta 1955 pa bo dosegla svojo polno zmogljivost s proizvodnjo 50.000 koles na leto. Tudi Tovarna pisalnih strojev v Ljubljani je v polnem razmahu. 2e do konca tega leta bo izdelala za 120 milijonov dinarjev standardnih pisalnih strojev in rezervnih delov zanje. SLIKE. — Zgoraj: Dvorana za montažo dvokoles v novi to¬ varni »ROG*. V sredini: Pi¬ salni stroj znamke »Emona*, izdelek nove Tovarne pisalnih strojev v Ljubljani. Spodaj levo in desno: Montaža pisal¬ nih strojev v isti tovarni. I t & Zagrajene so bile številne tovarno industrije za široko potrošnjo: SLIKE. — Zgoraj levo: Nekateri iz¬ delki nove Tovar¬ ne učil v Črnom¬ lju. Zgoraj desno: Izdelovanje igel za šivalni stroj v novi Tovarni igel v Kobaridu. V sre¬ dini: Tovarna čev¬ ljev » Planika « v Kranju. Spodaj de¬ sno: Tovarna po¬ hištva v Novi Go¬ lid. \ty ■ '\ t■’ "*v •: Tovarna igel v Kobaridu je podjetje, kakršnega prej nismo poznali. Tovarna učil v Črnomlju izdeluje poleg drugih iz¬ delkov zlasti opremo za naše šole: fizikalne instrumente, transformatorje z večjimi tuljavami za šolske poskuse, pirometre, ampermetre, voltmetre, lokomobile, elektro¬ magnete, Morsejeve aparate, škripčevja itd. Tovarna »P I a n i k a< v Kranju izdela milijon parov obutve na leto. Tovarna pohištva v Novi Gorici daje že danes letno 5500 garnitur pohištva, v glavnem spalnic za do¬ mačo potrošnjo in izvoz. AAed industrijo za široko potrošnjo sodijo tudi sledeče nove tovarne in nova podjetja: Tovarna specialnih gor¬ skih čevljev v Žireh z letno zmogljivostjo 140.000 parov obutve. Tovarna pletenin v Se¬ žani. Nova predilnica pri tovarni jINTEKS« v Kranju. Nova tekstilna tovarna iNovoteks« v Novem mestu z letno zmogljivostjo 430.000 kvadratnih metrov blaga. Tovarna lesne galanterije v Novem mestu. Tovarna usnja na Vrhniki, ki se odli¬ kuje zlasti po kakovosti svinjskega usnja in ima zmogljivost 600.000 m 2 usnja na leto. Razen tega so bili zgrajeni številni lesno¬ industrijski obrati za predelavo lesa, izdelavo zabojev, lesne galanterije in volne v Celju, Nazorjih, Bohinjski Bistrici, Ribnici, Ko¬ čevju in drugod. SLIKE. — Zgoraj: Specialna tovarna gorskih čevljev v Žireh. V sredini: Tovarna pletenin v Sežani. Spodaj: Vsnjama na Vrhniki in del nove ceste. 16 Napore za izboljšanje živil¬ ske industrije v LR Sloveniji pomenijo nova to¬ varna sadnih izdelkov »Bel- sad« v Črnomlju, obnova in modernizacija mlinov na Vrh¬ niki, na Fužinah pri Ljubljani in v Ajdovščini, ureditev to¬ varne mlinskih naprav v Stu¬ di pri Domžalah, gradnja šte¬ vilnih silosov ter gradnja šte¬ vilnih modernih mlekarskih obratov, kakor na primer v Murski Soboti, Ljubljani, No¬ vem mestu, Kobaridu in Se¬ žani. SLIKE. — Zgoraj: Nova mlekarna v Murski Soboti, ki bo postala tovarna zo predelavo mle¬ ka. V sredini na levi: Ljubljanski silos, visok 47 m. V sredini desno: Tovarna sadnih iz¬ delkov » Belsad « v Črnomlju. Mlin s popolno mehaniza¬ cijo na Vrhniki. Spodaj: Nova ljub¬ ljanska mlekarna. M BUH &&; • Danes znaša letna proizvod¬ nja nafte v naši republiki 50.000 ton, po končanih geo¬ loških raziskovanjih in vrta¬ njih pa se bo povečala na Pred vojno v Sloveniji nismo pridobivali nafte 95.000 ton na leto — 'X . 