/ Usf faEaJa oa bTčfSGm 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te-gensko — Od 1. januarja ^1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah _ GLASILO KRANJ, SOBOTA, DNE 11. JANUARJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 3 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže j SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik Tito obiskal Tržič V sredo, 8. januarja 1964, j« predsednik republike Tito v spremstvu predsednika skupščine SRS Ivana Mačka obiskal Tržič in Zelenico. Zgodaj zjutraj se je odpravil na Zelenico, kjer je v revirju državnega lovca Daneta Kokolja ustrelil kapitalnega kozoroga. Po lovu se je dalj časa zadržal v hotelu Pošta v Tržiču, kjer so ga pozdravili podpredsednik občinske skupščine Tržič Kravcar, predsednik ZB Jagodic in predsednik SZDL Vlado Erjavšek. Z njimi se je predsednik zadržal v prijetnem razgovoru. Predsednik Tito se je predvsem zanimal za združevanje Podjetij in za razvoj gospodarstva v tržiški občini. Pohvalno se je izrazil o novem ljubeljskem predoru, katerega si je tokrat prvič ogledal in o novi mednarodni cesti. Predsednik Maček pa se je zanimal za maloobmejni promet med Trži-čem in sosednjo Koroško. Beseda je stekla'tudi o številu zaposlenih žensk v Tržiču, ker je morda v naši državi to edinstven kraj, kjer, je več zaposlenih žensk kot moških. V Tržiču so zelo hud problem varstvene ustanove, ker je velik odstotek mater zaposlenih. Oba predsednika sta se zanimala tudi za turistično dejavnost Tržiča in o dograditvi nove šole na Zalem rovtu. Predsednik Tito se je spomnil dogodka, ko je leta 1934 ilegalno prekoračil državno mejo nad Tržičem. Dejal je, da se je takrat po desetih letih zopet peljal s kolesom iz Kranja in da so mu v Tržiču skoraj otrpnile noge. Kolektiv gostinskega podjetja je predsedniku Titu želel srečno novo leto in mu izročil šopek cvetja. Predsednik Tito se je s svojim spremstvom fotografiral s kolektivom gostinskega podjetja. Pred odhodom ga je pred hotelom Pošta pozdravila množica navdušenih Tržičanov, ki so vzklikali in mu mahali v pozdrav. Preskrba s kurivom Voda ne teče več v grlo Najbolje preskrbljeni potrošniki v Škofji Loki — Kako se je dražilo žamanje — Nekateri premogovniki odpovedali pogodbe ČEPRAV smo še daleč od tega, da bi lahko trdili, da je kuriva dovolj za vsa naročila, pa je bilo pri podjetjih, ki se ukvarjajo z njegovo prodajo, mogoče zvedeti, da za silo povsod gre in, da povsod lahko zadostijo nujnim potrebam. Res je, da so ponekod še zaostala nekaj mesecev stara naročila, vendar pa so mnogi potrošniki, ki so se znašli zaradi pomanjkanja premoga v težavah, premog takoj dobili. Mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na 65-metrskl skakalnici v Ljubljani je našim olimpijskim reprezentantom prineslo velik uspeh. Peter ERŽEN je z dovršenima 67-metrsklma skokoma postal zmago vavec, Ludvik ZAJC pa je hkrati z novim rekordom skakalnice (69 metrov) osvojil drugo meto. Tretji pa je bil HABERSTOCK (ZRN), četrti pa vojak Miro OMAN. Kljub padcu se Je Blejec Božo JEMC uvrstil na deveto mesto! — Po tekmovanju so naši re prezent ant je odšli v Planico, kjer bodo pod vodstvom Lojzeta GORJANCA in Hugo PETRA trenirali do odhoda na olimpiado. Vmes bodo prihodnjo nedeljo nastopili na republiškem prvenstvu v Mariboru Tito na letališču Urniki V torek zvečer je z vlakom do-Potoval na krajši oddih na Gorenjsko predsednik TITO s soprogo Jovanko. Na kranjski železniški postaji sta ga pričakala predsednik občinske skupščine MARTIN KOŠIR in sekretar ObK ZK IVAN KRČ, ki sta mu v dobrodošlici voščila srečno in zdravo novo leto. Predsednik Tito se Je s spremstvom odpeljal na Brdo. V sredo pa si je Tito s soprogo Jovanko v spremstvu predsednika skupščine SR Slovenije IVANA MAČKA ogledal novo ljubljansko letališče na Brniku in se o njem Pohvalno izrazil. — St. š. Poklonjeni zaslužek Ko delamo v podjetjih letne računske zaključke ugotavljamo, da smo izboljšali življenjske razmere. Ob takih primerih se to pokaže in vsi smo tega veseli, saj je to glavni cilj našega razvoja. Podjetja in ponekod tudi ekonomske enote imajo poleg obveznega siklada Se svoj rezervni sklad, Nadaljevanje n t mm na 2. strani V Škofji Loki so povedali, da naročila gospodinjstev v- glavnem zadovoljujejo sproti. Le nekateri manj nujni primeri so nekoliko zaostali. Preskrba z velenjskim premogom se je izboljšala, veliko slabše pa je z rjavim premogom, ki ga trosijo ustanove in manjša podjetja. Rudnik rjavega premoga Zagorje je odpovedal vse pogodbe, ker ima velike obveznosti pri velikih potrošnikih, elektrarnah, industrijskih podjetjih in drugih. Le rudnik Trbovlje si že prizadeva izpolnjevati določbe pogodb. Z drvmi je bila tudi zelo pičla, čeprav se povpraševanje po njih zmanjšuje. Namesto naročenih 750 kubičnih metrov so jih od gozdnega gospodarstva dobili le 400 m. Nekoliko so si pomagali z drvmi, ki so jih odkupili od zasebnikov. Pri'tem je težava prometni davek, kar 500 dinarjev od kub. metra in še 5-odstotni prometni davek na prodajno ceno. V Tržiču so potrošniki naročili še okoli 200 ton premoga, ki jim ga bodo dostavili v prihodnjem času. V zadnjih dneh opažajo, da dobijo nekoliko več premoga, vendar še vedno občutno premalo za vsa naročila. Z drvmi so se potrošniki precej oskrbeli pri zasebnikih, ker gozdno gospodarstvo v glavnem dobavlja le sveža drva. V Radovljici imajo v tem času naročil za- okoli 50 vagonov premoga. Pritožujejo se, ker že nekaj časa dobijo le tako imenovani »nedeljski« premog, to je tisti, ki ga rudarji nakopljejo v nedeljah in je zato 500 dinarjev pri toni dražji ®d »delavniškega«. Prizadevajo si, da sproti »krpajo« nujne potrebe in potrošnikom, ki naročijo po več ton, dobavijo vsaj po eno tono. Z drvmi jih gozdno gospodarstvo še kar dobro oskrbuje. Pritožujejo pa se nad cenami bu- Nadaljevanje sa 2. strani 1 Razen naraščajočih osebnih dohodkov je večina prejela pred prazniki še poseben dohodek. Tako so prejeli uslužbenci državnih ustanov »trinajsto . plačo«, upokojenci pa so prejeli enkratni dodatek. Razumljivo, da to ni moglo veljati za kolektive z urejeno samostojno delitvijo dohodka po delovnem uspehu. Vendar je »akcija« zajela tudi podjetja. S asa NASTALA JE PRAZNINA. Občutili smo jo že pred časom, ko s« je Saia moral pokoriti zdravniškim navodilom in zapustiti uredništvo. Le od dela, od pisanja, od bravcev se nI mogel ločiti. Tudi na bolniški postelji je pisal bodice, humoreske, satire... Ni mogel zadržati v sebi stvari, ki so ga bodle v oči, stvari, ki so obtoževale posameznike, stvari, ki so bile v nasprotju z bistvom človeka. Res je, da je Saia v svojem dolgoletnem novinarskem delu imel možnost širiti svoje misli v tiskani besedi, pa tudi med gle-davcl in posluiavci dramskih del. Vendar bistvo njegovega dela ne izvira Iz stanovskega poklica niti lz literarne In dramske sposobnosti. Njegova moč In vrednost je bila v njegovem značaju, v njegovem nagnjenju In odnosu do stvari v družbi, v okolju kjer je živel, v odnosih med ljudmi. To mu je bilo prirojeno in to je uveljavljal tudi v osebnem življenju, v ožji družini, v odnosu do sotovariiev in kolegov v službi — povsod. Tisočeri njegovi napisi, ki se jih bravci spominjajo v obliki humoresk, satir, črtic in razni drugi članki, vštevši dolgoletne bodice z njegovo Marijano so imele en sam cilj — ustvarjati in širiti med ljudmi humane odnose. Še posebno tenkočutno je Saia škufca znal prisluhniti otroiki duii, med najmlajše vnašati plemenitost in jih vzgajati v duhu topline, ljubezni do sočloveka, prirode, družbe In napredka. Razen novinarskih zvrsti so s tem prežeta tudi vsa njegova mladinska odrska In radijska dela. Tudi njegova znana Igra »Punčka sanja«, ki je na mladinskih odrih pred leti doživela uspeh, je bila značilen primer Saiovega nenehnega boja proti egoizmu, proti ozkosrčnosti, proti grobostim In vsemu, kar ne sodi v moralo danainje družbe. še poleti je ves zdrav In nasmejan nadomeščal urednika In vodil uredniitvo. Vsi smo bili veseli, da je po daljšem zdravljenju tako okreval. Toda usoda je bila kruta In neizprosna. Omahnil jo. Z izgubo tovariša Saše je brez dvoma najhuje prizadeta njegova družina. Veliko izgubo pa to pomeni tudi za uredniitvo Glasa In za njegove bravca. Njegovo delo nam ga naj ohrani v trajnem spominu I Marsikje so delavce pred prazniki prijetno presenetili s posebnimi izplačili. Ponekod so izplačevali v • odstotkih na osebne dohodke v zadnjih mesecih, ponekod pa po socialnem merilu — vsem enako. Nihče nima nič proti temu, saj gre za sredstva kolektivov. Vendar pa se prav ob tem vsiljuje pomislek o nagrajevanju po delu, kar je predpisano z našo ustavo in kar smo najprej v gospodarstvu in potem tudi v nekaterih drugih dejavnostih, kjer je le moč, že izvedli v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov. Nagrajevanje po delu zahteva vsakomesečni izračun in tudi izplačevanje po uspehu podjetja, enote in posameznika. S tem so razumljivo prejemki vsak mesec drugačni —' kakor kažejo računi. Res pa je tudi, da se v največ primerih dokončni uspeh, ne le proizvodnje, marveč tudi dokončne prodaje in iztržka, pokaže šele čez Čas. To je v glavnem ob letnem obračunu. V tem primeru so mesečni dohodki le predplačilo dokončnega obračuna. Zato je razumljivo, da takrat, in ne kadar si zaželimo, lahko pride do izplačil razlik, če se le-te pokažejo. Čeprav z železniških postaj dan za dnem odhajajo tovornjaki, naloženi s premogom, morajo mnogi> potrošniki potrpežljivo čakati Na sliki: pri tehtanju ob železniški postaji Kranj nmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Saša Škufca Umrla je pomlad Pomlad je prišla v deželo in ljudje so vznemirjeno prisluhnili... Pomlad. — Na vsakem koraku si jo našel: v nežnem brstju in cvetju na livadah, v toplih sapah, ki so vele od juga in v letu pisanih metuljev. In v razigranem ptičjem petju je bila pomlad. Povsod, na vsakem koraku — nežna, topla, sproščenje prinašajoča pomlad. In v srcih in v očeh otrok, ki so se igrali na livadi, je bila pomlad. Od nekod je priletela drobna sinička in sedla na vejo ob poti. Veselo cvrčanje ji je privrelo iz grla. Dolgo ni umolknila. Drobila je svoje živahne pesmice. Tudi v njih je bila pomlad. Rezek pok... in siničkina pesem o pomladi je utihnila. Pritekel je fant in dvignil siničko, ki je umirajoča obležala pod grmom. In pritekli so otroci z livade in začudeno strmeli v siničko, ki je umirajoča ležala na fantovi dlani. Potlej je ptička romala iz roke v roke. Kakor uročeni so strmeli v drobno kapljico krvi, ki je privrela iz kljunčka. »Glejte, kako je rdeča!« je dejal deček, ko je s prstom razmazal drobno kapljico krvi. Nekaj pretečega je bilo v njegovem glasu in preteči so bili pogledi ostalih otrok. V njihovih očeh je umirala pomlad. »Daj, še tisto ustreli,« je dejal deček s krvavo roko. Vsi so pogledali v smer, kamor je kazala dečkova roka z okrvavljenim prstom. »Ni vredno — je predaleč,« je odvrnil fant s puško. »Pojdimo, v tistem leščevju kar mrgoli ptičev!« Deček je odvrgel mrtvo siničko in odšli so proti leščevju. Hodili so tiho, oprezno in v njihovem molku je bilo nekaj pretečega. V njihovih očeh je umrla pomlad in pesem je onemela v njihovih mladih srcih. Prisluhnili so želji po drobni kapljici krvi, ki tako lepo obarva prst... Vsi so odšli, le drobna šestletna deklica, ki je vse dotlej sledila otrokom v varni razdalji, je ostala. Tiho, z oklevajočim korakom je pristopila k mrtvi sinički in jo pobrala. Nežno in ljubeče jo je dvignila z drobnima ročicama k licu in venomer je ponavljala držeč mrtvo tcle:;cc tik rdečih ustec: »Moja ptička ... moja ptička.