Spedizione ahhonamento postale — Poštnina plačana v gotovini

Štev. 9 i« 10
METOV
GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE D LJUBLJANI
- '	registrovana zadruga z omejeno zavezo
V Ljubljani, dne 31* oktobra 1943


Leto &Q.
H p L u IN n . Priroda, znanost in kmetijstvo — Reakcija zemljišča z oziro m na poljedelsko prakso — Borba proti rastlinskim boleznim luLDinfl. — Jesenska dela v sadovnjaku — Sadno drevje in mraz — Vpliv vinskih sodov na vino — Kako bomo pridelali dobro vino iz vinograda, ki je okužen s peronospcro? — Važnost povrtnine kot vitaminske hrane in kako jo čuvamo za zimsko uživanje — Kako naj izgleda vrt v jeseni? — Pomen vode v travništvu — Ali res ne moremo preprečiti crkavanja prascev? —Tuberkuloza pri živini in borba proti njej — Sisanje telet povzroča trdo molžo — želod kot hrana za svinje — Pravila pri molži — Zimska paša ovc — Antraks (vranični prisad) - Ali je boljša topla ali mrzla hrana za svinje? — Iz našega zemljiškega .prava — Načini borbe proti žitnemu rilčkarju — Steklina — Kako naj sečemo akacijo? —.Kratka navodila — Važnost vode v gospodarstvu in zdravstvu — Kako gojimo domače gobe? — Kako napravimo marmelado iz slabih jabolk? — Konzerviranje jajc za zimo___________
Priroda, znanost in kmetijstvo
Inž. Lalevie D.:
jo grozdje v vino, vkisavajo ozimi.no in na-pravljajio naš vsakdanji kruh okusne j ši (kvas).
1. Prirodo moramo poznati...
Priroda je delavnica, v kateri kmet živi in dela. Najbližja je kmetu, saj je od nje odvisen. On tudi sam uravnava njene čudovite sile, ki ustvarjajo proizvode za življenjske in tehnične potrebe vseh ljudi. Ne pretiravamo, kadar pravimo: »narava je naša mati«, saj nas je ona rodila, v njej živimo, ona je v nas samih in v njo se na kanqu povrnemo.
Zalto mora tisti, ki obdeluje, obrača in meša zemljo, da bi v njena nedra položil seme, in v njem prebudil tajinstveno življenje, dobro poznati naravo in njene zakone, od katerih zavisi uspeh njegovega dela Z nepoznanjem j.n z nerazumevanjem našega življenjskega poklica, ne trpi samo naš ponos in ugled, temveč tudi naš žep, z njim tudi mi in naša družina, kateri slmo dolžni pripraviti zdravo, zadovoljno in lepo, današnjemu času primerno življenje.
Ako odpotujemo v duhu vsaj za trenutek v našo preteklost,' tedaj s smehom in obžalovanjem opazujemo našega davnega prednika, kako beži preplašen pred bliskom nevihte ali kako čepi nekje pod neko skalo, gol, bos, ves prezebel in lačen, čakajoč, da presltane neurje. Njegovo življenje je bilo težko, slično živalskemu. T!o pa samo zato, ker ni poznal prirodo in njene zakone. Ni jo mogel izkoriščati, niti jo Obvladati, da bi sebi zagotovil boljše življenje.
Danes je postala znanosrt temelj celokupnega ljudskega življenja in napredka. Znanost zmaguje naravo, postavlja jo v službo človeka za njegovo srečno življenje in duševno zadovoljstvo. Tisti, ki ne veruje v znanost, ki jo ne uporablja v svojem življenju in delu, ta v vsakem pogledu zaostaja, čas ga pregazi in preko njega hiti naprej, — on pa zaosltaja v materijalni in duhovni bedi.
Naravo le z znanjem, lahko premagamo. Sili prirode se lahko zoperstavi samo sila dela, vendar premišljenega in preračunanega dela, ki temelji na znanosti in na znanju,
Ako pa delamo temu nasprotno, tedaj se izpostavljamo nevarnosti, da pokvari-
mo ravnotežje v naravi, v katerem je vse logično i-n premišljeno povezano, vse po naravnih večnih zakonih.
