Socialna ľehabilitac[ia bolnĺka z ľakom G ab i Č ač inov ič Vogľi nč ič Uvod Naslov moram takoj dopolniti: govorim o prispevku socialnega dela v procesu socialne rehabilitacije bolnika zrukom. Kolegica Janja Babič predstavfia standarde socialnega dela v onkologiji, moja naloga pa je, da predstavim podrobnosti pojmovanja pľocesa pomoči v socialnem delu, saj v postmođernih pojmovanjih odnosa med socialnim delavcem, socialno delavko, in bolnikom vidim zagotovilo za soustvarjanje pľocesa socialne rehabilitaciie in za soustvaľjanje gÍe: Za proces sociąlne ľehabilitacije, ki temelji na rąziskovanju, razumevanju, sporazumevanju in odkľivanju novih zgodb v odnosih spoštovanja in varovanja osebnega dostojanstva. Izredno pomembno je, da so socialne delavke, socialni delavci, odlično opremljeni za vzpostavljanje in vzdrźevanje dialoga in sodelovaqja, tako, da se socialna rehabilitacija lahko soustvari. V socialnem delu govoľimo o delovnem odnosu' ki smo ga jasno definirali, tako, da se strokovnjaki pri delu z ljudmi lahko naslonimo nanj. Pľedstavila bom koncept pomoči v socialnem delu in koncept delovnega odnosa. Tako bo mogoče ruzloćiti poseben prispevek socialnega dela v pľocesih pomoči, ki bolniku z rakom dodajajo moč, da ostane kompetenten za svoje Življenje, v dostojanstvu in spoštovanju. Koncept pomoči v socialnem delu Koncept etike udeleženosttLyĺn Hoffman (l994)'(the ethics of participation), in koncept peľspektive moči Denisa Saleebeya (1997)' (strength perspective), sta dva temeljna koncepta, ki najbolje ponazarjata paradigmatske spremembe v konceptu pomoči v socialnem delu. Etika udeleženosti nas usmeľja v to, da objektivnega opazovalca, socialnega delavca, socialne delavke, nađomesti sodelovanje, v katerem nihče nima končne besęde, sodelovanje, v katerem nihče ne potrebuje končne besede, temveč pogovoľ, ki se lahko nadaljuje. Soglasje, razumevanje, določa naslednji koľak. Socialnodelavske delovne okoliščine se definirajo kot začetek razgovoÍa o sedanjosti za prihodnost. Raziskuje se zgodba, soustvarja se nova. Uporabljene besede so sporazum, razumevanje' lokalnijezik, soustvarjanje ľesničnosti, odkľivanje sveta drugega. Citiram: >... kot nova osrednja vrednota socialne misli in akcije se pojavlja etika udeleŽenosti in ne več iskanje >vzroka< ali >resnice< (Hoffman,1994:23)' prof, dn Gabi Čačinovič Vogrinčič UNIVERZA V LIUBLIANI, Fakulteta za socialno delo 98 V moji razlagije pozoľnost docela usmerjena na proces tazgoYoÍa v vsakokĺatni sedanjosti, v soustvarjanje razgovoľa, razlag, razumevanja in gre za drugaćno odgovoľnost, za odgovornost za soustvarjanje pomenov in za soustvarjaĺÚe sporazuma. Raziskuje se zgodba, soustvarja se nova. Dogaja Se pľoces ustvarjanja in konfrontiranja pomenov in omogočanje alternativnih pomenov, ki dobijo smisel in uporabnost' Potrebni so spoštljiva ľadovednost, odprtost in sodelovanje za ustvarjanje novih razlag, razumevanj, dogovorov. Pomembna je sedanjost >tukaj in zđaj<,v njej se soustvarjajo zgodbe za pľihodnost, se odkĺivajo in poimenujejo možne spremembe. Lynn Hoffman jasno opozoľi, da gre zato, da strokovnjak odstopi od moči, ki mu ne pľipada: od moči, ki mu