« Po poti je prišel starček. Dekletce je plaho pristopilo. Š prosečo kretnjo je dvignila mrtvo siničko proti njemu. »Ptička je mrtva, kajne?« Starček je pogledal, se dotaknil mrtvega telesca in prikimal: »Ja, mrtva ... « »Potem pa ne bo več pela.« »Nikdar več...« je s tresočim glasom dopolnil starček. Tedaj je deklica uprla pogled proti leščevju in dvoje solz ji je zdrknilo po licu. Nekaj čudnega se ji je zrcalilo v očeh. Morda sovraštvo? Tam v leščevju je bil fant s puško in deček z okrvavljenim prstom in ostali otroci. Dvoje oči je strmelo proti leščevju in v njih je umirala pomlad. Dvoje drobcenih dlani je prižemalo mrtvo siničko na prsi. V leščevju je rezko počilo ... Sredstva za prosvetno-kultorno dejavnost po uspehu delt V občini Jesenice upravlja s finančnimi sredstvi- za kulturno* prosvetno dejavnost upravni odbor namenskega sklada. Na zadnji seji so obravnavali pogodbo o finansiranju občinske knjižnice za leto 1964, vloge za dodatna sredstva in ugovor knjižnice Gozd Martuljk na dodeljeno dotacijo. Občinska knjižnica na Jesenicah se je namreč za svojo dejavnost obvezala s posehno pogodbo. V letu 1964 so predvidevali, da bo izposojenih okoli 40 tisoč knjig.; Nabavili in knjižnično obdelali bodo 1500 novih knjig. Za zbiranje, hranjenje gradiva, vezavo,' zavijanje knjig so namenili petstotisoč dinarjev. Razen dela v knjižnici, bodo skrbeli za urejevanje vaških knjižnic, za statistični pregled knjižničarskega dela v občini, prirejali seminarje za knjižničarje in organizirali prireditve. Obravr 'i in ugodno so rešili tudi vin i a dodatna sredstva. DPD Sv., tli »Tone Čufar« iz Jesenic je bila odobreno pokritje izdatkov za uspelo gostovanje ansambla narodnih plesov v Italiji. Občinskemu odboru ljudske tehnike so zvišali dotacijo za kritje izdatkov za šolske krožke. - B. SOBOTA, 1!. Januarja 1W4 TE DNI PO SVETU # IZREDNO STANJE *$JK' V PANAMSKI CONI Panamski predsednik je zaprosil Varnostni svet, naj bi posredoval v sporu, ki je nastal po spopadu ameriških varnostnih čet s panamskimi študenti. Panamski študenti so v spremstvu policije obesili na ameriško univerzo panamsko zastavo. Zvečer pa je v cono vdrla še ena skupina študentov, ki je rušila vse, kar ji je pri, šlo pod roke. Poveljnik ameriških čet je dobil poveljstvo, da prevzame poveljstvo nad vsemi četami v Panami. V Panami vlada izredno stanje. # NAPAD NA SEDEŽ ITALIJANSKE SINDIKALNE ORGANIZACIJE V Rimu je skupina neofašistov izvedla bombni atentat na sedež delavske sindikalne organizacije. Vsa italijanska javnost jn vlada ostro obsojajo »gnusni« napad in Žalitve državne zavesti delavcev. V Pisi so že prijeli dva voditelja gibanja Mlada Italija, ki so orga nizirali bombni napad. # NA CIPRU VLADA PRIČAKOVANJE REZULTATOV KONFERENCE V LONDONU Iz Cipra sporočajo, da so bili zadnji dnevi mirni. Počasi odstranjujejo barikade, yendar je še vse v pričakovanju rezultatov konference podpisnic ciprskega sporazuma o neodvisnosti v Londonu. # SREČANJE PRIJATELJSTVA Časopis »Tutti gli uomini« je Skoraj polovico časopisa posvetil obisku naših književnikov v Pistoii pri Firencah. V časopisu so odlomki del naših pisateljev in tri reportaže o Jugoslaviji. Lfudfe in dogodki • Lfudfe In dogodki • Ljudje in dogodki • Lfudfe in doeodki # Lfudfe in dogodki • Lfudfe in dosodk V času, ko se okoli Lemanskega Je za uspešno nadaljevanje začetih ZDA. Njegova vlada rabi denar za strani zelo natančno proučujeta uranjeno Je napovedovati hiter na-Jezera steza ledeni obroč, čistijo razoroži t venih razgovorov. Amerl- utrditev dolarja, za zboljšanje pla- ukrepe. Zadnji dogodki so pokaza- predek v razoroži t venem odboru, hišniki In oskrbniki palače Zdru- ški predsednik Johnson Je prvi čilnih odnosov s tujino, za velike 11, da to pomeni že zmanjševanje verjetno pa bodo našli več soglas-ženih narodov v Ženevi zeleno mi- ameriški predsednik, ki Je pove- načrte in vlaganja v zdravstvu, so- razorožitve, čeprav še ni nobenega nostl pri urejevanju različnih zo, katero bodo v nekaj dneh za- dal, da so ZDA zmanjšale proiz- cialni politiki in v šolstvu. Na teh sporazuma o razorožitvi. vprašanj. Razorožitev Je brez dvosedi! udeleženci razorožitvene kon- vodnjo glavnih jedrskih surovin, treh področjih se Je Američanov Ameriški predsednik Johnson Je ma daljši proces, kj rabi tudi dalj-ference. Razpored udeležencev je Tako smo prišli do zanimivega po- polotil strah, da so v velikem za- v svoji poslanici tudi poudaril, da še priprave. Hitre razorožitve naj- ostal isti. Njihovo število prav tako. Spremenile pa so se nekoliko okoliščine in vzdušje v mednarodnih odnosih. Razorožit veni čoln so začel) veslati z drugačnimi vesli. Pred dnevi Je novi ameriški predsednik v prvi poslanici naslovljeni ameriškemu narodu nekoliko podrobneje povedal, kako name- Vrnitev v Ženevo brž ne bo, zato smo lahko veseli, če bo potekala postopoma. Američani so tudi najavili, da bodo sprožili nove predloge. Ker so zahodne sile te predloge skupaj Izdelal« ne smemo podcenjevati vpliva Johnsonovih stališč na zahodne razorožitvi, vendar pa najbrž ne bi da je nemogoče pričakovati nek ravajo ameriški razorožltveni od- Java, da Sovjetska zveza In ZDA ostanku. Ameriški strokovnjaki tr- kopičenje orožja nI samo razsipni- dokončni sporazum o popolni ra- poslanci veslati na nadaljevanju % enotsranskiml dejanji druga dni- vojaške izdatke prisiljena ztnanjše- štvo za državno blagajno, temveč zrožitvi, vendar pa najbrž ne M razgovorov v Ženevi. Nekatera go prisil ju leta na opuščanje obo- vati zaradi drugih skrbi. Predvide- da ima tudi določene izivaJne mo- bilo preveč utoplstlčno pričakovati dejstva in napovedi opozarjajo, da roževanja In se dejansko že razo- na Ima velika sredstva za lzgrad- tive. Pred svojim govoroin je no- delnih sporazumov tam, kjer so ti sta obe vodilni jedrski sili zimski rožujeta. Škarje, s katerimi 50 do njo kemične Industrije In za izbolj- vinarjem povedal, da Je Pentago- Američani In Rusi že precej enot- počltek Izrabili za zmanjševanje sedaj rezali vojaške proračune so sevanje življenjske ravni, kjer Je nu odvzel deset milijard dolarjev, , v « .. .m • mnm*a a~ *uM oborožitvenih Izdatkov. To Je pri- sicer opravičevali s štednjo, ven- vzhod še vedno v precejšnjem za- ki so jih v proračunu zahtevali za , , ™, J ' Šlo posebno do izraza v težnji, da dar ne smemo prezreti tudi poli- ostanku. Ameriški strokovnjaki tr- oborožitev. JelnI sPora?um! vodijo- k razore- bi zmanlšall Izdatke v proračunih tlčnih natfbov. Johnson Je krajša- dljo, da ni nobenega dvostranske- Kaj torej v takšnem razvoju lah- ŽItv* ,n k *auP*nJu. ki Je potreb- za oborožitev. S temi ln podobni- nje vojaških proračunov utemelje- ga dogovora o zmanjševanju voj- ko pričakujemo iz konferenčne no preden bi se lotili težjih in veo- mi ukrepi so ustvarili prve pogo- val z borbo proti siromaštvu v nlh izdatkov. Res pa Je, da obe dvorane osemnajstih v Ženevi. Pre- jih razo roži t veni h načrtov. Lfudfe in dogodki • Lfudie in dosrodki • Lfudfe in dogodki • Lfudfe in docrodkf # f.iu*J?e in doemdki • Mudi* In do-^k Izdelava statutov delovnih organizacij Kmalu široka razprava med proizvajavci' Vadaljevan je s 1. strani Voda ne teče več v grlo Med pomembne naloge naših de- Bombažno predilnico in tkalnico stekla tudi med samimi neposred- lovnih organizacij nedvomno $pa- ter PEKO, ki že izdajata lastni to- nimi proizvajavci, ki bodo osnut- da tudi Izdelava njihove notranje varniški glasili. V BBT so nekaj kom nedvomno dali še kopico sve- taric žamanja, ki so od lanske ce- zakonodaje — statutov. S tem v časa tudi razmišljali, da bi raz- zine in tako v statutih dejansko ne 130 dinarjev preko 170 in 180 zvezi pa Je nujno potrebno, da se množili toliko izvodov statuta, da uzakonili svojo lastno in konkret- dinarjev sedaj poskočile že na 280 vprašujejo tudi v drugih državah, z vsebino statutov seznanijo prav bi po en izvod dobil sleherni pro- no notranjo ureditev. — P. dinarjev, kar je v primerjavi s pa tudi celulozna industrija se po- cenami premoga in drv kar malo previsoko. Sicer pa butarice na Jesenicah to zimo veljajo že 320 dinarjev, ker po odpadkih menda precej po- vsl neposredni proizvajavci. Raz- izvajavec. Vendar bi bila realiza prava o teh vprašan Uh je bila tu- dja |e „„jgjj dokaj obsežno in d ena izmed točk dnevnega reda ^ d de,0 strokovnega odbora za industrijo pri občinskem sindikalnem svetu V tržlškl tovarni kos so se od- Tržič, ki Je bila pretekli četrtek, ločili, da bodo statut obravnavali Iz sicer obširne problematike po poglavjih in zato statut tudi te- glede izdelovanja statutov v indu- mu ustrezno razmnožujejo. Tre- strijskih gospodarskih organizaci- "utno Jf v, Pr»P«>vl za Izdajo tre- jah naj povzamemo le dvoje ugo- J Je PfSlavJe statuta. Tudi v Zdru- tovitev, in sicer da so osnutki sta- *"£ lesni Industriji Tržič bo že v tutov teh podjetij na splošno že prihodnjih tednih statut prišel v izdelani, medtem ko razprava o 1*™° razpravo med prolzvajavce, njihovi vsebini med neposrednimi medtem ko Je po sedanjih pri- proizvajavci še ni zadosti zažive- pravah mogoče sklepati da bodo ja pričeli Javno razpravljati o statutu ' , , , - . ,u i_, ui tovarne Runo že prihodnji teden. Katere in kakšne oblike bi bile Vseblnsko fe 8tatut ,zđe1an tudl najustreznejše, da b. bila razpra- u y Le nkI (reba pa bo le ge rva o statutih med pro.zvajavc, nekolIko pravni§ko oblikovati, čim bolj uspešna. Prav gotovo bi Y lahko na tem področju odigrali Iz teh ugotovitev je torej mo- pomembno vlogo tudi tovarniški goče povzeti, da bo razprava o časopisi in prav to pride v poštev statutih v industrijskih podjetjih za dve največji tržiški podjetji tržiške pbčine vsak čas pospešeno Brez režiserja in pevovodje V smislu navodil o najdenih predmetih, Uradni list FLRJ št. 93/49), Oddelek za notranje zadeve pri Skupščini občine Kranj objavlja naslednji RAZGLAS teguje zanje. Z lignitom so tu še kar na teko^ čem, čeprav namesto zaželenega kookovca dobijo predvsem lignit v večjih kosih. Teže je z rjavim premogom, ki ga je komaj, komaj Pri oddelku za notranje zadeve so v hrambi najdeni spodaj za potrebe bolnice. Ta ga namreč Lepe nagrade za najboljše šole Pred dnevi je posebna komisija zbrala podatke, ki so jih lani dosegle šole pri varčevanju. Pobudo za varčevanje da vsako leto Komunalna banka Kranj. V kranjski občini je tekmovalo 14 šol. Med vsemi je bila najboljša osemletka Stane Žagar iz Kra- Pred kratkim je bila na Jezer- dve dramski deli. Ponovno bodo nia. Od skupnega števila 1020 skem redna letna konferenca kul- poskusili spraviti na noge svoj učencev, ima kar 480 vlagateljev, turno umetniškega društva Jezer- pevski zbor. Več sklepov je bilo ki imaio povnrečno na hranilnih sko, na kateri so se pogovorili o sprejetih tudi v zvezi s knjižnico, knjižicah 14.107 dinarjev. Kot na- delu v preteklem letu in o bodo- ki ima okoli tisoč knjig. Prav tako grado je šola prejela ozkotračni čih nalogah društva. Kljub števil- so sklenili, da bodo že zgodaj spo-kinonroiektor. Tej šoli sledijo nim težavam je društvo uspešno mladi pričeli pripravljati program osem'etka Simon Jenko, Primsko- delovalo. 