ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER	|
*	I
Commerical Printing of	|
All Kinds	1
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI
I

čila tel ji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROrrU.
sploh po in izven Amerike
*
%
Vol. XXXIX. — leto xxxrx.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), DECEMBER 10, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 237
^^NTON kaoster
Po dolgotrajni bolezni je pre-®iinil v petek zjutraj na svoje-domu Anton Kalister, star let, stanujoč na 9501 Way ■^Ve. Doma je bil iz Kočevas, fa-Slavina na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred leti. Družina je bivala v Hom-City, Pa., odkoder se je pre-®®lila leta 1929 v Cleveland. Bil član društva Na Jutrovem, št. ^^7 S.N.P.J. in društva sv. ^ena.
Tukaj zapušča soprogo Mary, dojena Ipavec, hčere: Mrs. Antoinette Bostnar, Mrs. Anna ^assilu, Mrs. Frances Shimko, Josephine Sowinski, Mrs. ^Isie Kuhar, Mrs. Jean Shimko Mrs. Louise Miller, sina ^ank, 23 vnukov, 12 pravnukov 'ft sestro Mrs. Mary Chadez v ^tah. Pogreb se vrši v torek zju-t'"aj ob 8.30 uri iz pogrebnega Zavoda Louis Ferfolia v cerkev Sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na
pokopališče Calvary.
#
john cherkes
Preminil je John Cherkes, star 25 let, stanujoč na 2559 W. S St. Tu zapušča soprogo Bea^ trice, tri otroke: Daniel, Gary in Koren, starše John in Elizabeth, tri sestre in brata: Mrs. Betty Leirer, Arline, Robert in Linda. Pogreb se je vršil danes zjutraj 9.30 uri iz Golubovega po-
E^^ebnega zavoda.
#
CARL caljevich
Umrl je Carl Calevich, etar 70 stanujoč na 1105 E. 71 St. ^ojen je bil na Hrvatskem. Tu Opušča soprogo Anna, štiri si-in hčer: Carl, Stanley, ^Gorge, Mrs. Ann Rijavec in '^homas ter vnuke. Pogreb se vr-v torek zjutraj ob 9.15 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, ^^03 Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče ^alvary.
*
^thony skubic st.
Po tri leta trajajoči bolezni je ^^eminil v soboto zjutraj na svo-3®Qiu domu Anthony Skubic st., stanujoč na Blackstone Ave. ®tar je bil 74 let. Doma je bil iz ^atične na Dolenjskem, odkoder prišel v Ameriko leta 1905.
Tukaj zapušča soprogo Ger-tfude, rojena Doničič, doma iz škocjanske fare, sinova An-thony ml. in Albert, dve hčeri: Alice McMichael in Mrs. ^auline Oleski ter sedem vnukov. Pogreb se vrši v torek zju-^aj ob 10. uri iz Grdinovega ^»ake Shore pogrebnega zavoda
'^a Whitehaven pokopališče.
*
matko
V Bellaire bolnišnici je umrl decembra po daljši težki borzni Frank Matko, bivajoč dol-leta v Bridgeport, Ohio. Do-^8. je bil iz vasi Vrh, fara Bučka P'^ Krškem na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko zelo ^lad. Zanimal se je za društveno ^^Ijenje ter je bil aktiven tudi ^8- kulturnem polju. Pred leti Vodil pevski zbor v Bridge-Bil je član društva št. S.N.P.j. ter več let uradnik ^tega.
ITALIJANSKI KOMUNISTI SO BREZ PRIDRŽKA ZA MOSKVO
RIM, 9. decembra—Italijanska komunistična stranka ima v prestolici Italije svoj občni zbor. Povabila je v Italijo tajnika ruske komunistične stranke, da bi bil navzoč na občnem zboru, pa je rimska vlada odbila prošnjo, da dobi ruski zastopnik potni list. Rimska vlada je kratko obrazložila svoj korak s tem, da se je bati v Rimu političnih demonstracij, če bi prišel v Rim predstavnik ruske komunistične stranke.
Na potek občnega zbora itali-+
janske komunistične stranke so dajaU precejšnjo važnost. Pred kratkim je bila, v Beogradu v Jugoslaviji delegacija itahjanskih komunistov in so se ti komunisti v svojih izjavah postavili za tito-izem tudi v Italiji. Italijani so povdarjali veliko koristi, ki jih bosta imeli obe komunistični stranki, jugoslovanska in italijanska, iz prijateljskih odnoša-jev med obema strankama.
Politični krogi v Rimu so pričakovali z napetostjo, kako se bo italijanska komunistična stranka orientirala do sedanjih dogodkov na Madžarskem.
Glavni tajnik stranke Palmiro Togliati se je pečal z Madžarsko in je dokazoval, da gre na Madžarskem za antikomunistično, antisocialistično revolucijo in če bi kontrarevolucionarji zmagali, bi se na Madžarsko povrnil stari red. Togliati je predlagal resolucijo, ki pravi, da je nastop Rdeče armade na Madžarskem preprečil novo svetovno vojno, in je bila resolucija tudi sprejeta.
Italijanski komunisti so se pečali tudi s krizo v Egiptu in so v posebni resoluciji trdili, da smo se vsled angleškega in francoskega vojnega pohoda v Egipt skoraj znašli v tretji svetovni vojni.
Italijanski komunisti zunanje-pohtično vzeto dajejo ruskim komunistom in sovjetki vladi v
Moskvi svojo podporo.
#
(Moskva je javila, da ruski
v Bridgeportu zapušča ženo Anno, sinova Frank in Joseph ter vnuke, sestro Mrs. Mary Grosel v Russell, Pa. v starem kraju pa dve sestri in dve polsestri ter več sorodnikov. Pogreb se je vršil 6. decembra.
*
STEPHANIE BARTOL
Po kratki in mučni bolezni je preminila v Euclid-Glenville bolnišnici Stephanie Bartol, rojena Krainčič, stara 35 let, stanujoča na Eddy Rd., Willoughby Hills, O. Rojena je bila v Cleve-landu in je bila članica društva Napredek, št. 132 A.B.Z. Oče George Krainčič je umrl leta 1950.
Tukaj zapušča soproga Frank, hčer Jean Carol, mater Mrs. Jennie Prešel j, rojena Jelnikar, in očma Lawrenca Prešel j, bivajoča v New Smyrna Beach, Fla., ter brata George, teto Mrs. Mary Medvešek in več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi 458 E. 152 St., na Whitehaven pokopališče.
*
Nova gostilna
Poznana pevca zbora Jadran, Mr. in Mrs. Tony in Jennie Prime ter Mr. in Mrs. Steve Lo-kar so prošli teden prevzeli gostilno Embassy Cafe na Erie St., V Willoughby, Ohio. Prijazno se priporočajo znancem in prijateljem za obisk.
prostovoljci, ki so se zbirali v Sovjetski zvezi in naj bi bili šli v Egipt, tja ne bodo šli, ker niso več potrebni, ker Angleži, Francozi in Judje itak zapuščajo Egipt).
93 MRTVIH NA CESTAH
število smrtnih žrtev cestnega prometa v Cleveland u je v letošnjem letu naraslo na 93, ali deset več, kot lansko leto ob istem času.
Cestno nadzorstvo države Ohio pa je zadovoljno z varnostjo cestnega prometa v letošnjem letu. Na cestah so postali strogi, se poslužujejo vzgojnih metod, vse vrste propagande, uveljavljajo zakon v vsej strogosti, pa je najbrže vsem tem okolnostim pripisovati, da je število smrtnih žrtev prometnih nesreč na ohij-skih cestah od meseca julija dalje stalno v upadanju!
Seja direklorija
Redna seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. se vrši v torek zvečer ob 8. uri. Prosi se vse direktorje,- da se udeležijo. Letna seja
Jutri zvečer ob sedmih se vrši letna seja podružnice št. 10 S.Ž.Z. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Volilo se bo uradnice za prihodnje leto in ukrepalo o drugih zadevah. Po seji se servira okrepčila. Članice so vabljene, da se udeležijo. V staro domovino
Na parniku Queen Elizabeth so se v soboto odpeljali iz New Yorka proti stari domovini: John Martinčič, ki potuje v vas Mar-kovec, pošta Stari trg pri Rakeku; Mr. Duro Trbojevič v Novo Gradiško, Mr. Walter Масе-sich v Vinkovce in Mr. Sam Rok v Skoplje, Makedonija. Potujejo s posredovanjem tvrdke Kol-lander. Srečna pot! Iz bolnišnice
Po par mesečnem bivanju v Cleveland Clinic bolnišnici, se je vrnil na svoj dom Mr. Martin Vatovec iz 9409 Prince Ave. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, darila in voščilne kartice, ki jih je prejel. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
Nove odbor nice
Na letni seji društva Slovenske Sokolice, št. 442 S.N.P.J. so bile izvoljene sledeče uradnice: Predsednica Frances Legat, podpredsednica Rose Kern, tajnica Cecilia Subel, 1107 E. 68 St., blagajničarka Sofia Cola-rič, zapisnikarica Ivana Shif-frer, nadzornice: Mar-y Hrova tin. Rose Petrič in Olga Russ. Društveni zdravnik dr. F. J. Kem; zastopnice: za čitalnico S.N.D. Sofia Colarič, za Federacijo in Farmo S.N.P.J. ter Klub društev S.N.D. Ivana Shiffrer, za letno konferenco S.N.D. in S.D.D., Waterloo Rd., Frances Legat, za A.J.C. Recher Ave., Rose Petrič, Frances Zgonc in Rose Kem.
INDIJANCI V KANADI ZAVIRAJO SEAWAY!
Ali bo iztekla pomorska pot St. Lawrence Seaway v letu 1957, vsaj pa v letu 1958? Od te nove morske poti bi imela koristi tudi ohijska mesta, ki že sedaj služijo kot pristanišča ob jezeru Erie, se na pripra-vas dela mrzlično, pa nas zanima, če je morda tam kje v Kanadi ka| zaprek. V Kanadi so v resnici nastale.
V bližini Montreala, kjer bi bila izpeljana delna morska pot, kjer bi bilo napraviti nove ceste, bi bilo potrebno, da se razlastijo Indijanci, ki imajo tam svoje hiše, seveda v rezervacijah. Stvar je že pred sodnijo, pa se Indijanci z vsemi kriplji upirajo razlastitvi. Sodnija se še ni odločila, kaj bo sklenila.