5 ? 38 VELIKA GRADNJA V VIDMU JE na najpomembnejših gradenj v naši republiki je gradnja nove Tovarne časopisnega p a i p i r j a v Vidmu ob Savu Nova tovarna bo začela obratovati konec leta 1954 In bo dajala poleg drugih izdelkov 20.000 ton čašo* pisnega papirja letno, ki nam ga ne le ne bo treba več uvažati, marveč ga bo dovolj tudi za izvoz y druge države, Kakor na vseh drugih stavbiščih naše velike industrije raste tudi v Vidmu ob Savi hkrati z novo tovarno tudi moderno delavsko naselje. ! SLIKE. — Zgoraj: Maketa nove Tovarne časo¬ pisnega papirja v Vidmu pri Krškem ob Savi. V sredini: Pogled na gradilišče nove tovarne. Spodaj: Nove stanovanjske zgradbe (kolonija » dvojčkov«) pri novi Tovarni časopisnega pa¬ pirja v Vidmu. 13 Zev času obnove našega v vojni uničenega gospodarstva smo se lotili tudi gradnje nekaterih no¬ vih cest: Ljubljana - Vrhnika, Ljubljana-Domžale, Ljubljana-Rud- nik itd. Nadaljevali smo z novo¬ gradnjo ceste Vrhnika-Planina in nekaterih odsekov na cesti Mari- bor-Ljubljana. Mnogo mest je rešenih prahu, ker smo tlakovali ceste, ki peljejo skoz¬ nje, kakor na primer ceste skozi Kočevje, Novo mesto, Črnomelj, Idrijo, Postojno, Trbovlje, Žalec itd. SLIKE. — Zgoraj levo: Naše mla¬ dinske brigade in mnogi delovni ljudje so s prostovoljnim delom vneto obnavljali in gradili svojo do¬ movino. Zgoraj desno: Titova cesta iz Ljubljane proti Ježici nekdaj in danes. Spodaj: Cesta proti Celju pri Žalcu z novimi stanovanjskimi na¬ selji. 20 IZBOLJŠANJE NAŠEGA PROMETA ✓ ' N amesto starih, porušenih mostov smo zgradili moderne, no¬ ve ž e I ez obeto n s k e mo¬ stove, kakor na primer most čez Belco pri Mojstrani, čez Soro pri Medvodah in v Soteski, čez Tribušo v Zgornji Tribuši, čez Savo v Kranju, čez Muro v Petanjcih, čez Dobličanko v Črnomlju in drugod. 3 tanje našega prometa smo izbolj¬ šali tudi z zgraditvijo večjega šte¬ vila bencinskih servisnih postaj in z dopolnitvijo avto¬ busnega prometa; z uved¬ bo trolejbusa na progi Ljub- Ijana-Ježica pa smo napravili prvi korak k modernizaciji za¬ starelega prometa v glav-' nem mestu LR Slovenije. SLIKE. — Zgoraj: Pogled na del novega mostu■ pri Črnomlju. V sre¬ dini: Ena izmed številnih novih ser¬ visnih postaj. Spodaj: Moderni tro¬ lejbus, kakršni močno izboljšujejo stanje našega prometa. 21 prizadevanju za dvig in modernizacijo kmetijstva, H ima prav tako odločilno vlogo pri socialistični preobrazbi naše dežele, imajo velik pomen kmetijske zadru¬ ge, v katerih je včlanjenih 80 % vseh naših kmetov. Kmetijske zadruge v LR Sloveniji so samo v letu 1952 ustvarile eno milijardo 330 milijonov dinarjev dobička, Id so ga v glavnem vložile v investicije za dvig kmetijske proizvodnje, rednost kmetijskih poslopij —• hlevov, svinjakov, silosov, remiz in drugih gospodarskih poslopij ter zadružnih do¬ mov, ki so jih do konca leta 1952 zgra¬ dile kmetijske in delovne zadruge ter zadružne zveze s krediti, znaša skoraj eno milijardo dinarjev. Zadruge so že dogradile 113 zadružnih domov* y