2e več let ima tudi do- za krajevni praznik in za tradi-vo, Žabnica. Naklo. Cerklie. Pre- bre prijateljske odnose s prosvet- cionalni »Ovčarski bal«. Za pomoč doslie, Šenčur, Duplje, VokloJ Oi- nim slovenskim društvom onstran ob letošnjem Ovčarskem balu bo-ševek, Trstenik, Podbrez'e in Za- meje na Koroškem. Tudi v bodo- do prosili tudi občinski svet Svo-lotr pri Cerkljah. Nekai šol bo pre- če bodo ta sodelovanja še poglo- bod in prosvetnih društev Krani. jelo kolektivne nagrade. bili. Cim preje bi želeli urediti tudi Ta način tekmovanja ima zlasti Največje težave ima društvo s klubski prostor. Adaptacija je že iz vzgojnega vidika velik pomen, tem, ker nima režiserja niti pevp- nekaj časa končana, sedaj pa bi najboljše šole pa so zato tudi do- vodje. Kljub trnu so se odločili, da rabili denar za opremo, vanj pa bi bro nagrajene. — R. bodo v letošnji sezoni naštudirali prenesli tudi knjižnico. — R. navedeni predmeti, mopedi in kolesa: 1. žensko kolo, neznane znamke, št. okv. 549830, zelene barve 2. moško kolo, znamke »Rog«, št. okv. 395385, svetlo plave barve, 3. žensko kolo, neznane znamke, št. okv. 327822, zelene baute 4. moško kolo, neznane znamke in številke, srebrne barve 5. moško kolo, znamke »Rog«, št. okv. 43475, sive barve 6. moško kolo, znamke »Rog«, št. okv. 103451, svetlo plave barve 7. žensko kolo, nez. znamke, št. okv. 1239033, črne barve 8. moško kolo, znamke »Puch« št. okv. 20960, porjavele barve 9. moško kolo, neznane znamke, št. okv. 02052, črne barve 10. žensko kolo, znamke »Rog« št. okv. 350096 črne barve 11. moško kolo, znamke »Bianchi«, št. okv. 148163, sive barve 12; moško kolo, znamke »Rog«, št. okv. 128831, zelene barve 13. rnoško kolo, znamke »Dvrkopp«, št. okv. 1397427, črne barve 14. moško kolo, neznane znamke, št. okv. K-01, črne barve 15. žensko kolo, znamke »Rog«, št. okv. C-42923, modre barve 16. žensko kolo, neznane znamke, št. okv. 619846, sive barve 17. moško kolo, neznane znamke in številke, zelene barve 18. žensko kolo, znamke »Partizan«, št. okv. 89019, rdeče barve 19. žensko otr. kolo, znamke »Cucle-special«, brez št., rdeče barve 20. moško kolo, neznane znamke, št. okv. 213621, plave barve 21. moško kolo, »Rog«> št okv. 387379, sive barve 22. moped »Colibri«, št. okv. 005574, št. ser. 20180714, zelene barve 23. moped »Colibri«, št. okv. 034228, št. ser. 20J82339, rdeče barve 24. moped »Colibri«, št. okv. 150469, št. ser. 20299065, sive barve dvosedežni, tip T-12 25. rdeča denarnica iz polivinila 26. aktovka na zadrgo iz plastične mase 27. črna denarnica 28. denarnica zelene barve. Lastniki zgoraj navedenih predmetov, mopedov in koles naj se zglase v roku enega leta pri tuk.. oddelku za notranje zadeve z Izkazom o lastništvu. Po preteku enega leta bodo predmeti, mopedi in kolesa prodani na javni dražbi. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Kranj [ VPREGA BREZ.LUCI Zmračilo se je že, ko je Peter Marklfi z osebnim avtomobilom KR 33-61 peljal po cesti IV. reda iz Strahinja proti Naklem. Iz na-iprotne smeri je vozil vpreini voz, ki ga je upravljal Filip Cebašek. Nenadoma je opazil Markič vprego, zakaj bila je brez luči. Brž je Eritisnil na zavoro, vendar je bila razdalja prekratka, pa cesta je ila spolzka. Zaneslo ga je v voz. Materialna škoda na obeh vozilih (na avtomobilu je precejšnja) je ocenjena na okoli 210.000 dinarjev. OGENJ V DELAVSKI BARAKI štiriindvajsetletni delavec Bogatin Nlkolovski je v sredo zgodaj ljutraj zakuril peč v baraki delavskega naselja Železarne Jesenice na Straži in odšel na delo. Ves dan ni bilo v njej nikogar, zakaj njeni stanovavci so bili na delu. Od vročine se je vnel pod, najprej okoli peči, počasi je tlelo dalje. Ob 21.40 se je razolamtelo. Stanovavci in delavci sosednjih barak so ogenj pogasili. Toda kljub temu Ognjeni zublji stotisočem dinarjem, na kolikor je ocenjena š^da, niso prizanesli. Baraka je bila popolnoma lesena, bila je stara 15 leti Trije kot eden Na sliki vidimo — od leve proti desni: Zorana, Mirana ln Dragana PREDDVOR - V nedeljo ob 9.50 sta se v Kokri zaradi poledenele ceste zaletela osebna avtomobila LJ 162-64 (voznik Branko Polajnar) in K-PC-171 D (voznik Adolf Stil-ler). Polajnar si je pri trčenju zlomil levo nogo in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, njegova sopotnika Dragica in Pavel Horvat pa sta bila lažje poškodovana. Na obeh avtomobilih je za pol mijijona škode. BOH. BISTRICA — V bližini hotela »Zlatorog« v Bohinju sta v nedeljo ob 15.30 pri srečavanju trčila Milan Medja z osebnim avtomobilom KR 47-51 in Jože Erzan, ki je vozil osebni avto LJ 238-94. Do trčen ia je prišlo zaradi poledenele ceste, ki je povzročila na Obeh vozilih škode za približno 150.000 dinarjev. uro me VREMENSKA SLIKA 2e dalj časa se je zadrževalo nad Evropo področje visokega pritiska, v nižinah je bil hladen zrak, ki je povzročal nizko oblačnost. — Jedro hladnega zraka se v višinah iznad srednje Evrope pomika proti jugu in bo povzročilo pooblačjtev tudi v višjih legah. NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA PRIHODNJE DNI Oblačno vreme, vmes bo snežilo. Najnižje nočne temperature med —8 do —13 stopinj, najvišje dnevne okoli —6 stopinj. Tudi v nedeljo bo oblačno in vmes bo rahlo snežilo, vendar znatnejših padavin ne bo. Se naprej bo hladno vreme. VREME V PETEK ob 13. url Ljubljana: oblačno, posamezne snežinke; Lesce-Bled: oblačno, —8, zračni pritisk 1035 milibarov, pritisk je ustaljen; Jezersko: jasno, —II; Triglav-Kredarica: pretežno oblačno, —7, piha jugovzhodnik s hitrostjo 20 km na uro. SNEŽNE RAZMERE v petek ob 7. uri Komna — 50 cm, Tamar — 50 cm, Dom Planica — 34 cm, Vršič — 40 cm, Kranjska Gora — 32 cm, Žičnica Vitranc — spodaj 34 cm, v sredini 44, na vrhu 50 cm, Lesce — 24 cm, Pokljuka -- 45 cm, Bled — 30 cm, jezero zamrznjeno. Bohinj — 38 cm, Krvavec — 30 cm, Jezersko — 22 cm, Dom na Joštu — 25 cm. Vsak dan jih lahko srečamo. Joda, če ne bi hodili skupaj, ampak vsak zase, nikoli ne bi vedeli, koga smo srečali. Vsi trije so si podobni kot dinarji. Vsi so enako oblečeni, enake zunanjosti in tudi enakih značajev in navad. Vsi trije hodijo v isti razred na osemletki Franceta Prešerna v Kranju. Vsi trije $o odličnja-ki. Vsi trije radi igrajo šah in nogomet, namizni tenis in smučajo. Vsi trije spijo v eni spalnici in se učijo pri isti mizi. Vsi trije so zdravi in veseli To so resnični trojčki, trije bratje, ki so se rodili 13. oktobra 1951. leta v ljubljanski porodnišnici. Stanujejo v Kranju, na Kidričevi cesti. Ko }e za rojstvo zvedel načelnik vojnega odseka v Kranju, je tako} sporočil veselo novico maršalu Titu in ga zaprosil za botra. Tito je kratko odgovoril: »Pristanem, ker so trojčki.* Boter se jih spomni vsako leto. Za dan republike jim pošlje darila. Letos je vsak dobil lepo zbirko knjig. Otroci pa so mu za novo lito poslali ročno delo. Starša trojčkov, Anton Bo-iič in Nada-Alenka sta se poročila v letu 1947. Doma sta iz Primorske. Hčerka Alenka se jima je rodila 1948. leta in sedaj obiskuje gimnazijo. Oče in mati sta bila oba v partizanih. V vojni sta opravljala različne vojaške in politične dolžnosti. Mater Nado-Alenko smo vprašali, kdaj je imela največ skrbi s svojimi trojčki. Odgovorila je, da je bilo najbolj težko prva leta. Poseben ročni voziček, s katerim sta jih z možem prevažala, branita še udaj. vsak dan porabi 7 ton. Samo za premog imajo okoli 250 naročil, vendar jih dokaj sproti, v manj kot ednu dni, zadovoljujejo. V Kranj doteka toliko premoga, kolikor ga je potrebno za naročila, ki prihajajo sproti. Vendar pa so še vedno v zaostanku, ker je bilo v poletnih mesecih izredno veliko naročil. Za primerjavo: v juli ju so potrošniki naročili 1738 ton premoga, v novembru pa 244 top. V zaostanku je še nekaj naročnikov iz meseca avgusta in po nekaj iz poznejših mesecev, izpolnili na so več nujnih naročil, ki so prišla pozneje. Sedaj že dotekajo ponovna naročila tistih, ki jim gre zaloga kuriva h koncu in takih, ki se želijo oskrbeti za prihodnjo zimo. Drv je bilo do 8. oktobra dovolj, potem pa jih je do začetka decembra primanjkovalo. Sedaj je nekoliko bolje, vendar je po njih majhno povpraševanje. Optimistične napovedi za drugo polovico letošnje zime seveda veljajo le za primer, da ne bo hujšega mraza. Ker se zaradi mraza proizvodnja hidroelektrarn zmanjšuje bodo to začasno morale nadoknaditi termoelektrarne. Njihovo močnejšo potrošnjo bo venet-no nekoliko občutila tudi malo* prodajna mreža. 2 Poklonjeni zaslužek Imaio rezervni sklad za osebne dohodke in podobno. Odvisno je pač od njihovih pravil In notranje ureditve. V tem primeru se delavec vnaprej zavestno odreče določenemu delu svojega dohodka. Taka oblika dovoljuje tudi posebna novoletna izplačevanja. Seveda pa tudi pri tem kršimo načelo delitva po delu, če ne damo toliko kot Je posameznik vložil, marveč vsera enako, kot so delali v mnogih podjetjih. Vsekakor Je delitev v takšni obliki rušenje sistema delitve po delu pa najsi imenujemo nagrade, dobiček ali višek itd. To je zlasti tam, kjer niti danes še ne vedo povedati Iz katerega »žepa« — sklada je denar pišel. Pojav samo podaljšuje mezdno miselnost, ker ustvarja vtis, da pri tem ni šlo za redni in doseženi delovni uspeh, marveč za »dobroto«, razumevanje ali Iznajdljivost vodilnega vodstva. V tem smislu je taka delitev dohodka v obliki »dedka mraza« ponižujoča za proizvajavca. Ce so to sredstva kolektiva (druga ne morejo biti!), se pravi sredstva kot plod dela in uspeha proizva-Javcev, potem jim je treba sproti — mesečno ali pa ob letnem izračunu izplačevati po resničnih dosežkih ne glede na konec leta in druge okolnosti. Ce je bil delavec sposoben zaslužiti, je brez dvoma tudi dozorel, da zna svoj denar tudi sam razporediti po potrebah, ki jih ima. Zato so taka izplačila kršitev naših načel in poniževa-nie proizvajavca-ustvarjavca last« nih dobrin. — K. M. Razpisujemo prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE Nastop službe 1. 2. 1964. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe na Avtomoto društvo Kranj ČRiJo nn Beiem • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naš ih komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Danes in jutri: Sedmič po stezah partizanske Jelovice V počastitev spomina.na Dražgoško bitko ŽELEZNIKI — SELSKA DOLINA — Danes in jutri, 11. ln 12. januarja, bodo v počastitev legendarne Dražgoške bitke že sedunič izvedli proslavo, ki pravzaprav prerašča v tradicionalno zimsko-športno prireditev. Tako se na svojevrsten način ohranja spomin na Dražgoško bitko, ko so gorenjski partizani okupatorju 1942. leta zadali prvi in najhujši udarec na Gorenjskem. Mladina in športniki prevzemajo glavni del programa. Z udeležbo. na zimskošportnem tekmovanju — nočni slalom, smučarski teki in sankanje — v Železnikih, Sekali. Kro-Pi in Lancovem pri Radovljici najbolje prispevajo k dejanskemu namenu proslave. Udeležba je vsako leto številnejša, zakaj razen gorenjskih oziroma slovenskih smučarjev tekmujejo tudi predstavniki iz drugih republik. Po ukinitvi kranjskega okraja Je obveznosti sprejela skupščina okraja Ljubljana, medtem ko gre skrb za organizacijsko in tehnično izvedbo odbora ZZB-NOV občin Kranj, Sk.Loka, Tržič, Radovljica, Jesenice. Letos prvič so pritegnili tudi Kamnik ln Domžale. Vse občine namreč kolektivno, v primernem razmerju krijejo stroške (predračun 3,5 milijona dinarjev) prireditve. Prva prireditev v okviru proslave »Po stezah partizanske Jelovice« bo nočni slalom v Železnikih, drevl z začetkom ob 17.30. Skupno bo nastopilo 70 tekmovavcev. Jutri dopoldne ob 10. uri pa se bodo v Železnikih in Lancovem začeli teki. Sankaške tekme z navadnimi fh tekmovalnimi sanmi "pa bodo v Selcah ln Kropi. — St. S. 9 Kako je s statutarno razpravo Prihodnje dni bo o tem vprašanju razpravljal strokovni odbor za industrijo NOVE ORGANIZACIJSKE oblike sindikalne organizacije, ki se kažejo v ustanovitvi področnih* strokovnih Odborov, bodo nedvomno mnogo pripomogle k temelji te j.