Indijanci imajo v rokah listino iz leta 1763, po tej listini se jim je garantiralo, da zemlja, ki jim je pripo-znana, ostane njihova, "tako dolgo, dokler bo tekla voda, dbkler bo modro nebo nad njimi in dokler bo zelena trava."
Indijanci v Kanadi so samozavestni, svoje pravice pa morajo uveljaviti pravočasno. Indijancev v Kanadi je vedno več, se množijo. Smejo pa bivati le na "re-servacijah," z drugimi besedami, novih zemljišč ne morejo dobiti. Indijanci pravijo o sebi, da ipo le Indijanci, ne pa svobodni Kanadčani, le kar imajo, jim je mogoče obdržati, to pa •bodo obdržali tudi, če naj bi pot "Seaway" morala teči drugod.
80. rojstni dan
Danes slavi poznani Mr. Frank Opaskar st. svoj 80. rojstni dan. Za ta dogodek so se včeraj zbrali na njegovem domu na 3435 Euclid Heights Blvd. njegovi trije sinovi in hči s svojimi družinami vred, da z očetom praznujejo rojstni dan. Slavljenec je splošno poznan v naselbini. Družina je pred leti bivala v st. clairski naselbini. Sinovi so vsi dobro poznani: Frank je odvetnik, Vincent je zobozdravnik, Carl pa zdravnik. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo slavljencu k 80-letnici ter mu želijo zdravja in sreče, da bi obhajal v njih sredi še mnogo veselih rojstnih dni!
Vile rojenice

Vile rojenice so se oglasile dne 3. decembra pri Mr. in Mrs. Carmine T. Leoni, 5138 Camden Rd. Maple Heights, in jima pustile zalo hčerkico, Linda Joy, ki bo v družbo bratcu in sestrici. Dekliško ime matere je bilo Elvira Petrič in je hčerka družine John in Josephine Petrič iz E. 225 St., ki sta s tem posta la pe tič grandpa in grandma. Čestitamo!
John Foster Dulles je zopet v Parizu Kako privabiti nazaj stare zaveznike?
ALI BODO ZDRUŽENE DRŽAVE DALE EVROPI POSOJILO?
PARIZ, 9. decembra—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je prispel iz Washingtona z letalom v Pariz. V Parizu se bo vršilo zborovanje obrambne, zveze NATO, posvetovanja bodo trajala cel teden. Skupaj z John Foster Dullesom je federalni finančni minister George Humphrey in šef skupnega glavnega štaba ameriških oboroženih sil admiral Radford. Dullesa čaka težka naloga, kako zvariti nazaj blok ameriških zaveznikov v Evropi. Kriza v tem bloku je bila nastala, ko so Angleži in Francozi začeli brez vednosti Amerike in Združenih narodov vojaško oboroženo akcijo zoper Egipt,
Ameriški državni tajnik John 4--—-
Foster Dulles se bo moral najpr-vo pogledati oči v oči z britanskim zunanjim ministrom Lloydom in francoskim zunanjim ministrom Pineauom. Sestanek se vrši v torek. V torek se tudi formalno otvori konferenca Severno atlantske zveze—
NATO.
Vloga Humphreya
Federalni z a k 1 a d n i tajnik George Humphrey ni naklonjen misli, da naj Združene države pomagajo zapadni Evropi s posojili. Zapadna Evropa je, kakor znano, v gospodarski krizi, ker nima dovolj petroleja na razpolago; če naj kupuje v Ameriki,
jo čaka druga kriza, ker nima na razpolago dolarjev, s katerimi bi plačevala kupijiino. Zopet,
da se dolži v Ameriki ?
Radi političnega prijateljstva z Ameriko je ameriški podpredsednik Richard Nixon obljubil zapadni Evropi, v prvi vrsti Angležem in Francozom, ameriško pomoč. Za njim se je oglasil za-kladni tajnik federalne vlade George Humphrey, pa je bil proti tgmu, da bi Amerika začela s kakim vojnim Marshallovim planom in bi šle milijarde ameriškega dolarja v Evropo. Humphrey je prepričan, da je v zapad-noevropskem gospodarstvu radi petroleja nastala neka zmešnjava. če Evropa kliče za pomoč,
naj ne pretiraval Z normalnimi sredstvi se bo dalo spraviti v red evropsko gospodarstvo in odpraviti sedanjo krizo.
Odstop Hoover ja ml.
Na vsak način so razne glave ameriške federalne vlade raznih misli. Kakor Richard Nixon, tako je tudi državni tajnik John Foster Dulles za ameriško pomoč Evropi, Za to pomoč je tudi Eisenhower, To se je pokazalo v njegovem koraku, ko je sprejel ostavko pomočnika ameriškega zunanjega ministra, ki je bil sin bivšega predsednika Herberta Hooverja, Herbert Hoover ml.,
ki gre nazaj v "business." Eisenhower je imenoval za pomočnika v državnem tajništvu gover-nerja Christiana Herterja iz Massachusettsa, Herter je star 64 let, je republikanec in velja za zunanjepolitičnega strokovnjaka. Službo pomočnika državnega tajnika nastopi začetkom februarja 1957, Imenovanje Herterja, kateremu mora pritrditi senat v Washingtonu, je važno za presojanje zunanjepolitičnega položaja.
Christian Herter je bil namreč tisti, ki je bil pomagal napraviti prvotni Marshallov plan,
torej gospodarski načrt, kako obnoviti povojno evropsko gospodarstvo in politično življenje,
Herter je bil popolnoma za Marshallov plan, za misel ameriške pomoči Evropi, in če je dobil se-
daj važno mesto državnega pod-tajnika, je več kot jasno, da radi tega, ker je pristaš ameriške pomoči tujini, ta pa je posebno zapadni Evropi, po prepričanju Bele hiše, v skladu z ameriško zunanjo politiko, in danes zopet potrebna. Tako uradno,
Angleži že prosijo
Velika Britanija je Ameriki dolžna, dolžna je tudi Kanadi. Gre za medvojna in povojna posojila, katera je treba obrestovati, Z obrestmi v Washingtonu računajo kot rednimi dohodki v federalno blagajno, te obresti znašajo na leto v dolarski valuti $81,600,000, Angleži so že predlagali, da naj se plačilo teh obresti za to leto črta, oT bi pomenilo, da bi ne prišlo v federalno blagajno' $81,600,000,
Obresti, katere morajo plačati Angleži Kanadčanom na leto, znašajo $22,200,000, Angleži so predlagal itudi v Ottawi, naj se te obresti za letos črtajo. Na ta način bi Angleži samo letos pro-fitirali okrog $100,000,000, ker bi jim ne bilo treba plačati obresti v Kanadi in v južnih državah.
Angleži dokazujejo, da so se zmanjšale zlate rezerve, da so skopneU dolarji, da je angleška državna blagajna porabila mnogo svojih rezerv, zlata in dolarjev, ker je morala držati na umeten način vrednost angleškega funta sterlinga. Na drugi strani je splošna angleška gospodarska kriza povzročila, da se iz Velike Britanije ne izvaža dovolj, tudi ne v Zldružene države, če pa ni izvoza, potem ni tujih valut, s katerimi naj se plačuje kupnina tistemu blagu, ki se nakupi v tujini.
Kriza je vsestranska
V Parizu ne bo samo govora o gospodarski-vojaški pomembnosti Severne atlantske zveze; kot smo povdarili, je važna prisotnost Georgea Humphreya in je napovedano, da se bo izvršil Dregled produkcije, izmenjave blaga, sploh bilance zunanje trgovine med zapadno Evropo in Združenimi državami, pa kako je gledati v bodočnost.
Nobena od zapadnoevropskih držav ni sigurna gospodarske stalnosti. Po poročilih ameriških trgovskih zbornic se dogajajo slučaji, ko razna evropska podjetja naročajo recimo stroje v Ameriki, pa ta naročila spričo negotovega stanja v Evropi pre-klicujejo. Ne gre samo za industrijske produkte, marveč tudi za ameriške agrarne produkte, za pšenico, tobak in bombaž se preklicujejo.
Če gre za novo ameriško pomoč zapadni Evropi, kakšna naj bo, ali v obliki pravih posojil, da z njimi Evropejci poplačajo dol-
gove v Ameriki in se s tem znova zadolžijo, ali pa naj gre za navadna darila? Iz Amerike je šlo po vojni kot tuja pomoč, blaga in daril za vsoto, ki bo koncem junija 1957 dosegla 60 milijard dolarjev.
Zadnje vesti
Hladno, najvišja temeperatu-ra dneva 32, najnižja 24 stopinj. Clevelandska policija opozarja avtomobUiste, da so ceste poledenele. Poledenele ceste so bile vzrok, da je bilo preko noči in danes zjutraj več smrtnih prometnih nesreč. Chicago trdi, da jih je bilo 14. Na neki glavni cesti države New York se je prevrnil avtomobil in pod seboj pokopal vseh šest potnikov.
Razmere na Madžarskem so se poostrile. Vlada Jaiiasa Radarja je razpustila vse delavske posvete in oklicala je obsedno stanje. To stanje nastopi jutri, v torek opoldne. Kogar bi dobili, da ima pri sebi orožje, bi prišel takoj pred izredno vojaško sodišče.
Predsednik Eisenhower je označil današnji dan za dan žar lovanja za madžarske žrtve.
Predsednik avtomobilske stroke Walter Keuther, je govoril v lu>s Angelesu tudi o Alađžar rih. Reuther ni zadovoljen z Združenimi narodi, ker da tam vse preveč razpravlja.]©, sklepajo resolucije, ne naredijo pa ničesar. če bi Združeni narodi poslali pravočasno na Madžarsko kakih 25,000 padalcev, bi vsega tega ne bi bilo.
Jugoslavija je prekinila svoje zveze z Madžarsko. Svojega poslanika Dalibor Soldatiča je odpoklicala nazaj v Beograd.
Češki uradni tiskovni urad se je postavil odkrito na stran Moskve. Napada Tita, češ, da s svojo politiko dp Madžarsko slabi mednarodni komunizem.
Združeni narodi v New Yorku so sldenili novo resolucijo, katero je podprlo 15 držav, tudi Združene države, da aaj se sovjetske čete umaknejo iz Madžarske.
Predsednik francoske vlade Guy MoUet je v Parizu napovedal, da bo prišlo do sestanka med njim, ameriškim predsednikom Eisenhower jem in predsednikom britanske vlade Anthony Edenom. Ta sestanek bi on, Mollet, pozdravil
Predsednik indijske vlade Nehru pride v Washington to nedeljo. V Washingtonu se bo zadržal štiri dni.