gradnji pa jih je še 210. SLIKE. — Zgoraj levo: Traktorji, brež katerih si ni mogoče misUti mehanizacije kmetijstva. Zgoraj desno: Motoma sadna škropilnica, kakršne uporabljamo v našem sadjarstvu. V sredini: Škropilni stroj na krompirjevih nasadih. Spodaj: Hmeljarski inštitut v Žalcu, važna ustanova za napre¬ dek našega hmeljarstva. I1SP11 šHiiiiiišiii eliko skrb posveča ljudska oblast mehanizaciji kmetijstva. Vrednost opreme in mehanizacije, ki so jo nabavile kmetijske in delovne zadruge ter zadružne zveze s krediti do konca leta 1952, znaša nad 700 milijonov dinarjev, iz lastnih sredstev pa so za¬ druge samo v letu 1952 dale 540 milijonov dinarjev za kmetijske stroje, gospodarska poslopja in zadružne do¬ move. N A P R E D E K K M E T I j S T V A Kakšen pomen Imajo kmetijske za¬ druge za naše kme¬ tijstvo, dokazuje dej¬ stvo, da je kmetijstvo v LR Sloveniji dobilo do¬ slej preko zadrug 905 traktorjev, 613 pogon¬ skih strojev, 160 trak¬ torskih in rigolnih plu¬ gov, 160 motornih ko¬ silnic, 218 motornih Škropilnic itd. P odjetje »Agroteh¬ nika« gradi deset stalnih servisnih delavnic, ki bodo popravljale vse vrste kmetijskih strojev, LR, Sloveniji je bilo za¬ sajenih na novo 500 ha strnjenih sadovnjakov, v že obstoječih sadov¬ njakih pa so zadruge zasadile čez 300.000 drevesc, kar bi dalo v strnjeni obliki novih 800 hektarov sadovnjakov. Poteka pa tudi ob¬ nova nadaljnjih 300 ha sadovnjakov. KLIKE. — Zgoraj: Ora¬ nje s traktorjem na po¬ lju. V sredini: Plantaža breskev v cvetju v za¬ drugi » Osojnik « pri Ptu¬ ju. Spodaj: Drobljenje Kemije po rigolanju z tigolnim motornim plu¬ gom v Brdih. . §111 23 \ Precejšnje investicije je ljudska oblast vložila tudi v državnd posestva, zlasti na Kočevskem in Štajerskem. T lasti izboljšanje živinoreje — naše najpomembnejše kme¬ tijske panoge — je velika skrb kmetijskih zadrug in državnih posestev. Živinorejski odbori delujejo uspešno pri dveh tretjinah vseh kmetijskih zadrug. Zdravstveno stanje živine se izboljšuje iz leta v leto. Odprav¬ ljena je ohromelost svinj na Štarejskem, zatrta je bruceloza ovac na Primorskem in v glavnem preprečeno tudi zvrgavanje telet. Umetno osemenjevanje je zajelo že 10*/® vseh krav. j§gj!$gggg Z a splošni dvig kulturne in strokovne ravni naših kmetov imamo poleg rednih kmetijskih šol leto za letom, zlasti v zim¬ skem času, vsepovsod večer- . ne tečaje, na katerih kmečka mladina pa tudi starejši kmečki ljudje izpopolnjujejo svoje znanje. SLIKE. — Zgoraj levo: Novi planinski hlev z mlekarskim obratom v Matajurju. Zgoraj desno: Nova gospodarska po¬ slopja na državnem posestvu v Čermošnjicah. V sredini le¬ vo: Pogled na del državnega posestva v Mlaki pri Kočevju. V sredini desno: Skupina za¬ družnih tečajnikov kmetijske šole v Poljčanah pri Begunjah. Spodaj -. Dvorana v novem za¬ družnem domu na Bizeljskem. 