šl obravnavi problemov. Tudi pri občinskem sindikalnem svetu v Tržiču so preteklo leto formirali tri področne strokovne odbore, in sicer odbor za industrijo, odbor za družbene službe in odbor za storitvene dejavnosti. Kot prvi se bo letos sestal na Svojo sejo strokovni odbor za in- STRELCI V CERKLJAH PRED NOVIMI NALOGAMI Pred dnevi je imela strelska družina v Cerkljah na Gorenjskem svoj redni letni občni zbor. Družina šteje 86 članov in članic. V zadružnem domu so preuredili tudi- zaključke Prostor, tako da sedaj lahko tekmujejo in trenirajo tudi na predpisano dolžino 10 metrov. Prej je bila strelska dvorana dolga le osem metrov in pol. Za bodoče delo so. sprejeli več pomembnih smernic, med drugim tudi to, da oodo dogradili strelišče za malo-kalibrsko puško in da bodo na* osemletki v Cerkljah -ustanovili Pionirski strelski krožek. Izvolili Pa so tudi novo vodstvo. — R. Oh Saai Dalinkl • Nfi Plavžu, ki ga lahko imenujemo »nove Jesenice«, so pred nedavnim zopet dogradili tri stanovanjske bloke s 60 stanovanji. Najhujša zima tistih, ki so čakali na stanovanja ni motila. V zadnjih dneh so zasedli že večino stanovanj in je le še nekaj takih, ki čakajo ugodnejšega vremena. Pridobitev 120 novih stanovanj, pomeni za Jesenice mnogo. Se več pa pomeni za tiste, ki so čakali na stanovanja po pet in celo več let in so jih imeli že nekaj let plačane. • Uspela razstava Jeseničanov v Italiji. Med obmejnima občinama Jesenice in Trbiž 'obstaja že nekaj let dobra zveza, ki se utrjuje z organiziranjem raznih kulturnih prireditev. Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah gostuje s svojimi odseki vsako leto v Trbižu in drugih dustrljo, in sicer že prihodnje dni. Na seji bodo razpravljali o nekaterih pokazateljih gospodarjenja v prcjeklem obdobju, razen tega pa bodo analizirali tudi dosedanjo razpravo v delovnih organizacijah o statutih podjetij ter s tem v zvezi sprejeli ustrezne za prihodnje delo na tem področju. Težave in uspehi komunalnega podjetja Komunalno podjetje na Jesenicah je bilo leta 1961-62 tik pred likvidacijo. Nestrokovno in neodgovorno, delo vodilnega osebja, direktorja, računovodje in sekretarja podjetja je nedvomno največ pripomoglo k hitremu propadanju podjetja. Zato so se odločili, da bodo zamenjali vodstvo podjetja. Delo v letu 1963 so pričeli z 20 mi-milijonsko poslovno izgubo in več kot 10 miljonsko razliko med še neodpisano vrednostjo osnovnih sredstev in obračunano amortizacijo. Samoupravni organi, vodstvo podjetja in organizacije so se lotili odgovorne naloge rešiti podjetje nadaljnjega propadanja. V lanskem letu so iz rezervnega sklada skupne porabe porabili 7 milijonov za kritje poslovne izgube iz leta 1962. Najeti so morali še 8>*rflijonov kratkoročnega kredita iz občinskega rezervnega sklada. Kljub vsemu pa so v lanskih devetih mesecih, pri 180 milijonski finančni realizaciji ustvarili 33 milijonov skladov. Tak finančni uspeh so dosegli zato, ker so povečali realizacijo na ehega zaposlenega za 41 odstotkov, osebni dohodek zaposlenih pa se je povečal za 18 odst. Torej storilnost dela je naraščala hitreje kot osebni dohodki. Po analizi devetmesečnega poslovanja v lanskem letu so začeli še bolj izpopolnjevati organizacijo dela, modernizirati osnovna sredstva, vzgajati kader in načrtno odvajati del sredstev za družbeni sfandard. V prihodnje bodo izvajali dela in vzdrževali razne komunalne objekte nizke gradnje, razvijali potrebno komunalno dejavnost in organizirali obrtni center za razne obrtne usluge. V ta namen bodo po programu porabili približno 68 milijonov dinarjev. Za sedaj imajo kritih skoraj 25 mili ionov — za razliko pa bodo morali najeti neka i kreditov. Dosedanji uspehi in program njihovega razvoja so zagotovilo, da bodo sredstva koristno vložena za razširjeno renrodukcijo. Tako bo iz skoraj likvidiranega Komunalnega podjetja zraslo novo. ki bo v korist in ponos cele občine. -ak- V Kranju so začeli podirati dvoriščno stavbo ob »Stari pošti«, katero bodo preuredili v upravne prostore in trgovino tovarne »Sava« Pregled znanja na veliki prireditvi v Kranju V nedeljo, 12. januarja, ob 10. uri dopoldne bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju zanimivo občinsko tekmovanje, ki ga organizira komisija za vzgo;o in varnost v cestnem prometu skupščine občine Kranj. Na tekmovanju »Odgovarjamo na vpraš i-nja — vse o prometu« bo nastopilo 10 ekip iz vseh osemletk kranjske občrne. , To bo pravzaprav pregled, na ki-terem naj bi učenci pokazali česa so se naučili v času zvezne pro-metno-vzgojne akcije. Celotna ori-* reditev bo povezana tudi s kultur-no-zabavnim programom, na km -rem bodo prav tako sodelovali učenci različnih šol in vrtcev. Za najboljše šole, ki so v času vzgojne akcije in tekmovanja zbrale največ točk, je prireditelj pripravil za pol milijona dinarjev kolektivnih in individualnih nagrad. R. Po poteh slovenske planinske transverzale Malenski vrh nad Poljanami, ki stoji 705 metrov visoko in ima sto prebivavcev, je bil pred dnevi deležen zanimivega planinskega predavanja »Po poteh slovenske planinske transverzale«. Predavanje je bilo v prostorih osnovne šole, npedaval pa je znanj planinski vodnik Alojz Hafner iz Škofje Lo-„ ke. Udeležencem je prikazal preko 200 barvnih diapozitivov. Predavanja se je udeležilo preko 70 domačinov in okoličanov, kar priča, da je bilo zanj veliko zanimanje, zlasti med mlajšimi prebivavci. — R. Na vrsti so občani Predosnutek statuta občine Tržič je izdelan In tako pripravljen, viru krajevne organizacije SZDL da o njem povedo svojo besedo občani sami. V drugi polovici Janu- organizirali še dodatne razpravje. arja bodo zato po vseh krajevnih organizacijah SZDL številne Javne Vendar pa samo z javnimi tribu tr&flK*. Kot uvod v takšno obsežno razpravo o občinskem statutu med občani se bo v ponedeljek sestal v Tržiču aktiv političnih delavcev, ki bo razpravljal o nekaterih organizacijskih vprašanjih za izvedbo javnih tribun. finskega statuta, ki se nanašajo na zadovoljevanje skupnih potreb občanov, medtem ko bode na drugi javni tribuni obravnavali samoupravljanje v komuni. Ce pa se bo pokazala potreba, bodo v ok- V vsaki krajevni organizaciji SZDL, in teh je na področju tržiške občine 12, bodo od srede do konca januarja organizirali po dve javni tribuni. Na eni tribuni bodo obravnavali tista poglavja ob- Dom družbenih organizacij na Javorniku so pred kratkim pokrili, da bodo lahko nadaljevali z notranjimi deli tudi v zimskih mesecih in tako dom čimprej dogradili nami po KO SZDL javna razprava o občinskem statutu v tej lazi še ne bo končana. V občinskem merilu bodo namreč organizirali še več razprav s področja socialnega varstva, zdravstva, telesne vzgoje in podobno. Predosnutek statuta bodo dobile tudi vse sindikalne podružnice, da bodo proučila predvsem tista poglavja občinskega statuta, ki se nanašajo na odnose med komuno Jn delovnimi organizacijami v začetku februarja. Predosnutek statuta bodo dobile v začetku februarja, ko bodo vse te javne tribune končane, bo občinski odbor SZDL zbral in obdelal vse pripombe, ki jih bodo dali občani na javnih razpravah. Te pripombe bo nato posredoval komisiji za izdelavo statuta pri občinski skupščini. Komisija bo te pripombe analizirala in jih vnesla v jpredosnutek občinskega statuta, nakar bodo dali osnutek statuta v tisk. Tako bo tiskan izvod občinskega statuta dobilo sleherno gospodinjstvo. Osnutek statuta bodo nato obravnavali še občinska skupščina in zbori volivcev, tako da lahko pričakujemo, da bo statut občine Tržič sprejet v mesecu marcu. Tudi lokalna radijska postaja v Tržiču že nekaj časa posveča občinskemu statutu del svojega programa s tem, da občane seznanja s posameznimi poglavji statuta in jih komentira. — P krajih občine. Za letošnje novoletne praznike so imeli razstavo slikarskih del jeseniških svobodašev, učencev jeseniških šol in jeseniškega akademskega slikarja Jaka Tor-karja. Razstavo so odprli v soboto, 28. decembra, in je bila odprta do 4. januarja. Bila je v prostorih strokovne šole v Trbižu. Ogledalo si jo je veliko število domačinov, zlasti mladi, pa tudi okoličani in Strokovnjaki. Kritike so bile pohvalne. Taki obir.ki utrjuicio odnose med prebivavci dveh sosednjih držav. — U. Na Jesenicah se je Tehnični muzej zadnja leta obogatil s številnimi zgodovinskimi dokumenti o delavskem gibanju pred vojno, v narodnoosvobodilni borbi in povojni izgradnji, pa tudi z* eksponati 6 razvoju planinstva in alpinizma. Ker prostori Tehničnega muzeja ne zadostujejo za razstavljanje vseh teh predmetov, sta se Železarna Jesenice in občinska skupščina Jesenice sporazumeli za ureditev bivše Kosove graščine v muzej. Stavbo, ki služi danes za nekatere urade občinske skupščine, bodo preuredili v »Slovenski planinski muzej«. Odločitev za ureditev bivše Kosove graščine v Slovenski planinski muzej, pomeni novo kulturno pridobi lev za Jesenice in jeseniško občino. T0S0 gre v Leipzig polnjenih in popolnoma enakovrednih s tujimi. Zaradi premajhnih proizvodnih' kapacitet pa morajo tovarne žal uvažati .še ogromno strojev iz inozemstva. V letošnjem letu pričakujejo že tudi prve izvozne uspehe* posebno v mlade afriške države. Tudi na letoš-čevljarske panoge njem leipziškem sejmu bo TOSO stroji, rezervnimi sodeloval s serijo strojev, ki jih bo po končanem sejmu odkupila neka nemška tovarna. Velike možnosti ima mladi kolektiv doma in v svetu, kljub težkim pogojem, s katerimi se mora boriti. Posebno pereč problem je z neprimernimi Malokdo v Kranju pozna tovarno obutvenih strojev in opreme TOSO, ki ima velik pomen za celotno jugoslovansko čevljarsko industrijo. Iz majhne obrtne delavnice, se ie s povečanjem in novo organizacijo razvilo solidno podjetje, ki že v polni meri oskrbuje 75' podjetij v državi s deli, sekalnimi noži in kalupi Z novo notranjo organizacijo, uvedbo močne konstrukcije, priprave dela in sistematične raziskave domačega in tujega tržišča so v zadnjem času prešli na večje se- , Obratnimi prostori. 