V	Kanadi v Britski Kolumbiji se je ponesrečilo veliko potniško letalo, ki je bilo namenjeno v Montreal iz Vancouver ja in je imelo na krovu 62 potnikov. Za nobenim od teh potnikov ni sledu.
V	Massilonu, Ohio, so prišli na sled organizirani skupini žensk, sedem po številu, ki so kradle po trgovinah. Ker nobena od njih ni mogla zbrati zahtevano varščino $1,000, so vse obdržali pod ključem.
V	Akronu, Ohio, je gorelo v hiši na 1608 Pilgrim St., ki je last Walter Bogersa. Pomoči so
(Dalje na ? strani)
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
«
Owned and PublisHed by The American Jugoslav PHtiting & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — KEnderaon 1-5312
issued Evt'.r>- Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First W^-ek in July
ENAKOPRAVNOST
SUBSCRIPTION RATES — iCENB NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): i'or One Year — i.Za eno leto)
For bix Months — CZa šest mesecev) I'or Three Months — (Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 . 4.00
t or Canada, Europe and Other Foreign Countries: (/.a Kanado, Evropo ш druge inozemske države).
i or One Year — (./.a eno leio»---
t ur Bix Months — (Za šest mesecev)--
t or inree Months — (Za tri mesece) -
..$12.00 _ 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 20th, 1918 at the Post Office ai CievKiaim, Ohio, шшег the Aoi of Congress of March 3, IB/a.

UUJ^li'lJSKJ!; iGKJi so KONCANji
t'O aomace bi rekli, da so se v avstralskem mestu Melbourne zoran svetovni sportski tekmovalci na skupnem sestanku, kateremu pravimo Iti. olimpijada. Treba je bilo tekmovati v vsaki vrsti športa, pa naj komu pri j a ali ne. Zaćetkpma so se odlično pokazali Amerikanci v tistih deiih športa, ki ga imajo radi. Pozneje so jih nadkrilili Rusi v tistih delih športa, kjer Amerikanci niso tako doma. Rezultati so rezultati in ti so pokazali končno—rusko zmago. Rusi so odnesli 722 točk, Amerikanci 593. Rusi so odnesli vseh medalj, zlatih, srebrnih in bronastih 99, Amerikanci 74. Rusko moštvo je bilo pri končni oceni zmagovito.
Kako gledamo na šport, za to nam tudi gre, ko sami ocenjujemo športske uspehe v Melbourne v Avstraliji. Mi ne moremo postaviti nekega splošnega pravila. Obudimo malo spomina nazaj na tisto dobo po prvi svetovni vojni, pa nam bo prišlo pred oči—nemško športsko gibanje. Nemčija je bila premagana, ji je bilo prepovedano, imeti pod orožjem več kakor 200,000 mož narodne vojske. Nemci so nagnali svojo mladino v razna privatna društva, jih znali disciplinirati, celo po vojaško, in iz te nemške mladine, iz teh nemških privatnih, tudi športskih društev je zrastla kar naenkrat, kakor bi jo izkopal iz tal, nova nemška vojaka.
Ce vzamemo ameriški sport, je ta svojevrsten. Gre za "business," gre za celo industrijo športa. Šport naj nosi tistemu, ki ga igra, pa tudi tistemu, ki prireja športske igre. Naj omenimo le igro "baseball," pa nam je pomen ameriškega športa precej blizu. Tu gre za gotove interese, ki so svojevrstni, pa nekako tuji pravemu športu. Zakaj?
O športniku, če govorimo o njem, imamo navadno predstavo, da gre za gentlemana. Športnik je posebni tip, vljuden, uslužen, pravilno samozavesten, v družbi se zna kretati.
Zdi se nam, da moramo v tej zvezi pokazati še na neko okolnost, ki naj bi nam pomagala vzgojiti, pa tudi razumeti pravega športnika. Radio in televizijo imamo doma. Če dobimo pravi program, posebno v jutranjih urah, nam tam kažejo, kako naj poskušamo s telesno vajo, telesno vajo, telesno telovadbo. Morda gre posebno za ženski svet, da se s telesnimi vajami izgubi na teži. Na vsak način naj telesne vaje pomagajo do lepše zunanjosti našega telesa. Samo to?
Če vzamemo šport in njegove naloge mednarodno, rekli bi, kar so znali pokazati mednarodni učitelji športniki, potem vidimo eno rdečo nit, ki se naj vleče skozi ves šport —da naj s posameznimi gibi telesa ohranimo človeka čim dalje svežega, mladostnega. Človek naj se ohrani čim dalje mladosten, saj starost itak prekmalu pride.
Ko presojamo sovjetsko moštvo, ki je nastopilo ha tekmah v Melbourne, ne smemo pozabiti na poseben program telesnih vaj v komunističnih državah. Tisti, ki so šli v stari kraj, so slišali besedo "fizkultura." Komunizem se je vrgel na mladino, jo je hotel pridobiti s športom. Ne bomo trdili, da bi ne bilo prav nič idealov, prav nič pravih športskih idealistov. Gotovo, pa je tudi, da prvič šport mladino vleče in zakaj bi ne prijeli za to propagandno sredstvo? Končno, ker je partija totalitarna, vsaka stvar partiji pomaga, pa naj gre zlepa ali zgrda.
Povdarili smo disciplino, pomen množičnega gibanja v komunistični družbi. Kjer je na milijone ljudi, tam bodo lahko našli nekaj posebnih talentov tudi na športskem polju. V Rusiji izkazujejo dvajset milijonov članov raznih športskih društev. Slo je pri vežbanju tako naprej, da jih je bilo pol milijona takih, ki so prišli v končno izbiro tekmovalcev, to število je skopnelo navsezadnje na deset tisoč, kopnelo še navzdol, dokler ni bila izbrana res prava, disciplinirana elita. Povdarjamo besedo disciplina; ne samo, da se uboga, marveč, da vodstvo športa gleda na strnjeno celoto, eno samo tekmovalno moštvo, in kier so po-manjkljivosti, se še odpravijo, pa uspeh ne more izostati.
Tako se je zgodilo tudi z ruskim moštvom v Melbourne.	^
Izraz mo[ih misli
CLEVELAND, Ohio — Slovenec sem! Ponosen sem na to. Ponosen sem na svoje pokoljenje, ponosen na svoj rod. S ponosom gledam napredek naših ljudi, pa naj bo to zaseben ali pa naj bo v splošno korist, le da koristi ljudem, posameznim ali kot narodu. Večkrat se spominjam naših ljudi, ki so sebi in nam potomcem pripravili pot človeku primernega življenja, kako so se morali truditi v znoju in potu svojega obraza, delati, če ne garati, da so si ustvarili primerno življenje.
Kako težka je bila pot, da se je ta ali oni izmed naših ljudi priboril do Višje službe v svojem življenju. Dolga je bila ta pot in večkrat brez vsake pomoči. Zato srečen tisti, ki ima prijatelja, da mu pomaga, da mu nudi roko, ki ga naj pripelje do cilja služiti narodu, državi in deželi.
Premišljujem o zadnjih volitvah. Gotovo smo vsi veseli, da je naš France Lausche s tako veliko večino pridobil si visoko mesto senatorja v zvezni državi. To nam mora biti vsem zavednim Slovencem kot našemu narodu v čast in ponos. Ta njegova velika zmaga pa nas spominja na njegove prve dni, ko se je lotil političnega življenja.
Pred leti je tedanji ohijski governor podal Francetu v pomoč roko in ga postavil za mestnega sodnika. S tem so se odprla zanj vrata v politično javno življenje. Naš governor je s svojimi zmožnostmi napredoval vedno višje. S pomočjo slovensksga naroda si je pridobil tudi pri drugih narodih zaupanje, sebi pa korajžo. Izrabiti je smel v pravem času to naklonjenost.
Njegova osebnost je znala osvojiti srca tisočev in tisočev ljudi. Danes vsakdo lahko ve, da trud in požrtvovalnost našega Franceta д1 bilo zaman. Postal je mestni sodnik, nato župan, potem governor dtžave Ohio, danes pa je že zvezni senator.
Slovenci v Clevelandu in qko-lici imamo do šestdeset odvetnikov naŠ3ga pokoljenja. Lahko rečem in mirno trdim, da so zanesljivi v svoji službi, pošteni da jim lahko kaj več zaupamo.
Čudno pa se mi zdi, da so v tem času—nad deset let bo že— tako prezrli te naše "fante." Res je, da nekateri zelo radi trdijo, da ni dobro izkazati svojemu narodu preveč priznanja, ko je človek dosegel višjo stopnjo v politiki. Ali pa se mora človek vedno tega držati ? Mislim, da ne!
Tako so bile v tem času razne prilike. Imenovali so sodnike in uradnike v raznovrstne službe, redko pa smo slišali, malokdaj brali, da bodo iz naših vrst kakšnega izbrali. Tako Slovenci ni-,mamo danes prav nobenega sodnika. Kaj naj to pomeni, si človek misli?3aj ni mogoče, da bi nihče od slovenske krvi ne bil sposoben za kako tako službo, za kateri višji ui ad ?! Težko je ver-ieti, da smo ostali ob strani, pa jC res tako.
Prišla bo zopet prilika, ko bo jinegto mestnega sodnika prazno. Kakor se je pred leti posrečilo našemu Francetu priti za sodnika po imenovanju governerja, tako bo imel governor Lausche priložnost, da izbere našega rojaka za to mesto, prodno odhaja iz svojega urada kot governor.
Osebno ne priporočam ne tega ne onega. Saj je Francetu, dosedanjemu go verne r ju, dobro znano, kdo je izmed naših ljudi zmožen in sposoben za tako mesto. To izbero prepuščam njemu in njegovi razsodnosti, gojimo le željo, da pri imenovanju ne prezre svojih sorojakov, ki posedujejo vse zmožnosti in vrline.
ki jih mesto poštenega, razumnega in pravičnega sodnika zahteva.	Louis L. Ferfolia.
(Opomba urednika: Ta dopis ponovno objavljamo danes, ker je tiskarski škrat v petek zmešal nekaj stavkov).
Leina seja dr. Svob. Slovenke šl. 2 S.D.Z.
CLEVELAND, Ohio—Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 S.D.Z. prijazno vabi svoje članstvo na letno sejo, ki se vrši v četrtek, 13. decembra v sobi št. 1 novo poslopje.
Seja se prične točno ob 7.30 uri, in da je nadvse važna, to itak veste. Kot posebno atrakcijo bomo ob 9. uri imele predvajanje slik, ki jih je v letošnjem poletju posnela v Sloveniji in drugih krajih Miss Mary Marsich, splošno priljubljena rojakinja, ki je na tako drama-tično-junaški način zaključila svoj obisk stare domovine. Te slike so zelo lepe in zanipiive in nam bodo v nepozaben užitek in razvedrilo.