24 M ed izredno pomembnimi ukrepi za dvig in pospeše¬ vanje rastlinske proizvodnje je smotrna uporaba umetnih gnojil. Zara¬ di regresa, ki ga daje drža¬ va v podporo našemu kmetijstvu, si kmetje lahko nabavljajo ta gnojila razme¬ roma poceni. V devetih mesecih tekočega leta so kmetje porabili že skoraj trikrat več umetnih gnojil kakor v vsem letu 1952. Že letos bo prišlo na en hektar obdelovalne zem¬ lje 73 kg umetnih gnojil. SLIKE. — Zgoraj: Temelji za Tovarno močnih krmil, ki jo ljudska oblast gradi v Ljub¬ ljani. Spodaj levo: Brucelozo, ki je doslej povzročala veliko škodo naši ovčereji, odprav¬ ljajo strokovnjaki z najmoder¬ nejšimi sredstvi. Spodaj desno: Puhalniki za seno, izdelek no¬ ve Tovarne kmetijskega orod¬ ja na Igu pri Ljubljani. \/ Ljubljani gradimo novo Tovarno močnih krmil, ki bo lahko krila sko¬ raj vse potrebe živinoreje v LR Sloveniji. Znatno se je razširilo tudi izdelovanje najraznovrstnejšega in naprednega kmetijskega orodja; nekatere prej skromne delavnice so se razvile že v cele tovarne. 25 ZNANOST LJUDSTVU! Da bi pospeševala razvoj naše industrije na sodobni znan¬ stveni ravni, je ljudska oblast zgradila celo vrsto znan¬ stvenih inštitutov, med katerimi so najbolj po¬ membni: vodogradbeni, fizi¬ kalni, metalurški, gradbeni, kemični, elektro in turboin- štitut ter inštitut za šibki tok. V teh inštitutih imajo naši znanstveni delavci vse mož¬ nosti, da lahko sledijo ne samo napredku sodobnih znanosti v svetu, pač pa dajejo v korist ljudstva tudi lastne izsledke znanstvenega raziskovanja in ustvarjanja. Nekateri izmed teh inštitutov že zelo uspešno izpolnjujejo svojo nalogo; kemični inštitut, ki je pod vod¬ stvom prof. dr. Maksa”Sam- ca dal naši metalurgiji koks iz mešanic domačih premo¬ gov, je dosegel izreden znanstveni uspeh in si je pri¬ boril svetoven sloves. SLIKE. — Zgoraj: Kemični in¬ štitut prof. dr. Maksa Samca. V sredini: Pogled v del labo¬ ratorija fizikalnega inštituta. Spodaj: Pogled v veliko dvo¬ rano vodogradbenega inštituta. 26 H krati z obnavljanjem poru¬ šene in graditvijo nove indu¬ strije je ljudska oblast obnav¬ ljala tudi naše podeželje ter gradila številna sta¬ novanjska naselja za delovne ljudi v industriji. Po vojni prizadeti ljudje, kmetje, obrtniki in drugi so za obnovo svojih stavb pre¬ jeli od ljudske oblasti eno milijardo 145 milijonov dinar¬ jev kredita oziroma breplač- ne pomoči; vrednost s tem denarjem obnovljenih zgradb znaša okrog 10 mi¬ lijard dinarjev. t Kjerkoli smo gradili nove tovarne ali razširjevali stare, so rasla in še rastejo iz tal moderna stano¬ vanjska naselja, ta¬ ko na primer v Ravnah, Lendavi, na Teznem pri Mariboru, v Kidričevem, Ve¬ lenju, Štorah, Vidmu, Seno¬ vem, Radečah, Ljubljani, Kra¬ nju, Novi Gorici in še marsikje drugod. Ljudska oblast je razen tega zgradila številne komunalne naprave kakor kopa¬ lišča, ljudske restavracije, otroške domove in igrišča, kinodvorane, fizkulturna igri¬ šča itd. V Ljubljani je zgra¬ dila moderno študent¬ sko naselje, po raznih okrajih pa uredila številne dijaške domove. SLIKE. — Zgoraj: Novo sta¬ novanjsko naselje Litostroja v Ljubljani. V sredini: Vas Borjana na Tolminskem, ki so jo docela porušili snežni plazovi, je zdaj popolnoma ob¬ novljena kot moderno urejeno naselje. Spodaj: Pogled na no¬ vo stanovanjsko naselje v Što¬ rah. 27: Za boljše delovanje organov