'Garancija za rejske izdelave strojev, zelo izpo- y^je je kolektiv mlacMh Fd«n --«- - •■ ljudi, ki z veliko, vol jo in veseljem j£T*22E2E L ul . £, t™koVa,cevljarsko ,nduslr,J° kap. 700 parov. Nov Izdelek je za naroČ- želijo in se trudijo za iznopolnitev ^pai Jtomomat Planika. Trak je dolg 43 metrov in je bil izdelan v rekordnem času tev vSeh postavljen^i ciljev. V Lomu pod Storžih m gradijo gasivsko-prosvetni dom V LOMU POD STORŽICEM so ustanovili prostovoljno gasivsko društvo že leta 1929. in kupili prvo motorno brizgalno. V lomski dolini so številna posestva, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Imeli so štiri žage, ki sb jih izpodrinili moderni žagarski obrati. Nekateri se ukvarjajo tudi z žganjem apna. Življenje se čedalje bolj spreminja. Vedno več je namreč tistih, ki odhajajo na delo v tržiške tovarne in podjetja. Sredi vasi so že pred vojno postavili majhen gasivski dom, v katerem je še danes vse gasivsko orodje. Za kaj drugega v njem ni prostora, ker je premajhen. Pričeli so že razmišljati, da bi gasivski dom poveeali, toda potrebujejo tudi prosvetno dvorano. Pred tremi leti so pričeli graditi nov gasivsko-prosvetni dom. Obiskali smo domačina, predsednika prostovoljnega gasivskega društva Jožeta Rozmana in ga zaprosili za razgovor o gradnji doma. #Kje stoji novi dom? — Na severni strani vasi v smeri vasi Potarje. če bo šlo vse v sreči, bo dokončno zgrajen v letu 1966. Finančno sta nas podprt* občinska skunščina in občinska gaslvska zveza Tržič, vse ostalo 1« prispevek prebivavstva. Preko 80 kubičnih metrov lesa so prispevali prebivavci sami. Naredili so tudi veliko prostovoljnih ur in zbrali precej gradbenega materiala. V spodnjih prostorih bodo garaže m orodjarna za gasivsko društvo, nad njimi pa bo kulturno-prosvetna dvorana z 120 sedeži, prostori za druibeno-politične organizacije, stanovanje za hišnika in drugI prostori. Gasivski dom ho zgrajen že letos. Ostale prostore pa bomo gradili po finančnih možnostih. — # Koliko članov ima vaše društvo? — Aktivnih je okoli dvajset. Imamo pa tudi pionirsko desetino. —• # Kolikokrat ste že sodelovali pn požarih? •— Sedemkrat. Enkrat smo bili tudi v Tržiču. — # Kdaj je by. zadnji požar? —- Lani julija je pogorelo gospodarsko poslopje v Zgornjih Grahovšah. Hiše in ostalo smo rešili. — # Cemu vse bo služila nova prosvetna dvorana? — Za vse kulturno-prosvetne namene, zbore volivcev, sestanke in drugo. Imeli bomo tudi svoje kino predstave. Sedaj imamo v šoli le ozkotračni kinoprojektor. — R. C. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam dinamo za Topolino Fiat 500, celotno garnituro ležajev za pogonsko gred in meglenko. Praprotnik Vera, Ljubno 86 a 57 Prodam Opel Rekorda 54 v brezhibnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 69 Prodam kravo simentalko 500 kg težko, brejo 8 mesecev, dobro mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku 70 Prodam prašiča 130 kg težkega ln brejo telico. Dvorje 56 96 Prodam 12 tednov brejo svinjo. Zg. Brniki 27, Cerklje 97 Prodam nov rjav krznen plašč za večjo močno postavo. Olga Koritnik, Mestni trg 49, škof j a Loka 98 Prodam dele za Volksvvagen, svojnike za osne krake, Izpušne ventile in snežne verige. Romovž Franc, Mladinska 1, Kranj 99 Prodam dva »zotlarja«. Strahinj 12 100 Prodam kravo po Izbiri. Bcne-dikova 28, Kranj 101 Prodam prašiča za zakol. Vo-povlje 15 102 Prodam kuhinjsko mizo in 4 stole. Ul. Mlad. brigad 1, Kranj 103 Prodam plemenskega vola. Šenčur 279 ' 104 Prodam prašiča 150 kg težkega. Drulovka- 32 105 Prodam Fiat 1100 prevožen 31.000 kilometrov. Naslov v ogl. odd. Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako velikem številu spremili našega dragega očeta • Primožič Avgusta na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje, izrekamo iskreno zahvalo. Globoko žalujoči: Hčerka Marija z družino, sinova Avgust in Adolf z družinama. • Tržič, 7«, 1. 1964. Prodam FIAT 1100/103 odličen z radiom.' Vprašati Golob, St. Žagarja 23 106 Ugodno prodam moped Colibri z rezervnim cilindrom, očali, kapo, rokavicami, zračno črpalko, cerado pajacom in finim orodjem. Naslov v oglasnem oddelku 4861 Prodam prašiča 150 kg težkega. Pišelniva 15 129 Prodam prašiča za zakol. Jama 3 130 Prodam Topolino C — 1954. Delavska 25, Kranj 131 Prodam krave po izbiri. Zg. Brniki 26 132 Prodam zazidljivo parcelo. Naslov v oglasnem oddelku 133 Prodam gojzerie št. 37 in moško suknjo. Gregorčičeva 15, Kranj 134 Prodani pleskano spalnico. Ogled pri Čehovinu na Pfimskovem 135 Prodam kravo po izbiri. Sp. Brniki 60 136 Prodam šivalni stroj Singer na elektriko. Naslov v oglasnem oddelku 137 ostalo Zahvala Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža in očeta ; VINKA PODJED se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, podjetjema Central in Oljarica, Osnovni šoli Predoslje, Ekonomski šoli v Kranju, gasivcem, pevcem in gospodu župniku iz Predoselj. Zahvaljujemo se tudi zdravnikoma dr. Bohincu in dr. Novaku za lajšanje bolečin med boleznijo. Neutolažljivi: žena Anica hčerka Stani.'sin Vinko in ostalo sorodstvo Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. kupim Kupim kompresor v dobrem stanju. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Kompresor« 107 Kupim kuhinjo in sobo v okolici Kranja. Ponudbe oddati pod »Plačam v gotovini«. 125 Kupim 100 kg slame. Šenčur 228 126 Kupim prašiča za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 127 Kupim kravo 3 do 6 mes. brejo, vola za vprego 350 do 400 kg. Naslov v oglasnem oddelku ali oddati ponudbe na ogl. oddelek, pod 4865 4865 Kupim suhe deske. Dolge 2 m, debele 20 mm in 25 mm, lahko so stare. Jošt Hinko, mizar, Naklo 51 128 Nujno iščem eno aH dvosobno stanovanje v centru Bleda ali bližnji okolici, eventuelno tudi odkupim. Naslov v oglasnem oddelku 33 Fant prost vojaščine, ki ima veselje do lesne galanterije ali mizarstva, dobi hrano in stanovanje za pomoč pri delu. Oddati ponudbe pod »Vesten« 108 študent išče sobo v centru mesta ali v njegovi bližini. Ppnudbe poslati na oglasni oddelek »Plačam dobro« 109 Dekle, ki se je z mamo in enim otrokom peljalo proti Radovljici in sva bila skupaj na Brezjah v cerkvi in tudi zunaj cerkve, dne 20. oktobra 1962. leta, naj piše na naslov zaradi informacij, ki jih dobi v oglasnem oddelku s svojim naslovom. Glasbenik gledališča star 36 let, želi spoznanstva z ljubiteljico popevk, učiteljico ali šiviljo. Pod šifro »Ljubiteljica popevk« 111 Jožetu Žlebirju, ki služi vojaški rok v Sarajevu želijo- srečno novo leto prijatelji iz Poženka. 112 Obveščam spoštovane stranke, da sem preselil mehanično delavnico z Gašteja na Ljubljansko cesto 21, nasproti Petrola. Ževnik Julij 113 Radovi jičani in okoličani! Še pred dežjem dajte dežnike v popravilo. Priporoča se »Dežnikar-stvo« Radovljica, Cesta talceV 6 114 Lokal ali dvoriščni prostor za izvrševanje obrti vzamem takoj ali pozneje v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod 1964 posilite na oglasni oddelek. 115 V ponedeljek je bila izgubljena denarnica in v njej manjša vsota denarja. Vprašati Sindič, Staneta Rozmana 5 .116 Družina z enim otrokom išče gospodinjsko pomočnico. Poizve se pri »Merkurju« v trgovini na naslov Tičar Miša 89 Oddam lepo opremljeno sobo upokojenki ali delavki, ki dela na Izmene za varstvo triletnega dečka Novine Anton, Zg. Sevnica 25, Medvode 117 Oddam sobo s kabinetom. Naslov v Oglasnem oddelku 118 Oseba, ki je zamenjala klobuk v zdravstvenem domu Kranj, naj ga vrne, dobi svojega 119 Preklicujem št. bi. 3413, 4061, 4062 izdan v kom. trgovini, Kranj, dne 18. 9. 1963, Herlec Ivanka 120 Sprejemam in izvršujem razne načrte kot: garaže, adaptacije stanovanjskih hiš. Grem v pomoč ali službo tudi k stanovanjskim skupnostim. Naslov v Glasu pod »Solidno«. 121 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Nudim sobo in hrano. Naslov v oglasnem oddelku 122 Dobro frizersko moč sprejme Kofler, Železniki nad šk. Loko. Hrana in stanovanje preskrbljena 123 Iščem neopremljeno sobo za eno osebo v Kranju ali okolici. Plačam v naprej. Marija Zver 124 Gorenjski fant v Zahodni Nemčiji, tridesetih let, srednje postave, želi spoznati prikupno slovensko dekle. Slika zaželena. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »V dvoje je lepše«. Tajnost zajamčena. objave Uredništvo »Glasa« honorarno zaposli študenta ali študentko slavistike ali germanistike, ki bi v torek, četrtek in petek popoldan korigirala časopis. Obširnejša pojasnila se dobijo v uredništvu »Glasa« KAM V NEDELJO? KUD Zalog pri Komendi sporoča: v nedeljo ob 15. uri gostujejo v Zalogu Veseli hribovci. ZAHVALA .Ob nenadni smrti našega dobrega strica FRANCA KOŽELJ izražamo prisrčno zahvalo za iskreno pomoč vsem sosedom, obrtnikom in vsem, ki so nam kakor koli pomagali v teh težkih dneh. Iskrena hvala za darovane vence in cvetje vsem sorodnikom, sosedom, pomočnikom in ZB. Posebno zahvalo smo dolžni obrtniškemu pevskemu zboru za ganljive žalstinke, gospodu dr. Francetu Rozmanu za spremstvo, kakor vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prlmskovo, dne 10. januarja 196*4 žalujoči: Francka Polanc z družino in ostali nečaki in nečakinje Tapetništvo — sedlarstvo, Radovljica, sprejme v službo delavca za tapetniško in sedlarsko delavnico. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj. »Invalidska delavnica Kranj SDreJme takoj v službo 3 kvalificirane strojne pletilje. Interesentkc naj se javijo na upravi zavoda, Pot na kolodvor št. 2, Kranj — pri sekretarju.« Izid žrebanja novoletne nagradite križanke 1. nagrada 10.000 dinarjev: Vinko Brenk, Kranj, škofjeloška 19 2. nagrada 5.000 dinarjev: Rezka Sunkar, Predoslje 28. 3. nagrada 3.000 dinarjev: Anica Carman, Kranj, Gradnikova 11. 4. nagrada 2.000 dinarjev: Rozali-ja Kunstelj, Kranj, Prešernova 4. 5. nagrada 1.000 dinarjev: Drago Bajt, škofja Loka, Kidričeva 7. 6. nagrada 1.000 dinarjev: Ignac Cuderman, Tupaliče 27, p. Golnik 7. nagradal.000 dinarjev: Min!:a Krajcer, Kranj, Zupančičeva 8. 8. nagrada 1.000 dinarjev: Matjaž Križaj, Škofja Loka, Partizanska 9 9. nagrada 1.000 dinarjev: Hcda Šolar, Kranj, Kajuhova 14. 10. nagrada 1.000 dinarjev: Ivanka Sevcu, Kranj, St. Rozmana 3. OPOZORILO ŽIVINOREJCEM Te dni uslužbenci kmetijskih zadrug opravljajo popis plemenskih krav in telic. Istočasno dostavljajo »skočne bone« za pavšalno skoč-nino v letu 1964. Te si morajo nabaviti živinorejci za vse plemenske krave in telice. Pravočasna poravnava skočnine za vse plemenske živali zagotavlja redno osemenjevalno službo ter ostale storitve, ki so s tem v zvezi. Opozarjamo živinorejce, da poravnajo svoje obveznosti v določenem roku, sicer bodo sami krivi za vse nevšečnosti, kakor tudi za stroške, ki bodo nastali pri prisilni izterjavi. Živinorejski veterinarski zavod v Kranju 1. Avtomoto društvo škofja Loka — šola za voznike motornih vozil bo v mesecu januarju pričelo z novim tečajem za šoferj amaterje AB kategorije. Prijavite se pri tov. >Jesenovcu v trgovini PEKO škofja'Loka. 2. Avtomoto društvo škofja Loka — šola za voznike motornih vozil bo v kratkem pričelo s tečajem za mopediste. Prijavite se pri tov. Jesenovcu v trgovini PEKO, škofja Loka. Združenje šoferjev in avtomeha-nikoV SRS podružnica Kranj, razpisuje vpis v tečaj za pridobitev kvalifikacije prometne stroke (poklicni šofer).