Prijazno vabimo tudi naše prijatelje in znance na ogled teh slik in k domači zabavi, ki jc nato na vsporedu. Odbor.
Na Madžarskem— nič novega
Na Dunaju, kamor se zatekajo madžarski politični begunci in kjer je prvo njihovo zbiranje, so našteli, da jih je prišlo iz Madžarske že 124,000. V Ameriko jih bodo ta teden prepeljali z vojaškimi prevoznimi letali in vojaškimi prevoznimi ladjami 15,000.
V Budimpešti so stavili vladi Јопаза Kadarja zopet kratek rok, da se izvedejo socialne ustavne reforme, sicer bodo nastopili z dvodnevno splošno stavko.
Med Združenimi narodi, ki imajo letošnje redno zasedanje v New Yorku, dežuje novih predlogov zoper Sovjetsko zvezo in Madžarsko. Nobeden od teh predlogov praktično za Madžare le pomeni ničesar.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
CHICAGO, 111.—Tu je dne 1. decembra umrl Anton Ferjanc, član SNPJ. Rojen je bil 5. julija 1885 v Mostecu, okraj Brežice na Štajerskem.
ELY, Minn. — V bolnišnici Shipman je 25. novembra preminul Jack Smrekar v starosti 45 let. Samo dan prej je imel srčni napad na domu. Bil je prepeljan v bolnišnico, kjer je umrl. Nekaj let je obratoval trgovino z mesom na E. Sheridan St. Pred par meseci je trgovino zaprl in vzel službo natakarja v veteranskem lokalu. Jack je bil rojen v Ely leta 1911. Njegov oče Jakob je umrl v enaki starosti v Ely. Pokojni zapušča soprogo Christino, sinova James in Joseph, hčer Mrs. J. Parks v Peoria, 111., brata Math v Ely in John v Babbit ter mater Mary Adam v Hibbingu. Pogreb je bil 28. novembra.
—V zavodu za onemogle v Moose Lake je umrla Mrs. George Božič. Stara je bila čez 80 let. V Ely zapušča soproga George in sina ter več sorodnikov v Pittsburghu, Pa.
JOLIET, 111.—Umrl je po daljši bolezni John Gersich, star 72 let. Doma je bil iz Suhorja. Več let je bil upokojen, svoj čas je delal pri bivši Heggie Boiler Works. Zapušča soprogo Katharine, dva sina: John Jr. v New Lenox in Joseph v Jolietu, dve hčeri: Katherine Bleifield, Morris; Margaret Marion O'Leary v Jolietu, šest vnukov in brata Matija v Jolietu. Bil je član KSKJ.
—Umrl je George Mikan, star 83 let. Zapušča soprogo Mary, sina Joseph, štiri vnuke; Joseph, Edward, Marie Spiers, vsi v JoHetu in George (sloviti basketball igralec) v Minneapolis, Minn., 15 pravnukov; nečakinjo Mrs. Joseph Staresinic v Jolietu. Bil je član Hrvatske' Bratske Zveze.
KOPALNICA NI VARNA?
Večkrat se sliši o nesrečah, ki se dogodijo v kopalnici, da namreč ne ravnamo dovolj previdno z raznimi predmeti, ki so v stikih z elektriko. Iz države Wyoming poročajo o slučaju, ko se je domača gospodinja kopala v kopalnici, seboj je imela mal radijski aparat, ta ji je zdrknil v vodo in električni stik je kopalko ubil.
MILLERJEVA V DRUGI IZDAJI?
V Miami v Floridi gre za družabno senzacijo, ki je malo podobna slučaju Millerjeve, ki je pustila tam svojega ljubicma Di-monda, v Clevelandu pa so morali zbrati denar, da se je Mil-lerjeva lahko vrnila v Cleveland z letalom.
Preiskovalne oblasti v Miami imajo opravka s smrtjo bivše Clevelandčanke Anne Belle Hopper. Njeni starši živijo v Paines-ville, njen bivši mož v Clevelandu.
Anna Hopper si je bila v Miami sposodila od Dariusa John-sona $50, ki je bil zaposlen naj-prvi pri policiji, v zadnjem času »m v uradu krajevnega šerifa. Johnson je zahteval, da mu denar povrne, Anna, da ga nima.
Johnson ji je bil posodil $50, da se je Anna lahko peljala z letalom v Cleveland. Ko sta se prepirala, da se je sprožila pištola, krogla je Anno pogodila do ■jmrti.
Anna se je bila leta 1941 poročila z nekim Robertom Hop-perjem, katerega je razporočila leta 1952. Menda je družina stanovala na Overlook Rd. na vzhodnem delu Clevelanda. Hop-persovi imajo 14-letnega sina Roberta.
Ubijalec Darius Johnson je oriznal, da se.mu je pištola sprožila, trdi pa, da je šlo za nesrečo. Preiskava bo iskala na uvavr ozadje. Johnsona so	-la-
stili iz službe .'П r?. n'r svobodi proti kavciji $5,000.
RUSKA ZMAGA V MELBOURNE
Svetovne olimpijske tekme v Melbourne v Avstraliji so končane.- Tekmovalci so se razšli na svoje domove, razen nekaj Madžarov, ki se niso hoteli vrniti domov na Madžarsko. Ostali so v Avstraliji, oziroma so zaprosili za vstop v Združene države. Zadnji izidi tekem so bili naslednji:
Rusko moštvo si je priborilo t)o točkah 722, ameriško moštvo 593 točk, jugoslovansko 22 točk.
Rusi so odnesli 37 zlatih, 29 srebrnih, 33 bronastih medalj, Amerikanci 32 zlatih, 25 srebrnih, 17 bronastih medalj, Jugoslovani dve srebrni medalji.
Zadnja tekma se je vršila med ruskim in jugoslovanskim nogometnim moštvom in so Rusi porazili Jugoslovane z 1-0.
Ameriška kritika olimpijskih iger je ta, da so Amerikanci poslali na olimpijske igre zelo močno moštvo, da pa se je pri tekmovalcih izkazalo, da se potegujejo na tistih športskih poljih, katere imajo radi, da pa niso bili pripravljeni na vseh poljih tekmovanj, ali jim je kaka igra všeč ali ne. Slabo so se izkazali na polju telesnih vaj, orodne telovadbe.
Janko N. Rogelj:
Ohio Fraternal Congress
Ohajski bratski kongres je bil ustanovljen leta 1917. Predsednik tega kongresa je bil dvajset let. umrli Franklin Rubrecht. .V letu 1937 so bila spremenjena pravila, da se voli predsednika kongresa samo za eno leto. Dne S. in 9. oktobra 1956 se je vršilo v hotelu Dehler Hilton, Columbus, Ohio, že 39-seto zborovanje Ohio Fraternal Con-gress-a. K tej organizaciji spada 55 bratskih podpornih organiza cij v Ameriki, ki poslujejo v državi Ohio. Slovenske organizacije so sledeče: Ameriška bratska zveza, Kranjsko slovenska katohška jednota, Slovenska narodna podporna jednota in Slovenska dobrodelna zveza. NTa zadnje zasedanje sta poslali 3Voje zastopnike samo ABZ in 3DZ.
Na prvi konvenciji Ohio Fraternal Congress-a sem bil 15. novembra 1934. Takrat se niso vršile konvencije vsako leto. Spominjam se, da, se je prejšna konvencija vršila v letu 1930, kar je bilo poročano na zborovanju. Toda po letu 1934 se vršijo redne letne konvencije.
Zakaj ?
Državna postavodaja v Co iumbusu je stala pred pragom velikega primanjkljaja v državni blagajni. Predloženi prodajni davek ni bil sprejet pod vodstvom governerja White-a, zato so državni postavodajalci gledali na življenjske zavarovalnice, da jih obdavčijo. Za domače bratske organizacije je bil že sprejet zakon, da plačajo davek. Na vrsti so bile sedaj bratske podporne organizacije, katerih sedeži so izven države Ohio. Pripravljene so bile takrat že predloge, katere bi prišle na glasovanje v mesecu januarju 1935.
Na moji prvi konvenciji je bil izvoljen odbor, ki je zasledoval zborovanje di'žavne zakonodaje v Cclumbusu, pazil na predloge, ki se tičejo bratskih podpornih organizacij. Posrečilo se je temu odboru, da je odpravil že naložene davke ter tudi vsakokrat preprečil, da niso bili naloženi aovi davki na bratske podporne organizacije, ki poslujejo v državi Ohio.
Kongies je napravil dobro in plodno delo.
Zborovanje 39-tega kongresa se je pričelo v ponedeljek 8.
STRELI NA CIPRU
Najpomembnejši angleški list londonski Times ima na Cipru v Sredozemlju svoje dopisnike. Uredništvo je poslalo kot zastopnika na Ciper Petra Foxa. Ko je Fox v mestu Kyraniji zapustil poslopje kina, je padel strel in Foxa pogodil do smrti. Padalec, Grk domačin, je nezna-nokam izginil.
Domači uporniki so se sprav-jali navadno na angleške vojake, slučaj Petra Foxa pa kaže, ia £0 si sedaj vzeli na piko za-topnike britanskega tiska.
VEST:
"■M i.'.j C vanje s 1. strani) i£.isadnje iskrJi gasilci sami četvero njih je namreč padlo v nezavest.
V Clcvelanud se prepirajo, kdo naj bo član prometne komisije. Kandidat župana je Gaspari De Corso. Zastopniki zapad-nega dela Clevelanda so se pritožili, da imajo glavno besedo samo zastopniki vzhodnega dela mesta. Enako novi kandidat De Cofso. S tem vprašanjem se bo občinski svet bavil danes popoldne.
Število smrtnih žrtev cestnega prometa narašča, da, celo skače. Danes jih je v Clevelandu v letošnjem letu že 95, lani jih je bilo ob istem času le 83.
oktobra, ob deseti uri dopoldne. Po zavrženih uvodnih ceremonijah, ki so skoro vse enake na ameriških zborovanjih, so sledila poročila uradnikov in odborov zborujočega kongresa, katera so bila vsa sprejeta. S tem J® bila zaključena dopoldanska seja.
