Politicni shod v Jarenini. Shod dne 13. decembra se je boljSe obnesel, kot smo si mislili. Akoravno ni bilovreme jako ugodno, je bila vendar zbrana skoro vsa naša fara. Tudi vrli Šentiljčani sonas iznenadili z cbilnim obiskom. NaS predsednik g. T h a I e r iz Št. I!ja je otvoril ob cetrt na 4. zborovanje. Pozdravil je vse navzoče, pogebno pa vrlega poslanca Roškarja. (NavduSeni »živijo«-klici) Nato se je vrSila volitev novega odbora, katero prinaSamo na drugera mestu. Zatem pcvzame besedo dežel. poslanec g. R o 3 k a r. Njegove misli so bile na kratko sledeče: Nikakor mi niste naložili lahkega bremena. Položaj za nas Slovence je jako kritičen, a obupati ne smemo. Poročati bi vam moral o delovanju r naSem deželaein zboru. A tifcto, kar siuo dosegli, je tako tnalenkostno, da vam najrajši ne bi poročal. Večina v deželnem zboru nima najmanjSega smisla za naSe potrebe. Da, oeki nemsko-nacionalai poslanec se je celo izustiJ, da se našemu kmetu-trpinu še predobro godi. (Klici ogorčenosti.) Da bi vsaj nekaj storili, delali smo pred vsem na to, da bi preosnovali voliino reformo. A ker ne bi bili mi Slovenci satni ničesar dosegli, smo se združili z drugimi kmetskimi strankami. Skleaili smo kompromis s katol. konservativci in z »bauernbundlarji«, da se vsaj podpiramo v političnih in gcsp&darskih re!t,h. V^ega, kar imo zahtevali, nismo dosegli, a dobili smo četrto kurijo. Slovenci imamo sedaj vsaj upanje, da dobimo dva nova poslanca in da bodo vsaj tiste stranke, ki drže z nami, imele večjo moč v dežel. zboru. Volitev se bo skoro vrSila. Samo več politične zavednosti mora priti med naše ljudstvo. Mi smo 8e preveč zaspani. Predlogov smo predložili veliko. Jaz sem se potegoval za one, ki so bili poškodovani po toči v mojem volilnem okraju. Dosegel sem vse. A glede drugih predlogov smo dosegli malo ali pa ni<3. Potegovali smo se za regulacijo Pesnice in Drave, predložili predloge radi viSjih Sol. A dotični predlogi so se oddali samo raznim odsekom, kjer ni o njih ne sluha. Posl. RoSkar pove svoje mnenje o šolstvu. Oo je za nadaljevalne in nedeljske Sole. Ker n?,m že nočejo dati visjih kmetskih Sol, bi se morali učiteljiSčniki izobraževati v raznih kmetskih strokah, da bi potem v ljudskib in nadaljevalnih šolah učence v teh rečeh učili. Seveda bi se moral potem učni načrt spremeniti in učiteljem dati tudi primsraa doklada. Poslanec pozivlja potem navzoče, naj se vendar oglaSajo bolj za brezobrestna posojila. Preliminiranih je za to od dežel. odbora 200.000 K. Pa ravno s Spod. Štajerskega se premalo oglaSajo kmetje za brezobrestna posojila. Zahtevati moramo in moSko nastopati. Naj se v tem oziru kmetje obračajo na svoje poslance. Izdali se bodo tudi kmalu načrti za praktično stavbo hlevov. Te načrte naj kmetje izkoriščajo* vsak bo dobil podporo, kdor bo po enem teb načrtov izdelal hlev. Nadalje )e omenil g. poslanec tudi lovsko postavo, katera pride na daevni red pri prihodnjem deželnozborskem zasedanju. Kmetski poslanci bodo na to delali, da se ta postava reSi kmetu v prid. Davki se bodo poviSali zanaprej za 5°/0. A za to je odgororna liberalna večina; prcgram liberalizma pa je, dolgove delati. Upanje nam še daje edino naša mladina, ki se tako lepo izobrazuje v gospodar. in političnih rečeb. Zaupajmo na Boga, bodimo narodni, bodimo tudi trdnega verskega prepričanja, podpirajmo se med seboj in tudi Bog nas ne bo zapustil. Te besede so Sle govorniku iz srca in so Sle tudi do src posluSalcev. Vse }e bilo navdušeno, ko je sliSalo tako Iepo govoriti kmeta, ki se sam bori s slabimi razinerami. G. T h a 1 e r se zahvaljuje izbornemu govorniku in pove nekaj o brezobrestnih posojilih in o krivičnem oddajaDju cepljenih trt od dežel. odbora. Štirikrat je že sam prosil dež. odbor za eepljene trte, a če je ob enajsti uri prosil, je bilo prehitro, ob dvanajstih pa je bilo prepozno. Tu se dežel. odbor ozira le na Nemce in nemškutarje. To je krivica! Bolj bi se moralo gledati na male posestnike, ki si ne morejo pomagati. A gleda se le na meščane, ki velikokrat niso podpore potrebni. Omenja krivično ravnanje s Haložani, kojim fe izposloval dekan Žičkar podporo. Marsikatera beseda se je še izrekla in v mnogih stvareh so kmetje vpraSali gospoda poslanea RoSkarja za svet, ki iim je radevolje odgovarjal. Ker je nače društvo tudi gospodarsko, je Se g. M i h e 1 i <5 poučil navzoče, kako se nastavijajo trtnice. Na to povzame besedo čast. g. Evald Vračko, ki utemeljuje resolucije in razpravIja nečuvene krivice, ki se nam gode. Reso- lueije, ki so bile jednoglasno sprejete, so sledeče: I. Občni zbor katol. slov. polit. in gospod. društva s sedežem v Jarenini izraža svoje ogorčenje nad sedanjo Slovencetn skrajno nepravično vlado in izraža Korberju nezaupnieo. II. Občni zbor ugovarja proti prestavljanju sloven. sodnijskih in davčnih uradnikov v neraške kraje in proti nastavljanju Sioveacem skrajoo sovražnib nemških in nemSkutarskih uradaikov na Sp Ščajerskem. III. Občni zbor obsoja sedanje sodaijsks razmere na KoroSkem in zahteva za Siovence enakopravnost pri sodnijah, ki je veadar vtemeljena v temeljnem državnem zakoaiku. IV. ObSni zbor izraža svojo ogorčenost nad prakso vojaega ministrstva, nastavijati pri slovenskih polkih castnike, ki ne razumejo slovenskega jezika in pozivlja poslance, naj se potegujejo, da se nastavljajo slovenski .častniki pri domačih vojaških oddelkih. ,,V. Občni zbor ponavija zahtevo, da1 se za spodnježtajerske Slovence ustanove mešSaoske Sole in ponavlja neStevilnokrat stavljeno zahtevo vseh Slovencev po slovenski univerzi v Ljubljani. Oc jednem zahteva administrativno delitev sloven. Sp. Štajerja v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru. VI. Oočni zbor ugougovarja tudi proti protekciji od strani štajerskega dežel. odbora pri ob?estnih poscjilih in pri oddajanju cepljenah trt. VII. Na obsnem zboru tukajSnega politič. društva v velikem številu zbraai očetje protestirajo zoper odlok vežine tukajSnega Sol3k. sveta, da bi naj bil v 6. razredu jarenimke šole učni jezlk nem- ški, Ta odlok bije v obraz vsem temeljnim naukora zdravega vzgoiesiovja.