Kmetijstvo je završeno sesitaivljen poklic, v katerem sodelujejo skoraj vse vede, predvsem pa one, ki jih imenujemo priroidne vede. Te se stalno razvijajo in napreduj eij o. Znanstveniki vedno nekaj novega iznajdejo ali odkrijejo, kar bi moglo človeku koristiti, mu lajšati delo in olepšati življenje.
Danes so prirodne vede že proučile in preiskale skoraj vse rastline, vse živali in kamenje, vode in različne) vrste zemlje ter njihove lastnosti. Zato sie poljedelski napredek naroda ceni po isltopnji kraljeva-nja nad prirodo in umevanja, kako izkoristiti njene ogromne sfle.
Zato moramo znati v kmetijstvu več o naravnih naukih kot v vsakem drugem poklicu, ker to znanje je temelj naprednega in razumnega poljedelstva.
2. Kaj nas uči biologija.
Biologija je nauk o vsem živem na naši zemlji. Ona proučava in nam pojasnjuje kako se množe, živijo in kako rastejo vse živali, rastline, rudnine in tudi človek.
Ker se kmet bavi z gojenjem rastlin in živali, od česar zarvisi ves njegov uspeh, i zalto je popolnoma naravno, da mora po-! znaiti tudi osnove biologije. I Vse kar raste in živi, mora imeti za I uspešen razvoj in napredek neke najmanj-! še pogoje. Biologija te pogoje proučava, prav tako tudi razne činitelje, ki uplivajo na rast i.n napredek rastlin in živali.
Samo tedaj, če bomo dobro poznali življenje in življenjske potrebe naših kulturnih rastlin in domačih živali, tedaj nam bo šele mogoče tem potrebam zadosttiti.
Dolgo časa je preteklo in mnogo napor-I nega dela je bilo potrebno, da nam je biologija razjasnila na kak način ustvarja rastlina iz ziraka in iz hrane v zemlji pše-nično zrno, sladki grozd ali dišeči cvet rože.
Biologija je Odkrila drobna bitja, ki lebdijo v zraku in ki jih lahko vidimo le z povečavo. Mnoga cd teh nevidljivih bitij so prijatelji poljedelcu, ker mu predelava-
Biclogtja je odkrila v kaplji rečne pravcati Svat najrazličnejših mikroorganizmov, a v plodni mrvici naše zemlje kar Osle milijone koristnih bakterij, ki povečajo njeno plodnost.
Biologija se je utibcii.apila) v čudovito zgradbo majhne celice, objasnila komplicirana njena dela in spremembe, ki se v njej više in ki jih ne more ponoviti niti najmodernejši laboratorij. Biologija nas uvaja v čudoviti laboratorij rastlinske Staniče, da bi nam objasnila., kako se v veličastnem procesu asimilacije v listu zbira sončna energija in se tu ustavi,, čeprav je najhitrejša in najmočnejša sila tega sveta. Ko je to bliskovito silo rabina zaustavila in .ukrotila, potem šele jo lahko človek koristno uporablja za svojo hrajno ali za hrano in energijo drugih pogonskih strojev ,ki človeku olajšujejo delo jn življenje.
Ker je biologija vse to doznala in nam razjasnila, zato nam sedaj ni težko prisiliti pšenico, da rodi mnogo več hrane, hran-ljivejših in večjih zrn, da vinska trta prinese več slajšega grozdja in, da je cvetlica bolj dišeča in pestro mnogobarvntejša,
Ako se ne bi okoristili s temi bogastvi znanosti, tedaj bi to bilo isto, kakor če bi trpeli veliko žejo gazeč po bistri in čisti studenonici.
3. Malo kemije moramo znati.
Ime kemij-a je zgodovinsko in stair'o>, poteka iz doline Nila, kjer so kmetje imenovali svojo plodno zemljo; »hemi« kar pomeni »črna zemlja«.
Ze pred Kristusovim rojstvom so se za njo mnogi zanimali, ker so tgdaj verovali, da je vse sestavljeno iz iste snovi, ter, da ta snov lahko menja svoje lastnosti in se lahko pretvarja v drugo, le da treba najti prarvi način pretvorbe.