Na popoldanski seji so bila zaminiva predavanja in razprave, ki so se razvijale na stavljena Vprašanja navzočih delegatov. Zelo informativen je bU govor Roberta Younga, glavnega pregledovalca zavarovalniškega oddelka v državi Ohio. Opozarjal je vsa bratska in poma društva in skupine, ki aradujejo in poslujejo v drzavi Ohio, da je prišel čas, da se zganejo in prično s pridobivanjem novega članstva. S številkami je dokazeval, kako druge ameriške zavarovalnice prekašajo in nad-kriljujejo letne pridobitve bratskih prganizacij. Povdarjal j®' da je bratstvo še magična beseda, če je izgovorjena na pravem mestu in ob pravem času.
Zvečer je bil običajen banket, ali po slovensko povedano-slavnostni obed. Pustimo slaV' host pri miru, ter recimo, da bil—banket. Po obedu nas J® pozdravil župan mesta Colum* bus-a, njegovo ime je SensoU' brenner. Saj veste, kako rijo mestni očetji. Lepo nas j® pozdravil. Hvala!—Za njim govoril R. G. Ransford, pr®d' iednik Gleaner Life Insurance Society, ki je dal svojemu go^"' ru naslov; "I believe!" Globoko in lepo zamišljen nagovor, vsebinsko bogat in bratsko sprejet, ker je posegel v miselnost današnjega človeka, ki z besedami; Jaz verujem, ali jaz zaupal' kaže vzvišene smernice življenja зат sebi in prav tako drugu^' Ja ustvarja zaželjeno harmoni" jo človeškega življenja. Pokazal ilam je pot v pravo in iskr®^^ bratstvo, povedal nam je, da bratstvo ni prazna fraza, ali be: seda preteklosti, ampak še živa oeseda, če je prav izrečena.
Njegovemu bogatemu govoru je pritrjeval načekiik zavaroval-ninskega oddelka v državi Ohio, v Clevelandu rojen mož sloven' skih starišev, Mr. August Prijatelj (Prytal), katerega s® iahko spominjajo delegatje na' še re^ne konvencije v Cleve' landu, leta 1952, kjer je govoril ла konvenčnem banketu. Tudi on je povdarjal, da bratske organizacije zaostajajo in ne kažejo pričakovanega letnega napredka v primerjanju z drugin^ ameriškimi življenjskimi zav®' rovalnicami. Opozarjal nas j®' Ja poživimo cenjeno in čarobno besedo—bratstvo, s katero sn^o v preteklosti storili toliko dobrega za vsakdanjega in delovnega človeka.
Potem pa je sledila prosta zabava.
V torek zjutraj so sledila končna poročila uradnikov in odbranih konvenčnih odborov. Na konvenciji je bilo zastopanih 31 jratskih organizacij, ki so slala 46 delegatov in 31 gostov in opazovalcev, skupno 77 коп^ venčnih zastopnikov. Odbor kongresa šteje 16 uradnikov.
Na popoldanski seji je nomi-nacijski odbor naznanil imena novega odbora. Z malim popravkom so bili izvoljeni vsi nomini" rani. Na isti seji so se završile tudi spominske ceremonije, da smo se spominjali riaših dobrih fraternahstov, katerih ni vec med nami.
S tem je bil zaključen 39-seti sestanek ali zborovanje Ohio Fraternal Congress-a. Važnih zaključkov ni bilo, ker ne preti nikjer kaka večja sprememba, ki bi se tikala bratskih organi;
zacij. Državni zavarovalninski
oddelek in Ohajski bratski kongres delata roka v roki.
—NEW EHA, glasilo ABZ
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IVAN LAH
Knjiga Spominov
(Nadaljevanje)
^ Ljubljani so izginili z belega mnogi dragi znanci. V Ijub-^anskih zaporih je bil cvet naše Gladine, člani dijaške organiza-Nato šo prišli na vrsto prof. Ilešić, Hribar, Cankar. Vsak dan smo culi o dogodkih na štajerskem. Po mnogih krajih zaprli župnike, duhovnike, Učitelje, učiteljice, vse, kar je čutilo slovensko. Slišali smo o ^vjanju Nemcev v Celju, v Mariboru, v Gradcu, kjer so pljuva-^ na ljudi, ki so jih trumoma hodili v zapore. Pripovedovali so o groznih dogodkih v Thalerho-kamor so privedli cel vlak 'veleizdajalcev" iz Galicije. Kaj je šele godilo v Bosni, ob srbski meji, na Ogrskem! Na Veliki Šmarni dan so privedli v Ljub-Цапо iz Gorice in Trsta celo ®kskorto. Gledal sem na svojem oknu oni sprevod; spredaj kom-Panija vojakov z bajoneti, zadaj ^va oddelka vojakov—sredi pa po štirje in štirje naši ljudje z juga — večinoma žrtve italijanskih denuncijacij in Casapicco-lijevih odredb. Od tega dne so mala okna Ijublj'anskega gradu vsak večer razsvetljena. Koliko časa v tem starem zidov-Ju niso prebivali ljudje, sedaj so ^ili polni oni grozni prostori, Plesnivi, zaduhli, vlažni. Po mestu so se govorile razne stvari. Gledal sem vsak večer na ona razsvetljena okna in .sem mislil Ла one, ki so bili tam; vedel sem, da pride prej ali slej vrsta name. Kadar sem šel mimo justične palače, sem se spomnil naših ljudi. Kdaj, kdaj? . . . Bilo je že skoraj sramotno živeti zunaj ječe: mislilo bi se lahko, da je nisi vre-... Ako so oni tam, zakaj ne Jaz, ki nisem manj kriv.
Odšla sva z detektivom po ulici. Poznal sem ga. Bil je večkrat pri nas v redakciji. Govo-rila sva o vremenu. Ulice so bile nedeljsko polne. Rad bi srečal kakega znanca, a videl nisem nikogar, drugi so me videli in detektiva tudi. Vedeli so, kaj to pomeni. Prišla sva na pohcijo. Čakala sva nekaj časa v predsobi, nato je prišel komisar dr. Skubl in me je povabil za seboj. Spoznala sva se. Poznala sva se po imenih že dolgo, po obrazu ga nisem poznal. To je torej on. "Prosim, sedite."
Vzel je v roko akt in je začel citati.
"Zglasil se je župnik Trškan Iz Šmihela in izjavil sledeče: Pri banketu ob otvoritvi belokranj-S'ke železnice na vrtu pri L. v Črnomlju sem sedel poleg dr. Laha. Ko je znani ljudski govornik Jutraš govoril plameneč govor na cesarja, je rekel dr. Lah: 'Je že prav, ampak cesar ne bo ozdravel, je prestar, sicer pa mene to nič ne briga, jaz sem Srb.' Itd. Kaj pravite na to?"
Female Help Wanted
DIETARY SUPERVISOR
Needed at Highland View Hospital to begin immediately.
Modern Hospital Treating patients with long-term illnesses.
DAY NURSERY AVAILABLE FOR PRE-SCHOOL CHILDREN
Apply In person
HIGHLAND VIEW HOSPITAL
WY 1-7100
"To ni res. Jutraš je gpvoril v Metliki na kolodvoru in tam je prišlo celo do nekega nastopa, ker si je sam prilastil besedo. Ker nisem poznal razmer, sem se celo potegnil za njega . .
"Tako. No, mogoče. Ampak vi ne morete tajiti, da ste srbofil. Bili ste urednik "Dneva'."
"Da. Ampak 'Dan' je bil vsak dan na cenzuri. Urejal sem ga v zmislu programa, ki je izšel v i. številki leta 1913."
Komisar je poklical detektiva, da mu prinese to številko. V par minutan je bil "Dan" na mizi. Dr, Skubl je čital. Obraz mu je temnel; ni mu bilo po volji. Šele na koncu članka je stalo, da je 'Dan" tudi jugoslovanski list.— ■'No, tu sicer niste mnogo povedali—ampak razume se, ako se noče," je rekel dr. Skubl.
"Seveda, ako se hoče. Tako je povsod. Vi ste vedno tako hoteli."
"Ampak vi ste bili glavni vodja srbofilstva pri 'I^evu.' Pri vaši hišni preiskavi so se našla pisma, ki pričajo, da so bili vaši gospodarji proti temu."
"Gotovo, ampak čitatelji in naročniki so bili za to." Gledal je moj prstan.
"Glede ovadbe se bo sedaj začela preiskava."
"Prosim, kdo je pod ovadbo podpisan?"
"Nihče—župnik je bil zaslišan in je tako izjavil."
"Tako?"
"Da. Torej dokler se stvar ne pojasni, ostanete v preiskovalnem zaporu."
Gledal sem skozi okno, kjer 30 se videle v daljavi jasne Kamniške planine. Bog ve, kdaj vas zopet vidim. Tam je Grintovec, Sedlo, Brana. Vrhovi so že s snegom pokriti.
"Vi ste inteligenten človek in bi lahko mnogo dobrega storili, ko bi hoteli," je rekel dr. Skubl po kratkem molku. Nisem vedel, kaj hoče povedati. Ozrl sem se na cesto. Vis-a-vis je bil lice j. Neki deček je nesel rože ranjencem.
"Ali mislite, da vam bo boljše, ako zavladajo Srbi? Niti šol vam ne bodo dali."
"O tem imam jaz svoje mnenje."
"&koda je vas, lahko bi nam pomagali . . ."
Vstal sem.
Dr. Skubl je pozvonil.
Vstopil je zopet detektiv. Dr. Skubl mu je molče pomignil in je vzel nov akt v roke.
Vzel sem pelerino in knjige in z detektivom sva odšla na dol-
go pričakovano pot. Vprašal me je, ali hočem iti po obljudenih ulicah. Bilo mi je vseeno. Ko sva prišla do sodišča, sem ga prosil, naj greva okoli poslopja, da bom popušil še eno cigareto.
Na policiji.
Različna so čuvstva, s katerimi prestopi človek prvič težka vrata, ki vodijo v zapore. Nekoč sem obiskal prijatelja R., ki je bil v preiskovalnem zaporu. Ko sem čul rožljanje ključev, škripanje vrat in težke korake po votHh samotnih hodnikih — mi je bilo grozno. Nikdar več bi ne bil hotel videti onih prostorov, Zdelo se mi je, da je proti vsem pravicam človeštva — vzeti človeku svobodo. Mislite si one dolge hodnike, zidane, kamenite in železne, po njih dolga vrsta vrat, vrata pri vratih, vsaka s svojim napisom, veliko ključavnico in z železnim zapahom—in za temi vrati živa bitja, ljudje, ustvarjeni po podobi božji prav tako, kakor oni, ki jih zapirajo. Kadar sem gledal od daleč ona zamrežena, polzazidana okna, sem občutil nekak stud nad človeško družbo. In mi smo toliko govorili o kulturi, o napredku, o svobodi. Nekoč sem stopil v sodno dvorano, kjer so sodili nekega morilca. Spredaj sodni dvor, zadaj galerije, polne občinstva, in tam doli sredi med njimi človek, ki je, recimo, res zakrivil zločin. Recimo, da so ga imeli pravico soditi in obsoditi—meni se je zdelo, da sem stopil v mesnico, kjer ubijajo vola.