daje posedovaqje resnic in ľešitev. Nadomešča ga občutljivo skupno iskanje, raziskovanje, soľazlaganje. Strokov4jak zdaj moru zdrŽati negotovost iskanja in osebno udeleŽenost, ki ostaja osebna udeleŽenost strokovĺ{aka in soiskalca, sogovornika hkľati. Etiki socialnega dela se dodaja etika udeleŽenosti v raziskovanju, ustvarjanju in razlaganju zgoďbe, ki nastaja. Koncept etike udeleŽenosti je đober temelj za oblikovanje trdnega konteksta socialnega dela od bľezpogojnega spoštovanja edinstvenosti človeka, ki soustvarja projekte pomoči, pľeko tkanja socialnih mreŽv skupnosti, in politične akcije. Drugi pomembni paradigmatski premik v znanju za ruvnanje v socialnem delu predstavlja koncept perspektive moči, tako kot ga za socialno delo definiĺa Denis Saleebey (1997). V Lussijevem konceptu instrumentalne definiciie problema je zajet pľoduktivni delovni premik od definiciie problema skupaj s stľanko k definiciji deleža stranke k rešitvi. Premik k perspektivi moči nas usmeri, da v prispevku stranke spoštljivo iščemo ĺ{eno moč, njene vire. Dennis Saleebey (1997:3) pravi: >Pľaksa, ki temelji na perspektivi moči, pomeni, da bo vse kar delaš kot socialni delavec' utemeljeno s tem, da pomagaš odkľiti, olepšati, raziskati in izkoristiti klientovo moč in viĺe, ko mu pomagaš, da doseŽe svoje cilje, uľesniči svoje sanje inrazbije okove oviranosti in nesręč.< Ravnati iz peľspektive moči je najprej zęlo osebna odloěitev socialnega delavca, socialne delavke, ki omogoča sodelovaq|e Y procesu, ki ga strokovnjak vodi v smeri moěi. Fokus socialnega dela se pľemakne od problemov in rešitev zanjek novim moŽnostim v ŽivljeĄiu. Ali kot pravi D. Saleebey (ibid.' str. 4): >Formula je preprosta: mobiliziĺaj moč stľank (talente, znanja, sposobnosti, vire) s ci|jem, da podpreš njihova pizadevanja' da doseŽejo svoje cilje in vizije, in stranke bodo imele boljšo kakovost ŹivĘenja, tako, ki bo v skĺadu z Ąjihovimi koncepti kakovosti. Čeprav je ľecept preprost, mu sledi trdo delo.<. Koncept pomoči, ki temelji na etiki udeleŽenosti in perspektivi moči pľoces socialne ľehabilitaciie sousWarja kot pľoces, Ęer se ubesedi sedanjost na novo, in 99 siceľ tako, da se ubesedijo novi viľi moči in smisla, tako, da se obnovijo staľi. Za filigranski pľoces soustvarjanja moči in smisla gľe. Delovni odnos Y socialnem delu Predmet socialnega dela je ľeševanje celovitih socialnih problemov. Ključni pojmi so pomoč' ľeševanje problema, soustvaľanje novih ľešitev v socialnodelavskem delovnem odnosu, s kateľim lahko mobiliziramo moč' ki jo ima bolnik. V temelju gre vedno za projekt sodelovanja, ki ga oblikujemo s sporazumevaqiem, z dogovaľjanjem in s skupnim ustvarjanjem rešitev, da bi udeleŽenci v problemu postali udęleŽenci pľi rešitvi, kot pravi Peter Lüssi (1991). odnos med socialnim delavcem, socialno delavko' in stranko je toľej delovni odnos in prva naloga socialnega delavca, socialne delavke je, da delovni odnos vzpostavi. Mislim, da sem v letih >prevajanja< teoretičnih konceptov v prakso in iz prakse v teorijo izbralain zbľala elemente delovnega odnosa, ki so: Dogovor; instrumentalna definicija pľoblema (P. Lüssi, l99l); osebno vodenje (Bouwkamp, de Vľies, 1995). Vendar tako opľede|en delovni odnos težko vzdrżujemo in ohranimo, če se v pľaksi ne naslonimo še na štiri pomembne sodobne koncepte v socialnem delu, ki so: perspektiva moči (D. Saleebey, 1997): etika udeleženosti (L. Hoffman, 1994); znanje za ravnanje (I. Rosenfeld, 1993); ravnanje s sedanjostjo ali koncept so-prisotnosti (T. Anderson, 1994). V tem kontekstu ni mogoče podľobno obrazloŽiti vseh elementov, zato jih bom predstavila le toliko, da bo mogoče razločiti posebnosti procesa pomoči. Koncept etike udeleŽenosti in koncept perspektive moči sem obraz|ož'ila v pojasnjevanju posebnosti koncepta pomoči. Dogovoľ o sodelovanju je nedvomno prvi korak. Pľojekta pomoči v socialnem delu ni mogoče zač,eti drugače kot z jasnim in izrečenim dogovoľom o sodelovanju, ki šele omogoči vzpostav|anje delovnega odnosa. Dobro je, če se dogovora uđeleŽijo vsi uđeleŽeni v problemu na zaéetkll dela, sicer je treba skĺbno opraviti dogovor z vsemi, ki se v projekt vključujejo. V našem kontekstu so to bolnik, njegova đrlźina, zdľavniki, medicinske sestre, ... Dogovoľ zahteva postanek, čas in pľostor. Dogovoľ je dogovor o vzpostav$anju delovnega odnosa in se torej nađaljuje v instrumentalno definicijo pľoblema. Dogovoĺ ima pomen obreda, ki vzpostavlja prostor za sodelovanje. Dogovor se nanaša najpľej na konkĺetno srečaqje. Tako je tudi strukturiľan: vsebuje pristanek za sodelovanje danes, >tukaj in zdaj<, dogovoĺ o času (za delovni pogovoĺ z družino je to uľa, ura in pol) o tem, kako bomo delali. Dogovor o obliki sodelovaĺ{a, o tem pomembnem KAKO, uvede socialna delavka, socialni delavec, s pojasnilom koncepta delovnega odnosa, ki ga vzpostavljamo. Socialnodelavski delovni odnos temeljina instrumentalni definiciji pľoblema (Lüssi, 1991): pľva naloga, zakateto je usposobljen socialni delavec, socialna delavka, je 100 vzpostaviti pogoje Za pogovoĹ da bi bolnik lahko vstopil s svojo definiciio problema, sam-a pa doda strokovno razlago in v prvem delovnem pogovoru začne pľoces oblikovanja delovne definicije mogočega, uresničlivega. Koncept pomoči temelji na paradigmatski postavki, da morajo prav udeleŽenci v problemu sodelovati pri oblikovanju in uresničevanju rešitve. Naloga socialnega dela je najprej ta, da omogoči sodelovanje oziroma izkušnjo sodelovanja. Osebno vodenje je de Vriesov koncept. De Vries ( 1995) imenuje to nalogo socialne delavke, socialnega delavca, osebno vodenje, saj socialnodelavsko ravnanje pomeni vodeĺle, in sicer vodeq|e k dogovorjenim ci|em, rešitvam, oblikam pomoči. Vendar je socialni delavec, socialna delavka, v tej vlogi hkĺati režiseľ in udeleŽeni opazovalec. Osebno se odziva v odnosih, ki se vzpostav{ajo, in soustvarja pogoje za razvoj novih izkušenj, alternativnih pomenov. V vlogi usmerjevalca prispeva potľebne informacije, tehta preizkušęne ľešitvę, raziskuje nove poti. V vlogi udeleŽenega opazova|ca pa v delovni proces vnaša izkušnjo iz odnosoĺ ki se oblikujejo in spremiĄiajo kot elęment delovnega procesa. Kako vzpostaviti delovni odnos, kako zaćet| na kaj se lahko socialne delavke, socialni đelavci, oprejo, da bi zastavili osebno vodenje k razvoju źe(enihrazpletov, k