Tedaj so zaključevali, če je kamen iz iste snovi kot zlato, zakaj ne bi našli načina, da ae spremeni v zlato. Zato .so ljudje vseh stanov in poklicev skozi stoletja drobili, mešali in kuhali najrazličnejše snovi v hrepenenju po zlatu, našli ga pa niso.
Vendar je iznajdenih mnogo koristnejših snovi, kot je zlato. Iznašli so, kako lahko naredimo siromašno in izčrpana zemljo
plodno, da obilnejše rodi naš vsakodnevni kruh.
Da je kemija .to. -dosegla, je rrtorala najprej preiskati in razstaviti VSe sestavne: dele . zemlje, Vedo, zrak, rastline in živali. Žalt-p jo kemija, znano.?!. katera proučuje . . Sestavo vseh snovi: ■• ■ ' - ■■;. v' : -, '-';
Naj enostavnejši del neke materije, ki ga na n; beri način ne moremo več razstaviti, imenujemo prasnov ali element. Teh elementov, iz katerih, je zgrajena naša zeth-.,' tja, vse kar je na njej, celo vsemirje — je .iaaimo okoli 90.
Iz tako malo elementov gradi razkošna pri roda svojo, ogromno zbirko, čudežnih oblik, razkošnih barv in divnih' ogromnih ;'• veličin ' : • '. ■!./'' i
Iz teh malo elementov je zgrajeno tudi drevo in kamen, zemlja in voda, molka in .'. grozdje, mleko in volna, celo naši možga-in in hlevski gnoj, tei- čudovito dilšeče cvetje. .
Ako ne bi vedeli iz česa izdeluje pšenica kruh in krava mleto, -ne bi mogli ekonomično in računsko niti pšenici, niti kravi dati potrebno gradivo. To pomeni, da ne bi znal; niti pravilno gnojiti našo Zemljo, niti zadostno hraniti naše. živali.
Popolnoma upravičeno bi lahko kdo vprašal, kako je v tistih časih gospodaril naš kmet. dokler mu kemija ni pokazala pravilno pot ln način racionalnega gospodarstva.
Tedaj se je gospodarilo brez načrta. Zemlje je bilo mogoče več na razpolago, ker je bilo tudi manj ljudi. Kmet je izkoriščal zemljo, tako dolgo, dokler se mu je izplačala obdelava, ko pa je zemlja postala izčrpana, tedaj jo je pustil, da se »odpočije«. Zato-je v tistih časih živel kmet težko in bedno, in ni biil prepričan niti o uvoji dsebni vrednosti, kaj šele o ze-m-ljiščni. Tudi danes moramo na žalost priznati, da še živijo poljedelci; ki gospodarijo kot njihovi dedje, kj pa so spet gospodarili prav tako, kot njihovi pradodi. Zajto tudi žive tako težko in bedno kot njihovi predniki. Marsikdo- se bo ustrašil, ko bo slišal, da je okoli: 90 prasnovi in misli l bo, da bo moral pri razumnem kmetovanju za vse skrbeti. Potolažen bo, ko- bo zvedel, da potrebuje rasti in,a za svojo rast in za svojo zgradbo samo 10 od 90 obstoječih, elementov. Se bolj pa ga bo razveselilo dejstvo, da moramo skrbeti od teh 10 le za 4, ker ostalih 6 najde lahko rastlina v zadostni količini v vsaki zemlji in v zraku.	'■' .'•"'.:■ , '.'
Ti elementi, ki so ob enem sestavni deli, rasitjinske hrane in, ki jih često v zemlji primanjkuje in katere ji moramo potem dodati, da obdržimo- njeno plodnost, s-o: dušik (N), fosfor (P), kalij (K) in kalcij (Ca).	: . ;..