Pred vojno bi bilo morebiti bolj zanimivo popisovati ječe, ker so bile manj znane. Toda v tem času je marsikdo spoznal ječe, marsikdo jih je videl, marsikdo je mesece preživel v njih. Saj je bilo v tem času nad 50,000 ljudi v ječah. NapolniU so se vsi zapori« do zadnjega. Zmanjkalo je prostora. Treba je bilo porabiti tudi one prostore, ki že dolgo časa niso rabili v te namrene, ker so tako zahtevali napredek, kultura, človekoljublje. Mnogi teh krajev so bili zdravju in življenju nevarni, zato niso smeli vanje zapirati niti morilcev niti drugih zločincev. Spielberg, Kuf-stein. Ljubljanski grad, Arad ... Vse še je napolnilo. Toliko je bilo izdajalcev v Avstriji! In koliko jih je še ostalo! Kdo bi popisal trpljenje po vseh teh ječah: od Kufsteina do Arada, od Spiel-berga do Ljubljanskega gradu. Kdo bi popisal vse dogodke v Galiciji, Bosni in drugod! To je bila tragedija, ki je ne popiše nobena knjiga.
V zadnjem času—že pred vojno—se je več naših ljudi seznanilo z ljubljanskimi policijskimi prostori in zapori. Noben se ni lotil, da bi jih opisal. In vendar ima tudi ta svet svoje zanimivosti—saj se ti zdi, kakor da bi gledal nazaj iz "onega sveta."
A. GRBINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
1530^	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Hočefe dobro hišo po zmerni ceni?
v Euciidu—Bungalow hiša s SVz sobami, stara eno leto; garaža in pol. Ta hiša je v prvovrstnem stanju in vredna te cene. Cena $19,500.
6-sobna hiša "Colonial" tipa, od Grovewood Ave. Garaža za en avto; sobe so vse velike in prijazne. Oglejte si to hišo, če hočete udobno stanovanje.
Za podrobnosti se obrnite na;
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET	Kg 1-5030
registrirajte VAše hiše pri nas!
Vstopila sva z detektivom pri stranskih vratih z Miklošičeve ceste. Tam se zavije na desno in kmalu se vidi na levi strani ozek hodnik z napisom "policijski zapori."
Detektiv je pozvonil. Začuli so se od znotraj koraki, ključi so zarožljali in težka vrata so se odprla. Vrata so dvojna: lesena in železna.
Vstopili smo. Pri mizi sta sedela dva stražnika. Eden je zapisal ime, drugi je pobral, kar sem imel s seboj: denar, uro, prstan, cigarete, nož ... To je navadna ceremonija.
"Hočete družbo, ali ste rajši sami?"
Sam."
Odšli smo po stopnicah navzdol—kakor da bi se šlo pod zemljo. Dolg hodnik in vrata pri vratih. Odprl je številko 11. Velika soba za dvajset ljudi. Bila je prazna, dasi je bila nedelja. Ključ je zarožljal in bil sem sam. Okna so kazala na dvorišče, nad katerim so se dvigale okoU in okoli stene s štirioglatimi zamreženimi okni. Zrak je bil slab. Odprl sem nekoliko okno. Tfikjer ni bilo žive duše—samo tam za okni okoli in okoli . . . tam so ljudje, naši ljudje . . .
V sobi so stale postelje z blazinami, v sredi dolga miza s stoh in ob steni umivalnik. To je torej začetek. Odnekod je pribren-čala muha in se je spustila na mizo. V taki samoti je vsaka živa stvar človeku draga: zdi se mu, da je vse boljše nego človek. Treba je res časa, da se človek zabava z muhami. Bog ve, odkod je prišla v te puste prostore. In čemu je prišla sem, ko ji je drugod odprt svet. Ona ne čuti, da je to ječa. Tam je okno odprto in lahko odleti" A neče, kakor da mi je prišla delat družbo. Brenči sem, brenči tja in če sedem, pribrenči zopet k meni, kakor da bi se hotela pogovarjati z menoj. Nazadnje me je peljala zopet k oknu. Na šipah so razni napisi in podpisi. Začela me je zanimati zgodovina sobe, ki je bila napisana na stenah. In zopet muha!
Kmalu je prišel za menoj stražnik, ki me je poznal. Prinesel mi je par cigaret in me opozoril, da smem pušiti samo pri oknu, ker pride kaka inšpekcija. Po obrazu mi je bil znan. Bil je gospod Bergant. Prisedel je k meni in se ražgovarjal z menoj. Bilo mi je prijetno, ker je ob takih časih človek vesel vsakega prijaznega obraza.
"Cigaret je še nekaj, jih bom vam še prinesel," je rekel, ko je odhajal.
(Dalje prihodnjič)
Feihale Help Wanted
KITCHEN HELP
Apply in person 2 p.m. - 4:30 p.m. Cafeteria at the
FORD STAMPING PLANT
555 NORTHFIELD RD. Walton Hills, Ohio
GENERAL CLERICAL
Accounting department. Experience not necessary. Will teach use of office equipment.
MR. KAY 11910 Harvard Ave. WA 1-3700
OFFICE GIRL
General office work, knowledge of typing necessary. Pleasant working conditions. Paid vacation, insurance and other benefits. Call UL 1-5777 for appointment, Mrs. Ross.
CLEVELAND FABRIC SHOPS
12620 SUPERIOR AVE.
Help Wanted Male
Clerk - Sfenogrqpher
National manufacturer moving to new offices. Brookpark-Schaaf location. Light dictation. P.B.X. and diversified activities; all benefits; 5-day week; permanent.
Mr. TERRY
MA 1-5732
DESIGNER . DRAFTSMEN
Piping, equipment layout, and structural for consulting engineering firm. Permanent employment. All benefits.
Hale and Kullgren, Inc.
613 E. Tallmadge Ave. Akron 9, O.	Franklin 6-7161
AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS
Some experience necessary.
Apply at employment office 9 to 5 weekdays 9 to 12 Saturdays.
Or call 2291 Elyria for interview appointment.
THE COUCH-UTHE CO.
140 S. OLIVE ST.
Elyria, Ohio
Female Help Wanted
STENOGRAPHER
Shorthand, typing, and varied office duties, 5-day week, salary. HI-VOLTA,GE EQUIPMENT CO. 4000 E. 116
CASmER
General Motors; experience, desired. 5% day week. Salary. Permanent position. East side location. Call Mrs. Scherler MI 1-8000 RODEN PELS CHERVOLET 3224 E. 93rd SI.
STENOGRAPHER
Intelligent, accurate typist for interesting position in our export department; light shorthand and ability to compose replies to routine correspondence required. Good working conditions, paid vacation, hospitalization, pension, discount on purchases, many other company benefits. Apply
Westlnghouse Elec+ric Supply Co.
1809 E. 22 SI.
Corner of Chester Ave. ____ <
GENERAL OFFICE
Some Light Typing 5 Day Week Permanent
Claim Department
See MR. BUR WIG
AMERICA FORE BLDG.
3740 Euclid Ave.
I Hour TV Service
•	6-month guarantee
•	East-West
•	Day or NIte
BR 1-5800 HE 2-3101 WO 1-8820
a
Plus Parts & Labor
REMODELING?
We Do The Complete JobI
: KITCHENS
#	TILING # ROOFING
#	RECREATION AND
#	ATTIC ROOMS
#	ROOMS ADDED
#	BATHROOMS
#	FURNACES, GAS & OIL
#	PORCHES • SIDING .
#	FENCES OF ALL KINDS e	DRIVEWAYS
#	FIRE ESCAPES
REFERENCES FURNISHED
No Money Down
Payments to Suit Youl
EX 1-1515
BERRY
CONSTRUCTION CO. 7704 CARNEGIE AVE.
"Oglašajte v Enakopravnosti"
Help Wanted Male
PLATER
for nickel and chrome on plumbing, brass goods.
Part time shifts, 5 p.m. to 9 p.m.
CENTRAL BRASS MFG. CO.
2950 E. 55 St.
PORTERS WANTED
Apply in person 2 p.m. - 4:30 p.m. Cafeteria at the
FORD STAMPING PLANT
555 NORTHFIELD RD. Wallon Hills. Ohio
FITTER . WELDER
Assemble weldments from prints. Hourly rate, 50 hours minimum.
Overbeke-Kain Co. MO 2-4242
CHIPPERS GRINDERS SAW MAN
Experienced in aluminum; piece work and hourly rate.
Schmeller Aluminum Foundry Co. _3300 E. 87 (off Bessemer)
DRIVER - SALESMAN
Established route; steady employment with growing concern; can earn $100 per week and up; dependable man only. Apply in person, no phone call accepted. Age limit 25 - 35 years old.
Home Juice Co. of Cleveland 1365 Addison Rd. (rear)
ELECTRONICS INSTRUCTOR
Must have good knowledge of radio, mathematics and theory. Previous instructing experience not essential. Excellent salary, depending upon qualifications. Free life, sickness and hospitalization insurance. No night work. Excellent opportunity with growing organi-tion. Call Mr. Geiger, EX 1-8887
MACHINE OPERATORS
Experienced MILLING MACHINES DRILL PRESSES
Must do own set up work. 9921 Clinton Road AT 14636
AUTOMATIC
/Earner and Swasey Five Spindle Chucking Automatic
Must make own set up and do Tool Grinding.
9921 Clinton Road AT 1-4636
Help Wanted Male
DIE POLISHER
Carboloy and cold heading dies. Day shift. Full welfare benefits.
TRIPLEX SCREW CO.
Division of Murray Corp. 5319 Grant Ave.	VU 3-3801
TYPIsf	~
37VŽ Hour Week - 5 Days. Permanent — Salary Employment Benefits Apply in Person Or Call SU 1-6696 for Appointment Hartford Fire Insurance Co. 335 Euclid Ave.
TOOL AND DIE MAKERS
DAY SHIFT Experienced — Steady work. Good hourly rate, group insurance. HoUday pay, vacation, and incentive benefits.
The Cuyahoga Stamping Co.
10201 HARVARD AVE. DI 1-8100
2 PUNCH PRESS SET UP MEN
ON TEMPORARY DIES.