ljudske oblasti in ljudskega samoupravljanja je ljudska oblast zgradila v letih po osvoboditvi celo vrsto novih upravnih poslopij. N^enehno se je v razdobju od leta 1945 do danes večal tudi gostinski in turistični pro¬ met. Samo promet v gostinstvu se je od leta 1946 do leta 1952 povečal šestkrat. V primerjavi z letom 1939 se je turizem v LR Slove¬ niji po številu gostov povečal za 40"/«. Neprestano se dviga tudi obisk tujcev v naši republiki. mmmnm Ljudska oblast je zgra¬ dila v LR Sloveniji šte¬ vilne moderne turistične stavbe, hotele, planin¬ ske domove in zave¬ tišča. SLIKE. — Zgoraj: Novo upravno poslopje, sedež okrajnega ljudskega od¬ bora v Novi Gorici. V sredini: Novi počitniški dom na Pohorju. Spodaj levo: Novi planinski dom na Polževem. Spodaj desno: Moderna kopalni¬ ca v Zagorju. Prav spo¬ daj: Novi, najmoderneje urejeni hotel v Kopru. 23 i ! S krb ljudske oblasti velja tudi zdravju delovnega ljud¬ stva. Zgrajene oziroma preure¬ jene so bile mnoge zdravstve¬ ne ustanove; zgradili oziro¬ ma preuredili smo in še gradimo bolnišnico na Jesenicah, protitu- berkulozno bolnišnico v Sežani in Novem mestu, dečji dom in poli¬ kliniko v Ljubljani, klinično bolniš¬ nico v Celju ter bolnišnico v Ptuju in v Rakičanu. Urejenih je bilo nešteto ambulant ter obratnih am¬ bulant v podjetjih in po vaseh, več domov za onemogle in otroških jasli. si ti ukrepi bistveno vplivajo na splošni dvig zdravstve¬ nega stanja naših ljudi, kar se kaže zlasti v naraščanju števila živorojenih, v padanju števila mrtvorojenih otrok in v padanju umrlji¬ vosti otrok do enega leta starosti; število otrok, ki umro v tej starosti, se je od 110 otrok na 1000 prebivalcev v letu 1939 zmanjšalo v letu 1952 na 68 otrok pri 1000 prebivalcih. SLIKE. — Zgoraj: Novo poslopje in¬ fekcijskega oddel¬ ka v Rakičanu pri Murski Soboti. Na levi od zgoraj na¬ vzdol: Novi zdrav¬ stveni dom v Pod¬ gradu v Brkinih. Prikupen pogled na deco v otro¬ ških jaslih. Novi, najmoderneje ure¬ jeni dečji dom in poliklinika v Ljub¬ ljani. Na desni od zgoraj navzdol: — Nova bolnišnica na Jesenicah. Potujo¬ či zdravstveni av¬ tomobil na delu v Zavrču. Nova bol¬ nišnica v Sežani. 79 . Uspehi na področju industrije in gradbeništva so omogočili tudi rast -izobrazbe našega ljudstva. j Na novo smo zgradili lastno filmsko industrijo ter izde¬ lali že šest umetniških celovečernih filmov, veliko število dokumentar- nih in drugih krajših filmov. Število radijskih naroč¬ nikov se Je od 19.406 v letu 1939 dvignilo na 72.882 v letu 1951; v tem pogledu Je LR Slove¬ nija med najnaprednejšimi evrop¬ skimi deželami. Jakost radij¬ skih oddajnih postaj je od 0.5 kw v letu 1939 narasla y letu 1951 na 140 kw. SLIKE. — Zgoraj: Prizor iz sloveni skega umetniškega filma »Kekec t, V sredini: Notranjost prenovljenega mestnega gledališča v Celju. Spodaj na levi: Oddajno poslopje radijska postaje v Domžalah. Spodaj na des¬ ni: Antenski stolp radijske oddajne postaje v Domžalah. . j 30 - I( primerjavi z letom 1938 se je v obdobju od osvoboditve do danes povečalo število: osnovnih šol strokovnih šol gimnazij