-Vpis se bo vršil v nedeljo 12. januarja 1.1., ob 9. uri dopoldan v Delavskem domu vhod št. 6 (pred občino). Vpis je važen za šoferje, ki so dobili poklicno vozniško dovoljenje na podlagi vojnega vozniškega dovoljenja. Poznejših prijav ne bodo upoštevali. šolska komisija Sporočamo žalostno vest, da nas je po mučni bolezni zapustil vzgled ni delovni tovariš SAŠA SKIFCA novinar Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 11. januarja 1964, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice 1 na Žalah v Ljubljani Vestnega sodelavca, razgledanega razumnika in plemenitega človeka bomo ohranili v trajnem spominu . Delovni kolektiv časopisnega podjetja „Gorenjski tisk66 v Kranju Co€e\ tmsmi......min.....m JS»*jy medvode Specializirana za proizvodnjo najsodobnejših premaznih sredstev za potrebe industrije in široke potrošnje. Najnovejša premazna sredstva za avtomobilizem, les, gradbeništvo, pomorstvo* in vrsto specifičnih vej lahke in težke industrije, antikorozivne zaščite, zaščite proti kemikalijam, •tmosferilijam in raznim drugim mehanskim in kemičnim vplivom« Zahtevajte prospekte, navodila in tehnično pomoč! Prerane sme Izgubili našega dragega moža, očka In sina SAŠA ŠKUFCA Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 11. Januarja 1964 ob 16. url it Nikolajeve mrliške vezico na Žalah. Kranj, Ljubljana, dne 8. januarja 1964 Žalujoči: neutolažljiva lena Nula, hčerka Alenka, neutolažljiva mama in ostali t Kriza kulturnega življenja Zanimiva ugotc^atev nekega Po- če bomo le v sorazmerju s temi in predvideti tak obseg kulturne ljaka, da je pri nas v kulturi kri- ali takimi potrebami skrbeli za dejavnosti v krajevnih skupnostih. za, da ljudje ne čutijo v sebi želje kulturno dejavnost, potem bomo in potrebe po številnih kulturnih še dolgo lahko zelo zadovoljni le dobrinah, ampak le po nekaterih z našo industrijo, z našo kmetij-(npr. po filmu, zabavni glasbi itd.) sko (družbeno) proizvodnjo, z na-ki jo je na četrtkovi javni tribuni širni novimi stanovanjskimi nase-O kulturnj politiki v kranjski ob- Iji itd. Pri taki politiki bodo počini povedal podpredsednik skup- stavke plana, da je vodilni motiv , Ičine Edgar Vončina (ali morda dela poklicnih in amaterskih kul- bolj navežejo na kulturne dejav kot opravičilo za nizka finančna turnih institucij »humanizacija od- nosti, ki jih organizira komuna sredstva, ki jih proračun vsako nosov med ljudmi in vsestransko kot celota ali pa na splošno orga- Ieto odmerja kulturi?), ni nova. oblikovanje socialističnega člove- nizirane kulturne dobrine (radio, iudi napačna ni. Čudno je le, da ka«, še dolgo le puhlo fraziranje, televizija, tisk)«, jasno kaže na ta je bil za tako ugotovitev potreben lepe besede naših upravnih (in sa- ko Integracijo v osrednji občinski nekdo iz Poljske, ki je bil pri nas, moupravnih) organov, namesto da center ali celo izven njega. ki je smotern z ozirom na potrebe in materialne pogoje, pa tudi z ozirom na specifične krajevne pogoje. Priporočilo v osnutku plana, naj kulturna žarišča v krajevnih skupnostih »svojo praktično dejavnost Andrej Triler Štirje jezdeci apokalipse Filmi, ki jih gledamo ka kakršnokoli angažiranost, nikakor ne nevtralnosti. Pristop enega od vnukov k nacistični stranki je za starega očeta smrtni udarec. Družina se razcepi. Vojna jo postavi na dve nasprotni fronti. Spopad med njima ni več družinski nesporazum. To je spopad svetovnih nazorov, spopad brez čustvenih ali sorodni-ških predsodkov. To je vojna. Razvrednotenje človečnosti v imenu neke ideologije. Poanta filma je v prikazu nesmiselnosti vojnega spopada, ki ima za obe strani enako strašne posledice. To hoče film od prizora starčeve smrti, s prividi biblijskih jezdecev, do končne sekven-ce, ko sta nasprotnika že blizu spoznanja, pa zahteva dramatska zgradba efekten konec v skladu s pravilom o horejstvu in kazni. Odlika filma je njegova dramaturška jasnost. Pogojena je že v scenariju, ki je povzet po romanu. Romana samega ne poznamo, slutimo pa ga za izbrušenimi dialogi in za teatralnimi monologi, kar nam samo ki je videl, da sj povprečen človek bi bile resničnost, konkretno na pri nas dobro knjigo težko privo- potilo za delo, naš čimprejšnji sči, da so gledališča slabo obiska- cilj. na, da so koncerti klasične glasba Ce na javni tribuni ugotavljamo tabu redkih intelektualcev itd. Vsi krizo amaterske kulturne dejavni! pa to vemo že več let; vemo, nostl, posebno tiste na vaseh, kaj-da amaterizem na vasi (pa tudi v ti potrebe in zahteve (ki kljub mestih) izumira, da poklicne kul- delni krizi še vedno so) so danes turne institucije tega ne morejo drugačne kot takoj po vojni ali še povsem nadomestiti, da smo v Kra- pred njo, razen tepra pa so tisk, nju ukinili poklicno Prešernovo radio, televizija, avtomobili, avto-gledališče, da (spet v Kranju) ni- busl itd. delno omogočili tem Iju-mamo glasila, v katerem bi kul- dem ( nekaterim) kvalitetnejše turni delavci objavljali svoja dela, zadovoljevanje potreb iz republi-da se zanimamo le za popevke in ških središč, pa celo iz zveznega slabe filme (sodeč po repertoami središča in iz tujine, potem je ne-Politiki našil kinematografov, ki razumljivo, kako da osnutek plana imajo samoupravne organe da v ra leto 1964 določa, da se bo letos Imenu vseh nas izbirajo filme!) »pospešeno delalo na organiziran|u "d. Priča smo dehumanizaciji ln in utrjevanju kulturnih žarišč po komercializaciii našega človeka — krajevnih skupnostih«. Krajevna proizvajavca. Pehamo se le za ma- skupnost bo polno zaživela, če bo tenalnimi dobrinami in če imamo zadovoljevala večji del potreb ob-enkrat lepo opremljeno stanova- čanov na njenem področju. To je nje, fička, hladilnik in televizor, edini realni kriterij za njeno usta-Pa morda še Delo (da ga po kosi- povitev in obstoj. Za radnja leta m. preden zadremamo ali preden pa je značilna vse večja in hitra odhitimo nazaj v tovarno delat in t kradla frfvMnlh »>m««tn»v«a. nadure, prelistamo), potem smo kodnevnesra zMlenja in izživllania zadovolini. Ne vsi, veliko pa je prebivavcev vasi v vrčja središča, .takih. Preveč so se nekateri mo- predvsem občinska. V veliki meri ral' truditi za denar, da so vse to (če ne naibolj) velja to prav za spravili skupaj. In premalo smo kulturno udeistvovanie in zadovo-.lim ob vsem tem povojnem pe- Ijevanie potreb, zato bi moral nlan nanju za materialnim blagosta- to postavko konkretneje definirati njem nudili tudi duševne hrane, «a bi bili lahko drugačni. In ko zdaj na javni tribuni (aH kjerkoli) ugotovimo, da tako je, •e ne prašamo po vzrokih take de-numanizacije in komercializaciie; r*s ]c, da jih poznamo, vendar © njih ne govorimo (ker so menda tak"!?), ampak razdeljujemo (ali Obiskovavci razstave uporabne vala na Dunaju. Po končani štu- Finsko. Švedsko jLn Dansko, v razdeliu je jo) sredstva občinskega keramike v Prešernovi hiši so to- dijski poti se je popolnoma po- središča evropskega umetnoobrt- Promčuna še vedno po starih re- krat presenečeni. Presenečeni svetila oblikovanju v keramiki in nega oblikovanja. To potovanje je ceptih. kjer je kultura še vedno namreč v toliko, kolikor so pri- že pred vojno (1935) razstavljala v Kičinovem delu zapustilo neiz- jfcastorka. kta" pobira le drobtine, čakovali v razstavnem prostoru v Zagrebu in na svetovni razstavi brisne ^sledove, kajti njegovo ust- Ki padalo z bogataševe mize (radi običajno razstavljene slike, kipe v Parizu leta 1937. Od osvoboditve varjalrib rast lahko sledimo od j«e pobahamo. da je Kranj indu- ali podobne umetniške stvaritve je profesor za keramiko in kre- naslonov na domačo ljudsko umet- tokrat pa so naleteli na razstavo, ativno lončarstvo na Soli za upo- nost pa do iskanj modernejših ki je zelo podobna izložbam tr- rabno umetnost v Zagrebu. Na prijemov in abstrakcije, dokler Ameriški barvni film Režija Vincent Minnelli Igrajo: Llenn Ford, Lee J. Cobb Prvi filmi v novem letu so navadno kazalo in orientacija bodo- potrjuje ilustrativni značaj filma čega celoletnega sporeda. Tako si Široko zasnovana ilustracija, to \t lahko razlagamo tudi trenutno za- pravzaprav oznaka štirih apokalip-sičenost kranjskih kinematografov tičnih jezdecev. Film bahate in vo-s povprečnimi ameriškimi filmi, tle oblike, idejno nenevaren, a ven-Spektakularna zasnova teh širokih dar vabljiv s svojim naslovom in barvnih platen je očitna. Obrtniška zasedbo. Barvna tehnika vse slabe solidnot jim daje toliko leska kot lastnosti le potencira. Barva je da-ga največ lahko dojame povprečni nes še vedno važen komercialni ele-uživavec filmskih zvočnih^ barvnih ment, a od jtje do kiča je samo ko-in igravksih harmonij. Takemu spo- rak. Najbolj impresivni prizori so redu vsekakor želimo slab začetek, tisti vmontirani dokumentarni popa dober konec. snetki vojnih razdejanj, ki jih ob-—- — — jektiv cinemaseopa stisne v groz- Argentinski veleposestnik, pri- Ijho majhne, sploščene podobe z seljenec iz Evrope, si je novim, svojevrstnim učinkom. Igra ustvaril v novi domovini mi- je povsem v skladu z obliko, mno- ren dom. Njegov odnos do sveta je gokrat neprepričljiva, vendar ame- naiven, nestvaren, njegova vera v risho rutinirana* dobroto Hudi pa zanj usodna. Pre- Noben kinematografski spored ne več zahteva od svoje velike druži- more ustreči vsem. Lahko le ustvari ne, ko ji hoče vsiliti svoj način živ- neko solidno povprečje. Film »štirje ljenja. Dogodki pred drugo vojno apokaliptični jezdeci* spada na so zahtevali od vsakega posamezni- spodnjo mejo takega povprečja. Uporabna umetnost pod streho galerije v Prešernovi hiši jstrijsko najboli razvita komuna v jJugoslaviii, razen teea pa ima tu di sorazmerno močno kmetijsko govin Doma ali Borca v Ljubljani, razstavi v, Kranju je pokazala sc nc pokažejo sledovi severnjaške £a!ed?e>. Poznamo stanle in vzroke (bolj stanje kot vzroke, ker o S tem ne bj hotel kakorkoli raz- vrsto dobrih keramičnih, pred- usTvarjalnosti (slike v keramični vrednoti razstave, temveč samo vsem uporabnih predmetov (vaze, tehniki). Na razstavi je zastopan flanakah, ki smo fiti delala in jih nakazati razliko med dosedanjimi servisi za kavo, žganje in drugo). Z,,#ečfiml slikami, ce jhV sploh še »e delamo, neradi govorimo!), ven- razstavami in zdajšnjo. Uporabna Od podobnih izdelkov, ki jih sre- sjjpemo tako imenovati in manj var so naša fsuhiektivna> nriza- umetnost ie vsaj v Kranju in dni- čujemo po naših trgovinah, jo tipičnih uporabnih predmetov (so devan?a4 da bi jih odpravili, kot gih manjših razstavnih prostorih loči prefinjen in povsem ženski #mi krožniki, tudi v svobodni neboglien otrok sredi gozda. Pre- izven Ljubljane kaj redka obisko- okus in pa nenehno iskanje novih opliki, ki pa so zopet bolj slike I"*)? je, če v planu napišemo, vavka, za izboljšanje okusa pa ter modernih oblik. i#} tako naprej). se pri oblikovan In kulturne nedvomno prepotrebna! Nesporna Njen sorazstavl'avec Milan Kičin Končno lahko poleg razveseljive Politike v komuni »zhaia iz osnov- pa je tudi kvaliteta umetnoobrtnih le bil rojen 1.1S23 v Sčitarjevu na razstave pridamo še mikavno ugo- nih kulturnih potreb prebivav- predmetov na tej razstavi, kjer Hrvaškem in se je šolal na šoli tovitev, da so vsi razstavljen; Crv in splošno družbenih potreb«, raestavlinta STELLA SKOPAL in za uporabno umetnost v Zagrebu, predmeti naprodaj in da so znat- denarla pa ni. rV bomo le upotav- MILAN KIČIN. Od leta 1950 je član Združenja jro cenejši, kot pa v trgovinah, lian*, da so Ifudie nezainteresirani Prva je bila rojena v Zagrebu umetnikov uporabne umetnosti kjer pa tudi ne najdemo vedno *a potm«nio kulturnih dobrin aH in tam je absolvirala Umetniško Hrvatske. Leta 1958 je s štipendijo tako dognano estetsko oblikovanih *» so zelo malo zainteresirani in akademijo, študij pa še nadalje- sklada Moša Pijade potoval na predmetov. A. Pavlovec Turistično podjetje KOMPAS organizira od 5. do 17. febr. enodnevne avtobusne izlete v CELOVEC na predstave svetovnoznane DUNAJSKE DRSALNE REVIJE 2-urni atraktivni program DUNAJSKE DRSALNE REVIJE vedno znova navdušuje stotisoČe gledavcev. Prijave za izlet v CELOVEC sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA do vključno 15. januarja! Poslovalnica KOMPASA na JESENICAH organizira izlet v CELOVEC s posebnim vlakom v nedeljo, 16. februarja. Možno je tudi potovanje z obmejno dovolilnico. Prijave »prejema poslovalnica na JESENICAH do 31. januarja 1964 TOVARNA USNJA STANpARD KRANJ razpisuje prosta delovna mesta za OBRATOVODJA STRANSKIH OBRATOV strojni inženir, oziroma tehnik z ustrezno prakso ANALITIKA absolvent ekonomske fakultete Osebni dohodki po obstoječem pravilniku, nastop službe takoj. 