Must have experience. High hourly rate plus overtime.
ACE METAL
STAMPING, INC.
16630 Miles Ave. SK 1-3100
Jumpers
Young men, age 18-35, needed to assist our drivers in, making small package deliveries. Good heallli and neat appearance essential.
Apply
UNITED PARCEL SERVICE
4901 LAKESIDE AVE.
electrical engineer
Experienced in Power Distribution, Controls and Lighting in Industrial and Commercial Buildings. Interesting work In progressive consulting office, liberal benefits include: Group Insurance, Hospitalization, Vacation and Bonus plan. Write;
SAMBORN. STEKETEE & ASSOCIATES J. H. EVANS Engineers-Architects 1214 Cherry Street Toledo 4, Ohio
ENGINEERS DESIGNERS DETAILERS
Experience is Preferred on Automation Special and Transfer Machinery
Permanent position with good rates, hospitalization, bonus, annual vacation and diversified work. This is your opportunity if you are not making progress in your present position.
FELLOWS, INC.
4616 Prospect HE 2-1860
STEAM HAMMERMEN
BLACK SMITH
HAMMER DRIVERS
MANIPULATOR OPERATORS
We have many excellent permanent positions now available for Шозе qualified in the above fields. High starting hourly rate. All employee benefits.
CHAMPION DIV.
Steel Improvement & Forge Co MI 1-5804	3685 E. 78 St
TOOL
AND
CUTTER GRINDER
Experienced; day or night shifts; overtime, paid holidays, vacations, hospitalization, insurance and other benefits; clean modern shop.
MPM, Inc.
9110 GEORGE AVE. Near E. 93 - Union Ave. BR 1-4456
Tool Designers
Special Machine Designers
Process Engineers
Checker
EXPERIENCED ONLY
High hourly rate plus overtime. Paid holidays.
ACCURATE DESIGN SERVICE. INC. 3130 E. 93 St.
MECHANICAL TRAINING COURSE
boys between ] 8 and 20 years ... up to 23 years if you have had military training. High-School-Education by a school in the Cleveland metropolitan area required. College courses provided with allied shop training. Four years course. Hourly rate and profit sharing. $3,000 bonus when you graduate.
See Mr. Melchriet at 1557 E. 27 St.
Turret Lathe Operator Multiple Spindle Automatic Operator Internal and External Grinders
Apply Mr. LUCAS 1557 E. 27th ST.
<
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Marija Kmetova
HELENA
(nadaljevanje)
"Žena dol, žena gor! Seveda, potuho ji daješ! Kadar moreš, pri njej čepiš."
"Jaz sem gospodar!"
"Ti, kajpa gospodar si—po imenu! Ona te pa zvodi, kamor se ji zdi. Saj sem ti bila pravila: učiteljica—pa gospodinja, pa na kmete! Uf! Saj me bo konec od teh skrbi!"
"No, mati, nikari, nikari."
"In kaj ti je k hiši prinesla? Jaz le ne vem, kaj imaš od nje? Zakaj si tako zaverovan vanjo?"
"Zaverovan ali ne zaverovan —moja žena je! Slišite? In nič več 6 tem! Jaz sem gospodar! Bogati smo, nikake dote nam ni treba. Vam pa tudi ni nobene sile!"
"Seveda, seveda, saj vem, da sem zadnja pri hiši. A povem ti, da mora biti temu konec, tako ali tako! Eh, ko bi še rajni živel... "
Zaslišala sem težke korake Jožetove, vrata so se zaloputnila in sesedla sem se na stol.—Saj mi je bilo znano, da me ne mara mati, ali da me ne mara v toliki meri, to me je osupnilo. Težilo me je, hudo mi je bilo. Kaj bi? In prav nocoj, prav ta večer, ko sem bila premišljala že preje in sem se zazdela tujka v hiši. Kje je bila ona brezskrbnost, kje veselje? Kakor bi trenil je izginilo vse in ostala je velika mora, ki me je davila in dušUa, da bi bila najrajša zajokala na ves glas. Vstala sem in sem se odpravila v kuhinjo.
Mati je robantila in brskala z burki jami po peči in še ozrla se ni, ko sem vstopila.
"Kje je Jože?" sem vprašala, ker nisem vedela drugega. Mati se je okrenila, a ni odgovorila ničesar.
"Kje je Jože, mati?" sem vprašala še enkrat in pristopila bliže.
"Naj bo, kjer hoče! Ali to ti povem, Helena, če hočeš, da bo mir v hiši, za delo primi in delaj! Ali meniš, da je pri nas šola? Da je le od ure do ure? Delaj!"
"Kaj je spet? Večerjo!" je nenadoma zavpil Jože na pragu in še pogledal me ni.
Zamahnila sem z roko in odšla gor v sobo.—Tisto noč nisem zatisnila oči. Zeblo me je v srcu in premišljevala sem, kaj
CHICAGO, ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FOR SALE
CLEANING & TAILOR SHOP — North West excellent location. Well equipped, steady trade.
BRunswick 8-3630
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY - DELICATESSEN and MARKET — Excellent location in new Niles home area. No competition. Fully equipped. Ready to come in and continue. Good profitable business.
Call TAlcott 3-7952
LIQUOR & BAR COMBINATION —Must sell quickly due to serious illness. Good moneymaker.
Call alter 4 p.m. BRunswick 8-9654
mi je storiti. Jasno in določno sem videla, da bo res treba delati in sklenila sem, da se takoj drugi dan poprimem gospodinjstva. Povedala sem Jožetu in kako vesel je bil! Nikdar in nikoli mi ni prišlo na mar, da bi mi Jože ne bil branil delati. Saj nisem bila vedela do zdaj, da je bilo tudi v njem vse ono kakor v materi, le da mi tega nikdar povedal ni.
Ali jaz—pa gospodinjstvo, tako obširno gospodinjstvo, kako bo šlo to? Ali—pa bi živela vendarle se, kakor sem do zdaj? Kljub materini mržnji in kljub prepirom v hiši?
Pa sklenila sem, da se poprimem dela, pa bodi že potem karkoli in kakorkoli.
5.
Ah, moj Bog, kakšni so bili zdaj dnevi, kakšne noči! Le delo in delo, posebno ob žetvi. Že ob treh zjutraj smo vstajali, opolnoči šli k počitku. Sami z materjo sva ostajali doma in dela sem imela čez glavo in preko svojih moči. Zdaj pa zdaj sem morala iti v trgovino pogledat, delala sem od jutra do noči in vse je zamrlo v meni.
Jožeta ni bilo skoraj nikdar doma. Hodil je po kupčijah, rie-voljen se je vračal, časih je bil tudi po več dni zdoma in že zdavnaj nisem vedela, kdaj je bil zadnjikrat dober z menoj. Saj ni bilo žal besede iz njegovih ust, a dobre tudi ne. Le delo, delo in delo. Kakor bi ležalo to delo kot ogromna pošast nad hišo, nad vsem posestvom in bi nas vkle-palo v verige in nas pritiskalo k tlom in nam izsesavalo mozeg in kri—dan in noč—noč in dan. In čemu vse to ? Čemu vse to delo, čemu kupičenje bogastva, ki ga ne uživa nihče?—Težko mi je bilo.
Časih sem se ozrla v ogledalo in prestrašila sem se samo sebe. Bled in shujšan je bil moj obraz, ostre poteze so bile zarezane vanj, oči so bile tope in kakor moje roke, moje roke! Kakor bi bila vgnetala kamenje z njimi, kakor bi bila rezala z nožem po njih.—Z materjo se nisva razumeli. Vsaka kretnja ji je bila nepovoljna, vsako moje delo napak opravljeno, vsaka reč, ki sem jo premeknila, na nepravem mestu. Jože se je radi tega nekaj časa prerekal z njo, a potem je opustil tudi to. Še manj je bil doma in meni je bil tuj, vsak dan bolj tuj.
Na tej strani je bil Jože—na oni sem bila jaz. Vzela sem ga, ker sem si želela moža in brez-skrbnosti. In on me je vzel, ker je bil bogat in je hotel imeti gosposko ženo. Rad me je imel po svoje. A jaz ? Ne, v/meni ni bilo ljubezni do njega niti dobrohotnosti; se ta je izginila v pol letu.
Stopila sem bila pač nekam, da sama nisem vedela kam, kdaj in kako. Prišlo je bilo—in iti sem morala. Kdo je bil rekel, kdo ukazal? Prišlo je bilo, sam Bog vedi zakaj in čemu!—Globok prepad je bil med menoj in Jožetom in mati je še kopala v tem prepadu, da je bil še glo-bočji. In zdaj ? Zoperstavljalo se mi je vse bolj in bolj in od dneva do dneva sem čutila, kako visi vse to životarenje kakor verige tia meni.
Stala sem nekoč v kuhinji in zagledala sera se v prirodo zunaj. Kakor srebrno je bilo jutro, njive so se kadile, vrane so frfotale po njih, vrabci so priletavali in odletavali v živem živžavu in
še Temenica je tekla bolj veselo in živahno kakor navadno.
A jaz sem stala v kuhinji in delo me je vezalo s tisočerimi vezmi. Nehote sem dvignila roko in jo držala v širokem solnč-nem pramenu. Razklenila sem prste in nasmehnila sem se, ko so bili vsi živordeči kakor potomka. Lovili so se praški v solnč-nem žarku, begali in plesali so drug nad drugim, drug mimo drugega in v meni je zaplalo neko divje hrepenenje po nečem daljnem in razprostrla sem roke in sem zavzdihnila.
Mati me je bila opazovala od strani in je dejala:
"Le kaj noriš! Saj ne vem, si li tako otročja ali tako hudobna. Otrok ti manjka, otrok!"
Zaskelelo me je. Da, otrok, da bi vsaj imela otroka. Povesila sem glavo, solze so polzele počasi po 'licu, v srcu pa me je zba-dalo in stran, stran sem hotela, proč od tu, v svet, v svet! Ali kam, kaj, kako?
6.
Nedelja je bila.
Na nebu je trepetalo solnce, strehe so se svetile in okna so dremala, še cesta je bila nedeljska; nikakih voz ni bilo na njej, pa je bila všeč sama sebi in je počivala. Kakor bi sedel sam nebeški Oče na nebesnem svodu in bi smehljaje blagoslavljal to lepo zemljo. Od griča do griča se je razpenjala nebeška toplota in se je spajala v zvonjenje zvona, ki je vabil in vabil k nauku. Donel in donel je glas in se je dotaknil vsake hiše, vsakega okenca in se cesto je pobožal. Donel in donel je glas in še v Temenico se je potopil in se ji nasmehnil.