ugodnim rešitvam? Walter Kempler ( 1991) in S. de Vries ( 1995) pravita ssosebno, konkretno, tukaj in zdajł - tako oznaćita ravnanje stľokovqiaka. Navodilo >tukaj in zdaj< nalaga socialnemu delavcu, socialni delavki, da se loti problema v sedanjosti. V sedanjosti in za sedanjost definiramo probleme in raziskujemo rešitve, v sedanjosti lahko načrtujemo pľihodnost. Pomembno delo v procesu vzpostavljanja delovnega odnosa je refleks|ia svojega ravnanja. >Konkĺętno< usmerja socialne delavke, socialne delavce v to, da govorijo o konkĺetnih okoliščinh, dogodkih, načrtih tako, da se lahko med pogovoľom o njih sporazumemo, pojasnimo nepojasnjeno in odkĺijemo nove priloŽnosti, ki so uresničljive. >osebno< poudari udeleŽenost socialnega delavca, socialne delavke, v dialogu, Íazgovoľu' sodelovanju. osebno sę kaŽe v zavzeti komunikaciji za ustvarjanje rešitev, v udeleŽenem odzivu na dogajanje >tu in zdaj<, v skĺbi za ohranjaĄje odpľtih prostorov zapogoYoÍ, v osebnem prispevku k novim izkušnjam v procesu dela. Koncept pomoči v socialnem delu postavlja v središče pomen odnosa med bolnikom in socialnim delavcem, socialno delavko. To je odnos, ki mora ustvaľiti in vaľovati odprt prostor za pogoYo1 ki bolniku omogoči novo izkušnjo o lastni kompetentnosti, ki je osnova za soustvarjanje edinstvenega pÍocesa socialne rehabilitacije. Literatura: - R., Adams,L.,Dominelli, M.,Payne'(edX1998) Social Woľk, Themes, Issues and Critical Debates. London: McMillan Press Ltd. - H. Anderson, H. Goolishian (1994) The Client is the Expert. In: Mc Namee, K.J. Gergen Theľapy as Social Construction. London: Sage. 101 - R. Blundo, R.R. Greene, P. Gallant (1994) A Constructionist Appľoach with Diverse Populations. In: R.R. Greene Human Behavioľ Theory, A Diversity Fľamewoľk. New York Aldine de Gruýer. - G. Čačinovič Vogrinčič (2003) Jezik socialnega dela (2003), Socialno delo,42, 4-5,199 -203. - G. Čačinovič Vogrinčič (2003) Socialno delo z druŽino, študiisko građivo. Ljubtjana:FSD - L. Hoffman (1994) A Reflexive Stance for Family Theľapy. In: McNamee, K.J' Geĺgen Therapy as Social Construction' London: Sage. - S., Kvale (1992) (ed.) Psychology and Postmodęrnism. London: Sage. - P. Lussi (1992) Systemische Sozialarbeit. Bern: Haupt. - Sh. Mc Namee, K.J., Gergen (1994) Therapy as Social Construction. London: Sage. - o'Hanlon (1933) Possibility Therapy: From iatrogenic injuľy to estrogenic healing. In: S.' Gilligan, R., Pľice' (ed) Therapeutic Conversations. New York: Norton. - N. Paľton, P' o'Byľne (2000) Constructive Social Work, Towaľds a New Practice .London: McMillans Press Ltd., St. Maľtins Press Inc. - B. Peasę, J' Fook (1999) (ed) Transforming Social Work Practice: Postmodeľn critical perspectives. London: Routledge - H. - U., Pfeiffer- Schaupp (1995) Jenseits der Familietheľapie. Freiburg in Breisgau: Lambęrtus. - E., D., Polkinghorne (1992) Post-modernism and the Social Sciences, Insihts, Inroads and Intrusions. In: S., Kvale (Í992) Psychology and Postmodernism. London: Sage. - I., Rosaenfeld (1993) Abstracts, EASSW Confęrence, Torino. - D. Saleebey (1997) The Strength Perspective in Social Work Pľactice' New York: Longman r02