154. Zorana so pekle očetove besede. Bil je užaljen. Mar sem r« tak, si je mislil, da bi Izdal očeta? »Ne bom te izdal, očka! Sovražim tiste, ki te hočejo ubiti,« mu Je Jokaje, vendar glasno dejal. Oče ga jc objel z zdravo roko. Tako objeta sta šla po nasipu. Zoran j« želel, da bi se oče še bolj naslonil nanj. Solz še vedno nI mogel ustaviti. Oče ga je stiskal k sebi ln ponavljal: »Sinko moj,, moj U 155. Izza vrbovih vej se Je nenadoma pokazala majhna postava. Zaradi megle Zoran ln njegov oče nista mogla takoj ugotoviti, kdo je. Pred njima Je stal sključen ln krlvonog mladenič. Zoranu se jc zdelo, da ta obraz že pozna, da Je tega mladeniča večkrat videl, kako Je čistil na ulici čevlje. »Prinesel sem pozdrave od Vinka,« jc tedaj rekel mladeniču oče. Fant se ni premaknil z mesta, ampak Je samo mirno dejal: »Dobro jutro!« 156. Ko so bili te čisto drug zraven drugega, Je mladenič vprašali »Kje pa je drugi?« — »Kateri drugi?« je vprašal Inženir Novak, nista dVa?« •— »Saj sva dva, mar ne vidite?« Je odgovoril ote. denlč Ju Je pazljivo ogledoval, nato Je vprašal: »Kje Ja prijatelji Beli?« kazalo je, da Je to vprašanje očeta Iznenadilo. »Bell al Mi l menoj.« — »Saj sta skupaj pobegnila • transporta.« — »Skupaj te, le da je vsak bežal v svojo smer,« Je dejal ote. »To Je pomota« Miha Klinar HREPENENJE Zasanjaril je o zlatolasi deklici, ki mu jo bo nekoč rodila Svetla. O, ta deklica bo,njuna največja največja sreča. Pravljice si bo izmišljal zanjo in če ga bo vprašala, kje so jo kupili, ji bo rekel, da jo je videl že davno davno nekoč, pa je takrat ni mogel vzeti s seboj, ker je imel na hrbtu poln nahrbtnik, v rokah pa brzostrelko. Zato jo je skril nekje tam gori na senožetih okrog Matajurja, da bi je ne našel divji mož, ki je v tistih časih strašil po naših krajih in ki je bil tako velik, da je lahko z enim samim korakom prestopil vso Benečijo in stopil naravnost v Brda. — Hm se je nasmehnil. Ne bilo bi napak, ko bi zares mogel postati tak velikan. Potem b lahko stopil z enim samim korakom v Brda, k Svetli in si prihranil za celo noč hoda. Pripovedko o divjem možu z Matajurja je slišal od Svetle. Morda Jo bo nekoč pripovedovala tudi njunim otrokom, kadar bodo preveč razposajeni. Otroci bodo utihnili (zdaj jih je v mislih videl že celo kopico) ln se plaho ozirali proti Matajurju. Morda bodo v razgreti otroški domišljiji videli divjega moža samega, kako se bo vsak čas z enim kamim korakom pognal k njim in zabobnel: »Jaz sem divji mož! Se me bojite?« V bojazni bodo strmeli proti hribom in čakali, kdaj bo »zagučalo« na Kaninom in kdaj bodo zaslišali »bliskanje« Od Čedada sem, in se bali, da bo divji mož zdaj zdaj vrgel kakor za veliko post orehov »toučo iz Benečije«. In če bi se otroci le preveč bali, jih bo potolažil, da divjega moža na Matajurju ni več, da so ga že zdavnaj pregnali z Matajurja partizani, pregnali daleč i Proti severu, kjer je najbrž od mraza in 1 kote zmrznil, aH pa daleč jproti zahoda in ga napodili v morje, kjer je utonil, ker ni znal Plavati... Svetlica (zdaj je zopet videl samo njo) se bo potem stisnila k njemu in ga objela, hvaležna, ker je bil tudi on med tistimi, ki so pregnali divjega moža Morda si bo mislila. »Moj očka Je zares pogumen. Niti divjega moža se ni*bal...« Nežne pomladne sape. tople in dobre kaleor Svetlina dlan, so "mu n.inašale sanje in ga nosile čez Senožeti. Za njim so bila naselja jPods^mol, Perati, Piki in JevSčak. Star obmejni kanvm s številko 24 'ga je bežno spomnil, da jo tu nekoč potekala meja med atarim avstro-ogrskim cesarstvom in Italijo in rezala slovensko ozemlje, potem pa so ga pomladne sape zopet nosile čez gmaine in senožett. Sonce je viselo že nizko nad Furlansko nižino kakor velika medeninasta ura. Sence so legale na beneško hribovje pod njim. Mrak je rastel iz njih in se plazil k Matajurju. Gore na zahodu so se prerile v žareč bron Pogled mu je drsel na kostanjeve hoste pod njim. na revni kruh te divje lepe zemlje. Ljudje na redkih in strmih njivah, oprtani s koši, so se mu iz daljave zdeli kakor palčki. Pravkar so odhajali s svojih bornih njivic. Potem mu je pogled drsel dalje čez valovito pokrajino v daljavo, kjer je slutil Brda. Pred očmi mu raste vasica. Njegova misel, kakor da bi jo ponesla ptica se je spustila med hiše, stopala preko rahlo nagnjenega, z grobim skriljastim kamenjem in z izhojeno ilovnato zemljo tlakovanega trga. se ustavila pod kostanji nasproti Svetilnega doma, pobožala oleandre za mrežasto ograjo in privabila njo, sanjo sanj, da je stopila čez prag s ponosno hojo žrebice, z visokimi boki, z lepimi prsi kakor dvoje žlahtnih sadežev, s smehljajem na ustnicah, rdečih kakor mak, z očmi, modrimi kakor plavice, in lasmi, zlatimi kakor dozorevajoče Žito. — Svetla... Pa je še tako daleč do nje. Za celo noč hoda.x Sonce se je spremenilo v rdeč baker. Morje v daljavi je zagorelo kakor raztopljena kovina, ki sc je počasi ohlajala in oglašala. Iz nižav je rastel mrak. Tinunena, tinuna... Mrak je zazibal zvonove v beneških vaseh... Zvonovi ugašajo dan. Pojo kakor mehka slovenska beneška govorica. Govorica, ki nikoli ne izgubi pojoče ubranosti, naj se joče ali smeje, naj poje življenju ali smrti, Govorica, ki poje kakor zvonovi, kadar pozvanjajo, pa naj prižigajo jutro ali odzvanjajo dan, naj vriskajo k prazniku ali oznanjajo pogreb. Vselej pojo. V tercih in durih. V tričetrtinskem taktu kakor valček. Ali pa v ritmu polke. Kakor harmonika, ki vabi na ples. Vselej tako, najsi oznanjajo življenje ali smrt. Nikoli ne jočejo. Prav tako kakor ljudje, ki jih ja trdo U bridko življenje odvadilo joka. In zakaj bi jokali, če je življenje mnogokrat bolj bridko ko smrt In zakaj bi zvonovi tudi takrat, ko človek umira in ko ga neto za pogrebom, ne peli kakor harmonika, vabeča na ples. Tinunena tinuna... ~ Tako kakor poje tista prešerno nagajiva pesem o botri Marjeti, ki ni hotela zapustiti plesa: Botra Marjeta, pućjte demućj, ke vašaa moža gelava boli. — Ce na a bo'i, ku na a bolć... Tinunena tinuna... Botra Marjeta, pućjte demućj, ke vašemu mćžu Boa nesuć. — Ce no a nesuć, ke no a nesita. Tinunena tinuna... Botra Marjeta, pućjte demućj, ke vašaa mćža, podrčbu nesuć. —- Ce no a nesuć, ke no a nesita. Tinunena tinuna ... In botra Marjeta je plesala naprej. Harmonika in ples sta v teh krajih edina uteha. - Ljudje, kakor da bi prišli iz žalostne procesije Cankarjevega Kurenta... Tinunenatinuna... Zvonovi so prižigali zvezde. Dan je naglo vlekel za seboj zadnji kos zelenkasto zlate vlcčkc Večer je zaprl ta njim temne, z zvezdami okovane duri. šport • Sport O šport • Sport • Sport • Sport • šport • Sport • šport • Sport • šport • šport • šport j šport • šport • šport • šport © špo Peter Klavora: Priprave kombiniranega jugoslovanskega osmerca Čeprav je Blejsko jezero prekril debel led, so se na Bledu zbrali najboljši jugoslovanski veslači, M se bodo skupaj pripravljali vse do letnih olimpijskih iger v Tokiu. Teh se bodo udeležili, Če bodo prej izpolnili predpisano normo. Norma, ki jo morajo veslači doseči kot pogoj za vizo, je eno izmed prvih treh mest na letošnjem evropskem prvenstvu (9. avgusta) v Amsterdamu! O kriteriju smo bili obveščeni že prej, sedaj pa je normo potrdil tudi naš olimpijski komite. Predpisana norma je zelo zahtevna in je verjetno nobena klubska ekipa ne bi mogla doseči, saj že od 1952. leta Jugoslaviji ni uspelo osvojiti v veslanju niti ene kolajne na evropskih in svetovnih prvenstvih oziroma olimpiadi. Ker pa ima naša dežela v veslanju že bogato tradicijo (pred vojno je bila med vodilnimi veslaškimi silami v Evrool in so naši tekmo-vavci osvojili že nekaj kolajn na evropskih prvenstvih in olimpiadah), ki bi jo bilo vredno nadallevati, se je veslaška zveza odločila, da v olimpijskem letu uveljavi nov sistem tekmovanja — s kombiniranimi ekipam'. Sicer smo pri nas v zadniem času že »kombinirali« posadke, vendar le tik pred odhodom na evropska prvenstva, tako da so v čolnih zamenjali enega aH dva veslača. To se je izkazalo kot zelo koristno, vendar uspehi niso bili kdo ve kako vidni, saj so kombinirali s premalo veslači, pa tudi časa za uvesla-vanje je bilo vedno premalo. Kot rečeno, je letos veslaška zveza ubrala drucračno not. Na Bledu je izmed šestnajstih poklicanih veslačev ir vse države izbrala deset naiboUših, ki bodo v prihodnje flani kombiniranega osmerra. Po izhirnem ♦<*«tti so kandidati ostali na Wedu,-kjer njihove treninge vodi domači trener. (Konec prihodnjič) Turneja opozarja na pospešen trening Pravo srečo moraš imeti, da te dni lahko govoriš z izbranimi športniki, ki nas bodo zastopali na olimpiadi v Innsbrucku, zakaj selijo se iz kraja v kraj kot nomadi. Računali smo, da se bodo skakavci, ki so v ponedeljek zaključili gostovanje na novoletni avstrijsko-nemški turneji, v sredo zbrali v našem uredništvu, vendar so se morali ta dan že dopoldne zbrati v Ljubljani. Tako smo morali člane olimpijskega moštva: 22-letnega študenta elektrotehnike PETRA ERŽENA, 24-letnega črkoslikar-ja BOŽA JEMCA, 25-letnega študenta arhitekture MIRA OMANA (sedaj pripadnik JLA) in 21-letnega metalurškega tehnika LUDVIKA ZAJCA ter udeleženca turneje GIACOMELLIJA obiskati na treningu v zgornji Šiški. VTISI S ŠTIRIH SKAKALNIC Udeleženci tradicionalne turneje v en glas zatrjujejo, da na kaj boljšega letos v Oberstdorfu, Ga-Pa, Innsbrucku in Bischofshofnu ni bilo računati predvsem zaradi pomanjkanja treninga na velikih skakalnicah. Razen tega je bila tokrat konkurenca izredno močna (vendar nekateri odlični tekmo-vavci sploh niso nastopili!), tako da naši reprezentantje na olimpiadi pričakujejo boljše izide, ker so za tamkajšnja nastopa omejili število sodelujočih skakalcev (iz vsake države tekmujejo lahko največ štirje). To je sicer nečastno priznanje, vendar so bridko resnico o njem naši olimpijci s četrtkovimi rezultati v Šiški nekoliko ublažili. - Sedaj so odšli trenirat v Planico; če bodo vestni (in če bodo pogoji dobri), se bo zadeva prav gotovo obrnila na bolje. 9 Kp sta Jemc in Zaje odgovarjala na vprašanja o turneji, se jc Oman prešerno smejal in ugotavljal: Enako smo pravzaprav govorili tudi lansko leto ....« NIHČE POD 20. MESTOM Na katero mesto naši skakavci torej lahko računajo v Innsbrucku oziroma v Seefeldu (manjša skakalnica)? Trener Gorjanc meni, da je tO najbolj neumno vprašanje, medtem ko se Jemc salamon- Turneja štirih skakalnic sko izmaže: »Pri smučarskem skakanju je pa že tako — ali skačeš dobro, in si dvajseti, ali pa ga kaj polomiš, in si šestdeseti...« • Duhoviti Oman pa je pristavil: »Na vsak način si pa laže šestdeseti kot pa dvajseti!« NEPOTRJENA UGOTOVITEV Nobena skrivnost ni, da, je Zaje (doslej) slabši kot lani. — Spominjam se, ko mi je pred poldrugim letom dejal, da med skakavci ni vse tako kot bi moralo biti — med drugim tudi zato, ker je Jemc zelo »važen«. Med tem pa sta z njim postala velika prijatelja. Ko je Jemc v četrtek na treningu izvedel dva skoka, je dejal, da ima dovolj. Zaic pa je bil pripravljen še na en skok, vendar je namero opustil, ko je videl, da Biejec že počiva. Pridružil se mu je in skupaj sta opazovala druge skakavce. Težkb bi kdorkoli potrdi!, da je njuno veliko prijateljstvo krivo za Zajčevb (in delno tudi Jemče-vo) nazadovanje (če o njem sploh lahko še govorimo). Vendar pa je vsekakor motroče, da preveliko tovarištvo do bližnjega (tudi sotek-movavca )rodi bojazen, ker prizadeti meni, da bi z boljšimi rezul-ali podobne umetniške stvaritve, to tovarištvo oskrunil. Jože žontar OBERSTPORF ZAJC (37. mesto): »Zdi se mi, da je bil to zame kar soliden začetek. Prvič v tej sezoni sem skočil več kot 70 metrov, zakaj doma smo trenirali le na ljubljanski skakalnici.