Vsepovsod je bila nedelja, bela in čista.
Izmučena sem sedela pri oknu in slonela na polici: "Da bi bilo vedno takole, takole," sem pomislila in sem zaprla oči. "Kaj me je bilo premotilo, da sem zašla s poti na klanec, koder mi noga ni bila vajena hoje? Zakaj tako?
Dve leti, dve leti!
Kaj se je bilo zgodilo v dveh letih z menoj!
Postarala sem se bila za deset let in več, nobenega veselja ni bilo; za delo nisem, otrok nimam, kar umrla bi!" Pa sem pogledala spet skozi okno in zahotelo se mi je po svetu. "Da bi šla zdajle kam, da bi šla in se ne vrnila nikdar več!"
Tedaj je vstopil Jože in je dejal:
"Helena, nekaj dni me ne bo doma; v Trst pojdem."
"V Trst?"
Široko sem razprla oči in sem zagledala v duhu mešanico cest in prostrano morje.
"Da, v Trst."
"Kaj boš ondi?"—Nisem ga izpraševala sicer o njegovih potih, a Trst — Toje bil zame že daljni svet!
"Kupčija; važen opravek imam ondi."
Tedaj sem planila k Jožetu in ga objela z obema rokama.
"O, tudi jaz pojdem!"
"Nemogoče."
"Lepo prosim!"
"Doma moraš biti. Dela je preveč."
"Ah, to delo, delo, delo! Ničesar drugega ne slišim pri tej hiši!"
"In kaj si mislila, da bo, ko si me vzela?"
"Da, kaj sem mislila ..."
Obrnila sem se in obstala pri oknu. Čutila sem, kako mi polzijo debele solze iz oči in hudo mi je bilo, da me je dušilo v grlu.
"Torej—z Bogom!"
"Jože!" Spet sem šla k njemu in se ozrla vanj s prosečim pogledom. "Jože! Poltretje leto že nisem bila zdoma. Kaj ne vidiš, kakšna sem postala? Kaj ne vidiš, da moram nekam, da si malo oddahnem?"
"Moj Bog, mati niso bili vse življenje nikjer, in ni jih konec!"
"Kako moreš ... Pa seveda, ti ne razumeš vsega tega. Pa dobro, Jože, kakor hočeš: jaz pojdem v Trst! Če me ne maraš s seboj, bom šla sama dan po-
Ali težko slišite? Ali imate težkoče razumeti?
Vam lahko pomagamo do boljšega sluha.
Pokličite za brezplačno demonstracijo Telex slušalncga aparata na vašemu domu.
Mandel Drug Co.
15702 Waterloo Road КЕ 1-0034
Tudi pošiljamo TELEX slušalne aparate v Jugoslavijo
v NAJEM
se odda stanovanje s 5 sobami in kopalnico, zgoraj. Prednost ima odrasla družina. Najemnina $60.
Vpraša se na 1262 NORWOOD RD. _UT 1-4006
STAREJŠ9 DVOJICA
želi dobiti v najem stanovanje 5 sob in garažo. V okolici Euclid, Ohio. Oba delata. Kdor ima za oddati naj sporoči na
PO 1-5418
ZAKAJ BI šE NADALJE TRPELI VSLED LUMBAGO Spoznajte kako se olajša bolečine v hrbtu in nogah z modernim kiropraktičnim zdravljenjem,
DR. VON SAVAGE
CHIROPRACTOR
6411 St. Clair Ave.. EX 1-4779
Odprto od 4. do 9., v soboto od 9. do 5.
m
1879 - 1956
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je preminil naš ljubljeni soprog, dragi in skrbni oče, stari oče in brat
JUWREWSPK
Blagopokojnik je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 1. novembra 1956, po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 3. novembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na pokopališče Highland Park, kjer smo njegovo truplo položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje.
Pokojni je bil doma iz vasi Dolnji Novakov št. 23, okraj Cerkno. V Ameriki se je nahajal 50 let in je bil član društva Naprej št. 5 S.N.P.J.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence in cvetje ob njegovi krsti, ka r nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika spoštovali.
Hvala lepa vsem, ki ste dali brezplačno v poslugo svoje avtomobile pri pogrebu.
Enako hvala pogrebcem, članom društva Naprej, ki so nosili krsto ter pokojnika spremili na pokopališče.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali v gotovini in za dobrodelne namene pokojniku v spomin.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli pokojnika obiskovati tekom njegove bolezni, ga bodrili in tolažili ter nam bili v pomoč, kot tudi vsem, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Lepa hvala društvu Naprej za hitro izplačitev smrtnine. Hvala tudi vsem, ki so izrazili svoje sožalje pismeno ali osebno. Enako hvala lepa pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč v dneh smrti.
Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, posebno pa onim, ki so prišli iz Pennsylvanije, da se poslednjikrat poslovijo od pokojnika in ga spremijo na pokopališče, kot tudi za vse, kar ste nam dobrega storili v težkih dneh naše žalosti. Prejmite srčno zahvalo za vse I Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo sestra Cecelia Šubel, ki je pripravila jestvine lia dan pogreba, ter Mrs. Kaus in Mrs. Flais, ki so prinesle pecivo in drugo s seboj iz Pennsylvanije.
' Ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat! Prestal si trnjevo pot tega življenja. Trpel si hude bolečine, a trpeli smo tudi mi, ko smo Ti skušali lajšati muke, a bilo je vse zaman. Sedaj počiva Tvoje truplo v svobodni ameriški zemlji, spomin na Tvoje dobro srce si pa ohranimo do konca naših dni. Počivaj v miru—snivaj sladko!
Žalujoči:
FRANCES, soproga JOE in MAX, sinova MRS. MARY OCVIRK v Harwick, Pa., MRS. FRANCES TOMŠIČ v Library, Pa., MRS. PAULINE PROČ AR in MRS. MARGARET KAUS, hčere
MIKE, brat
JOE OCVIRK, TONY PROGAR, EDDY TOMŠIČ in TONY KAUS, zetje KATHERINE in JEAN, sinahe 12 vnukov
Cleveland, Ohio, dne 10. decembra 1956.
zneje. To je moja trdna volja. Zdaj pa, kakor hočeš."
"Ali za božjo voljo, hudič vendar, krave bi se mi smejale!"
"Jaz pojdem v Trst."
"Vraga vendar, kako si otročja! Pa pojdi, pa greva, torej, če si že taka!"
Tako skromna sem bila postala, da mi je bil zdaj Trst v nadomestilo za ves oni daljni svet: za Italijo, za Rusijo, za Pariz.
(Dalje prihodnjič)
ŽELIM DOBITI ŽENSKO,
ki bi mi pomagala s snaženjem hise nekaj dni. Slovenka ali Hrvatica. Plača $10 na dan.
Pokličite IV 1-0551
SLOVENSKA PEKARIJA
NA PROMETNEM KRAJU SE
PRODA. POPOLNOMA OPREMLJENA. Pokličite med 2. in 8. uro zvečer. UT 1-4527
SOBO
SE ODDA V NAJEM MIRNEMU MLADEMU TER POŠTENEMU FANTU, PRI MIRNI DRUŽINI. Pokličite HE 2-2019
Slovensko dekle ali ženska,
ki dela, dobi v najem opremljeno sobo, na zapadni strani mesta. Pokličite ME 1-4145 ali WO 1-7815
ZIDANA mšA
"Colonial" tipa, 7 sob; dve garaže; preproge; kuhinja z električnimi pripomočki; zavese, zimska okna in mreže. V bližini cerkve in šol. Cena $23,500.
Za podrobnosti pokličite EV 1-6965
Hiše naprodaj
Hiša za dve družini na E. Park Dr.—5 sob, sprejemna soba, jedilnica, dve spalnici io modema kuhinja spodaj zgoraj. Ognjišče, fornez na plin, dve garaži. Vse v dobrem stanju in v lepi okolici. Oglejte si jo—vam bo ugajala. Cena $28,500.
Štiri nove hiše bungalow tipa, v EucUdu. Vse imajo po dve spalnici in klet. Prostor na podstrešju, kjer lahko napravite sobe. Izberite si eno, ki vam bo služila kot prijeten dom.
Dve zidani hiši "ranch" tipa, na 25085 Highland Rd. in НШ-crest Dr. Vsaka ima po 6 sob, fornez na plin, mestna voda, velika lota. Vzamemo vašo hišo v nakup. Lepa izbera. Vredno, da jih vidite.
Prijazna lota, en aker zemlje, dosti lepega drevja. Sega v Metropolitan park. Krasen prostor za vaš bodoči dom. Voda, plin, tlakovana cesta, vse plačano. Cena $5,000.
Za te in druge dobre nakupe, se obrnite na
STREKAL REALTY
405 East 200th St. IV l-llOO
Parkwood Home Furnishings 7110 ST. CLAIR AVE.
ZAVESE, DRAPES, POSTELJNA PREGRINJALA Pnotrstno blago po pmvl6nlh censh "Naii odjemalci se vedno trnelo"
Naznanilo in zalivala
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša dobra, skrbna mama in draga sestra
Josephine Barbish
rojena BRANISEL
Smrt jo je dohitela ko je sla na delo v jutru 21. novembra 1956, dan pred Zahvalnim dnem, na E. 169 St. in Waterloo Rd., kjer je bila zadeta od avtomobila. Peljali so jo v bolnišnico, kjer so mogli ugotoviti le njeno smrt.
Pogreb se je vršil 24. novembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Lake View pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Sledila je svojemu soprogu, ki je umrl pred 11 leti.
Blagopokojnica je bila rojena v vasi Jezero pri Cerknici dne 15. marca 1899 leta. Bila je članica društva V boj št. 53 S.N.P.J. in Progresivnih Slovenk krožek krožek št. 1.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do nje nam je bil v veliko tolažbo.
Dalje hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Iskrena hvala vsem, ki so se prišli poslovit od nje ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Srčna hvala pogrebcem, članom društva V boj, ki so nosili krsto, in Progresivnim Slovenkam za izkazano čast.
Ti, ljubljena mama in sestra, počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih dokler bodo utripala.
Žalujoči:
JOSEPH R. in WILLIAM J., sinova ANN H., sinaha
RONALD, JEANNETTE in CARRY, vnuki
JOHN BRANISEL, brat, bivajoč v
Kirkland Lake, Canada v stari domovini zapušča tri brate in eno sestro
Euclid, Ohio, dne 10. decembra 1956.