umetnostnih šol učiteljišč ljudskih univerz stalnih gledališč kinematografov Univerza v Ljubljani je bila izpo¬ polnjena z novimi popolnimi fa¬ kultetami, ustanovljene pa so bile Akademija upodabljajočih umetno¬ sti, Akademija za igralsko umet¬ nost in Akademija za glasbo. Pre¬ novljene so bile razne galerije, muzeji itd. u ,. MI razdobju 1935—1944 je znašala naklada v Sloveniji izdanih knjig in brošur 5 milijonov, v razdobju 1945—1950 pa 10 milijonov 500.000. Naklada šolskih knjig se je od 512.000 v letul 947 dvignila že v letu 1951 na 1 milijon 108.000. Obnovili smo vse knjižnice in v njih znatno povečali število knjig. SLIKE. — Zgoraj: Industrijski teh¬ nikam v Litostroju. V sredini na levi: Nova slovensko-italijanska os¬ novna šola v Kopru. V sredini na desni: Nova gimnazija v Murski So¬ boti in usnjarski tehnikum v Dom¬ žalah.. Spodaj: Pogled v novo, mo¬ derno urejeno knjigarno Cankarjeve založbe v ljubljanskem Nebotičniku. f^lova socialistična Jugoslavija je posvetila največjo skrb tudi športni in telesni vzgoji mladega rodu ter razvedrilu delovnega človeka. Ljudska oblast je zgradila celo vrsto novih šport¬ nih in telesnovzgojnih domov ter številne druge naprave, kakor na primer dva velika športna stadiona v Ljubljani, atletski stadion v Celju, stadionske naprave v Mariboru, smuške skakalnice, planinske in smučarske postojanke, strelišča, plavališča itd., vse v namenu, da bi si delovni ljudje lahko na soncu in zraku, ob morju in v gorah krepili telo in duha ter se utrjevali za vsakdanje napore. Hkrati z rastjo športnih in telesno¬ vzgojnih ustanov ter njihove opre¬ me narašča tudi število aktivnih delavcev na tem področju. Zveza za telesno vzgojo »Partizan« ima v svojih 225 društvih že nad 41.000 članov, Zveza športov Slo¬ venije pa v 150 društvih in samo¬ stojnih klubih skoraj 25.000 članov. Planinska organizacija obsega 82 društev z okoli 37.000 člani ter ima že nad 130 planinskih domov, koč in zavetišč. Ljubitelji konjskega športa so organizirani v 17 klubih z nad 1.200 člani. Po mestih in vaseh obstoji nad 300 strelskih dru¬ žin, ki združujejo že armado 25.000 strelcev. Nad 150.000 mla¬ dih ljudi se v LR Sloveniji uveljavlja v športu in telesni vzgoji. SLIKE. — Zgoraj na levi: Novi dom »Partizana« v Šiški. Zgoraj na desni: Novo športno igrišče v Šiški. V sre¬ dini na'levi: Novo kopališče v No¬ vem mestu. V sredini na desni: Mo¬ derna priprava »Wartel Mariner« za reševanje v gorah, kakršno upo¬ rabljajo naši planinci. Spodaj: Pri¬ jetno in koristno je življenje naših tabornikov. ROTO-TISK TISKARNE »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI 32 Uredil uredniški odbor. Fo,o-gradivo: Vlastja. Izdalo In založilo časopisno-založniško podjetje SZDL cNAŠ TISK« (predstavnik Rudi Janhuba). Natisnila tiske.rna »Slovenskega poročevalca« v Ljub¬ ljani (predstavnik Franc Plevel) v oktobru 1953 . Zbiljsko jezero, ki je nastalo po zajezitvi Save pri HC Medvode, ena izmed • novih naravnih lepo'., pri* tlobljei ih s socialistično preobrazbo naše dežele Jug.ojdoMcut6ka (ljudska aKtnada - tvesti tuv&K vsoA našiA phido&Ctev '