« ERŽEN (48.): »S prvim skokom sem bil zadovoljen, z drugim pa sem si pokvaril plasma.« JEMC (68.): »Slab občutek sem Imel, ko sem prvič letel prek 70 metrov — brez pravega treninga. Padec mi je pokvaril uvrstitev.« GIACOMELLI (78 ): »že pri prvem poskusu sem padel. Drugi poskus je bil uspešnejši, vendar sem ga zaključil tako, da sem se peljal v iztek po zadnjici. Ker je neki Francoz obakrat padel, je bil še slabši kot jaz«. GARMISCH JEMC (25.): »Skakalnica je bila zelo dobro pripravljena.« ZAJC (37.): »Tu se je pokazalo, da nam manjka skokov na velikih skakalnicah.« ER2EN (56.): »Zame najslabša tekma na turneji. Na treningu sem skočil več kot 80 metrov.« GIACOMELLI (72.): »Bil sem boli zanesljiv, toda spet prekratek.« INNSBRUCK JEMC (33.): »Na skakalnici je bilo premalo snega. Imel sem občutek, kot da vozim po progi za bob. Sicer pa Je bila to dobra generalka za olimpiado.« ZAJC (42.): »Skakalnica je bila lenSa kot lani.« ERŽEN, (45): »Vesel sem bil, da je prišel ža nami trener Peter. Pooravljal m[ je napake.« GIACOMELLI (81): »Obakrat sem za cele tri metre zamudil odriv.« BISCHOFSHOFEN ERŽEN (42.): »Trenerjeva prisotnost je pokazala napredek.« JEMC (46.): »Skakalnica ima tak profil, da na njej najlaže spoznaš, ali si pripravljen aH ne. Ce je pri skoku kaj narobe, lahko zdrsneš 20 mest nazaj.« ZAJC (51.): »Glede na prejšnje uvrstitve sem MI tu psihično popolnoma strt.« VSAK TEDEN ZA OKROGLO MIZO Naši olimpijci Predstavljamo skakavce, kl bodo v Innsbrucku zastopali jugoslovanske barve (od zgoraj navzdol): BOŽO JEMC, MIRO OMAN, LUDVIK ZAJC ln PETER ERŽEN. — Vse do 25. t.m. ko bodo odpotovali na olimpiado, se bodo pripravljali v Planici, zato lahko pričakujemo, da nas Zeko, Božo, Pero in Miro tokrat ne bodo razočarali llll!ll!l!lll!!!!!ll1l!ll||||||linilllll||l|||||||!lllll!!W iiniilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM ZGODBE O BELI LEDENI PLOŠČI NA BLEJSKEM JEZERJI_ LJUDJE IN JEZERO CE BI JEZERO znalo govoriti, bi imelo marsikaj povedati o ljudeh, ki prebivajo ob njem ali prihaja tjakaj na počitnice. Jezero molči in čuva skrivnosti. Živa priča dogodkov so ljudje. Mnogo Konjska smrt rodov se je zvrstilo in ljudsko izročilo je prenašalo na potomce zanimiva pričevanja, kot so bajke o nastanku »velike luže«, legende o otroškem zvonu, balade o jezerskem povodnem možu ali pa zgodbe o hrabrih blejskih .ženah, ki so s korobači pregnale grebežljive Napoleonove vojščake, ki so se hoteli polastiti zaklada na otoku. Prave pravcate zgodbe pa so sprožili številni resnični dogodki, med njimi tudi nekatere nevšečne dogodivščine s srečnim ali žalostnim koncem. O teh pa vedo marsikaj povedati zanesljive priče, ki že desetletja živijo z jezerom. Skratka, njegove »muhe in navade« poznajo do podrobnosti, saj so se rodili ob njem in zrasli z njim. setletij pa so JEZERNIKI vendarle premagali nevarnosti in sami izdelali primerno orodje, s katerim so reševali ljudi in potopljene predmete iz vodnih globin. To so posebni kavi ji na vrveh; z njimi so izvlekli skorajda vsak predmet, žival ali celo človeka. Pokojni Jože Bijol — Jezernik je v dolgih letih bivanja na Otoku rešil življenje 8 ljudem. Razne dogodke in nesreče pa je zapisoval v koledar, ki ga še danes hranijo. NA SVETEGA Štefana dan, 26. decembra 1933. leta, je na ledeni plošči Blejskega jezera zgodila nenavadna nesreča. Še danes jo pomnijo številni Mli-nani in Blejci, in celo ljudsko izročilo govori o njej v vezani besedi. Tega dne sta se JEZERNIKOV oče in JUREC iz Zagoric opogumila in že zgodaj pozimi napregla konja in jo mahnila s sanmi od Petrana proti otoku. To leto je zmrznilo jezero ne- tistem mestu globoka kakih 25 m. Kavlje so zapeli konju nekako za kopita. Okrog vdrtine so nametali desk, da je bilo reševanje bolj varno. — Po nesreči je moral Jezernik Jurcu konja plačati. Klobukov Joža tri četrt ure v ledeni vodi NA NOVEGA LETA dan 1925 je sredi dopoldneva vznemirilo ljudi presunljivo vpitje »na pomoč«. Potapljal se je mizarski vajenec Dolenčev iz Grada. Fant bi moral ravno k vojakom. Na ledu se je »dričal s sanmi« (stara vrsta drsalk), pri tem pa je zapeljal na slab led in kar hitro je bilo po njem. Pomoč je bila prepozna, ker je izginil pod ledom. To se je zgodilo blizu kopališča. 5. januarja 1931. leta je Klobukov Jože z Mlinega v ledeno mrzli vodi dobre četrt ure čakal na rešitev, držeč se za ledeno ploščo. (Joža se še danes pravila na pošto, in vsa poslovilna pisma, ki jih je napisala, je našla še neodposlana. Leta 1929 je rešil tri detektive, ki so se s čolnom prevrnili. y Lani v pozni jeseni, ko je že vel hladen veter, pa je potegnil iz vode 4 Angleže, ki so se prevrnili z jadrnico. Bili so sami starejši ljudje, 2 ženski in dva moška. Na kraj nesreče je pohitel s čdlnom. Lesena pot po ledu VČASIH so zašli v nevarno območje ljudje, ki so razmere na zmrznjeni površini premalo poznali. Posebno nevarno je tedaj, če zmrznjeno površino pobeli sneg, led pod njim pa še ni dovolj trden. Na tak način je na Mlinem 1942. leta utonil nek tuj človek, delavec, ki je stanoval v Gorjah. To je bilo konec februarja. Ko so Jezerniki stanovali na Otoku, so vsako leto, takoj ko se jc na površini napravila ledena skorja, polagali deske od otoka do LJUDJE IN JEZERO Iz kronike jezernikov PRISLUHNIMO torej živi besedi pravega jezerskega veterana POLDETA BIJOLAz Mlinega. Celih 29 let je preživel na otoku, kjer je njegov pokojni oče JOŽE BIJOL mizaril in mežnaril nekaj manj kot pol stoletja, šele v letu 1942 so Nemci celo družino pregnali z otoka. To je rodbina jezerskih veteranov, ki se je prijelo ime J E ZE R N I-K I. Ti ljudje so zrasli na otoku in se po številnih izkušnjah privadili, da so znali kljubovati njegovim »muham«. Polde Bijol, ki sedaj prebiva s svojo Številno družino onkraj jezera na Mlinem, se še živo spominja številnih dogodkov iz kronike svoje otroške družine. V družini so z očetom in materjo živeli trije sinovi in tri hčere. Ko je bilo najmlajšemu dve leti, se je prvič okopal, in gotovo bi izginil v globino, da ga v pravem času ni rešil mizarski pomočnik Franc Knaflič z Mlinega. Pozneje bi kmalu utonil brat France, ko mu je bilo 12 let. Starejša brata sta ga potegnila iz vode. — JezernikOvi so imeli na otoku tudi živino. Nekoč bi jim kmalu ušel pod led prašič, ki so ga sredi zime na saneh vlekli z Mlinega na otok. Udrlo se mu ie in komaj so ga spet spravili na ledeno ploščo, ki ie bila za njegovo težo očitno preslaba. Pozimi 1941. leta je Jezernikov Francelj nekega januarskega dne peljal s kolesom po jezeru, pa mu je kar naenkrat zmanjkalo trdih ledenih tal in kolo se mu je pogreznilo v globino. Sam se je rešil s skokom na trdnejšo ploščo, na hrbtu pa je imel 20 kor moke. V teku de- navadno zgodaj, tako da je bila ledena plošča ta dan debela od 10 do 12 cm. — Začelo se je nekako takole: Jurec se je mudil s svojim konjem in s sanmi v gostišču pri Petrami. Beseda je ob dobri kapljici dala besedo in Jurec iz Zagoric se je že malce razgret od dobre pijače ponudil Jezerniku: »Cez led te potegnem na Otok, da ne boš peš hodil, seveda če jamčiš, da bo šlo po sreči!« Zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo, kar pogum!« In segla sta si v roke ter se pri priči vsedla v sani in pognala konja. Pri stavi sta oba Jezernikova sinova zmajevala z glavo nad očetovo prenagljenostjo, vendar ni vse nič pomagalo. Še okregana sta bila in proč sta morala. Nekako polovico poti do otoka je šlo srečno, tedaj pa se je konju nenadoma pogreznilo. Samo nekaj trenutkov je brcal, lomil led in hrzal, in že je izginil s sprednjim delom sani ter z vprego v globino. Oba popotnika sta se naglo streznila, skočila s sani in se tako rešila. Pripoveduiejo, da ie. konj stopil s sprednjima nogama na razpoko, ali kot pravijo na ledeni poč, in led se je lahko prelomil, konj pa pogreznil. To dogodek je opazovalo mnogo ljudi. Več kot dvesto se jih je zbralo na ledu v bližini nesreče. To dokazuje, da je bil led dovolj trden, toda konj je stopil pač na nevarno razpoko. Jezernikovi sinovi so takoj prihiteli z dolgimi kavlji, in menda ni minilo več kot dve uri, ko so konia mrtvega privlekH na Dovršino. Voda je na prav nerad spominja tega dogodka). Bilo je takole: na otok.je bil namenjen zvonit k prazniku. Z njim je bil tudi Jezernikov France. Kakih 50 m od obale, sedanje vile Bled, proti otoku pa se je nenadoma obema vdrlo. Po vpitju na pomoč sta prihitela z otoka starejša Jezernikova brata in potegnila iz vode najpreje mlajšega Franceta. Klobukov Joža pa je bil težji in tudi prav do njega nista mogla, čeprav sta previdno postavljala deske po ledu. Ves trud, da bi ga rešila, je bil dalj časa brezusnešen. Poskusili so reševati z druge strani, kjer je bil led še slabši. Vzeli so čoln in se pretolkli do ponesrečenca ter ga vsega premraženega potegnili v »ladjo«. Pred petimi leti se je Guzeljnovemu iz Gori j pogreznil v led motor, ko se je z njim vozil po gladki površini in zapeljal na nevarni »poč«. Spet je prišel Jezernikov Polde s kavlji in vrvmi in po nekaj urah iskanja je s pomočjo Potočnika privlekel jz globin fantov motor. Seveda je bil nesrečnež iz Gorij veš iz sebe, toda vse se je srečno končalo — motor mu je prav kmalu slekel. Nekoč je Polde po nakliučiu rešil življenje ženski, ki je že naredila križ čez ta svet. Takrat je stanoval še na otoku. Ženska se je zgodaj zjutraj na tihem odpravila z otoka k jezeru. Nepričakovano je Polde zaslišal čudno klokotanje. Pohitel je ter na pol živo žensko potegnil iz vode. Potem se mu je zahvaljevala, zakaj spoznala je, da bi bila smrt v vodi preveč kruta. Takoj se je od- bližnje obale. Deske so ostale na ledu kar celo zimo. Bolj varno hojo pa je ta lesena pot omogočala zlasti ob začetnem zmrzovanju in ob spomladanski od jugi. — Najbolj huda zima na Bledu je bila leta 1929, ko je držal led več mesecev, celo do srede aprila; naredil pa se jc pred novim letom. Sicer pa tako zgodaj led na Blejskem jezeru poredko zmrzne. Zelo malo zim je, da bi držal led že pred novim letom. Debelina doseže včasih 40 cm. Precej debel je bil tudi lansko zimo, tako da se je na ledeni površini vnela pravcata motorizacijska mrzlica. Spomladi led zelo hitro jemlje. Včasih ga naglo stanjšajo ali spilajo topli spomladanski vetrovi. Takrat je led za prehode najbolj nevaren. Ledene zime v liudskem izročilu ZGODBE o beli ledeni plošči so neizčrpne. Ljudje ob jezeru so vsako leto z nemirom/pričakovali jezerske ledene zime. Nudila jim jc obilo veselja in razposajenosti. Včasih pa je radosten nemir skalil kak nevšečen dogodek, toda hotenje po vedrem in sproščenem doživljanju zime ga je kmalu potisnilo v pozabo. Ljudska domišljija ga je okitila navadno s humorom *er ga navdihnila z dovtinom, tako da ie vs*k dogodek, pn čeprav je bil za nekatere ljudi mofcda grenak — v ljudskem spominu ostal takšen kot ga je oblikovala prirodna domišljija. Jože Bohinc