Vsaka, rastlina ne potrebuje v enaki . količini vsakega elementa, ampak različno z oziram na to, kaj -ona proizvaja ali .gradi — ali sladkor, ali škrob, ali beljakovine, ali masti." ! v,-■ ' ,■■ '' ■'■. ' ■ :'
Važno je to, da ti elementi ne morejo drug drugega, zamenjati. Če je krava la- i čiia, ji damo namesto otrobov nekaj več sena, ker seno vsebuje isto hrano in elemente kot otrobi, le da so ti v različni obljki, razmerju in. količini. Toda če kravi dajemo' oljnate pogače, d,a bi proizvajala več mleka, to hramo ne moremo zamenjati S peso, ker ta ne vsebuje, niti beljakovin, niti maščob, ki so za tvorbo mleka, potrebne. Ravno tako je pri rastlinah. Kakor je seno neka splošna h-rana za govedo, ker vsebuje- vse prasnovi, -tako tudi hlevski gnoj nudi '.rastlini vse vrste
hrane, ki so ji-potrebne, čeprav ne. vedno-v pravem razmerju. Zato kalijeva sol, ki vsebuje samo ono' vrs|to .hrane, nei more-zamenjati hlevski :.gnoj, prav tako pa tudi ne superfosfat, ker vsebuje drugi element . kcit ta.	'.' ■ • ; . ••■ - ..'. .'
- Zator moramo poenati hranilne elemente, ki jih vsebuje hlevski gnoj. ali' razne vrste umetnih gnojil. Tudi moramo, vedeti, toliko, posamezne hrane Vsebuje naša: zemlja in. katere rastline potrebujejo nekatere določene vrste hrane. Končno moramo ss vedeti, kako delujejo in kako se mešajo umetna gnojila i. t. d.
Ko nam bo vse; to jasno, tedaj jih bomo šele znali pravilna izbirati, pametno uporabiti, da se bosta koristno obrestovala vloženi denar in trud.'
Zatp je nujno, za vsakega poljedelca, da pozna za uspešno upravljanje svojega -dela vs-aj malo kemije,.
4. Tudi fizika koristi poljedelcu.
Fizika je dobila ime od grške besede ■ »fizis«, kar pomeni »narava«. Kot smo že videli, preučavajo prirodo tudi druge vede, a fizika se ba,vi z lastnostmi materije in z nj-anjmi spremembami, ki menjajo njeno zunanje lice, a ne menjajo njene notranjosti; Tako je n. pr. fizikalni pojav, če zmrzne vc-da. ali se razžari želez-o, ker je to le sprememba zunanjega videza.
Kemijska sprememba pa je tedaj, kadar nastane nekaj drugačnega, popolnoma . spremenjenega, kot n. pr. kadar železo zarjavi, Rja je spojina železa in vode, ter ima popolnoma drugačne lastnosti, kakor železo in voda vsaka posebej.
Fizika nas uči, kako nastane dež, toča in sneg. _ Tudi nas uči,. kako potuje voda cd zemlje k morju in od morja k Oblakom, Tolmači- nam, kako pride voda v rasftlino, kako so spenja do lista in kako iz njega uhaja v obliki vodne pare. Ob jasnjuje nam tudi druge čudovite pojave, ki se dogajajo okrog-nas.' '.,.'■
Razlaga nam tudi, da je od medsebojne oddaljenc-stti. in gostote najdrobnejših delcev odvisno-, ali b-o nelka snov trda, tekoča ali plinasta. :: ' V " "■•'•'.•"■ ',..,
Tako. so n. pr. pri ledu vodni drobci zelo stisnjeni, -a pri vodni pari zelo razredčeni. ..
Spremljajmo v duhu kapljico vode, ki je kanila na našo dlan in videli bomo njane mnoge in čudovite doživljaje, ki nam jih edino fizika lahko razjasni.
Ta .kapljica , vode je v. mnogih milijonih let neštetokrat menjala svoja obliko in mesto, ter bo nadaljevala, svojo večno pot v stoletja.	.';'--. '.; .■''■;'' '■ -■-.'■.''';-.
Lahko je bila del vodne pare, dokler je bila še naša zemlja razžarjena masa, lahko je bila kristal leda v ledeni dobi naše zemlje, -ali kapljica vode v globokih oceanih. Jutri je lahko že del naše krvi, kapljica, .materinega mleka, ali solza žalostnega očesa. Pojutrišnjem je lahko že del rastlinskega seka, ki jo je vsrkala, korenina ali se je dvignila V oblake, da jo veter ponese v žgočo puščavo, da ugasi žejo potniku ali pa jo ponese veter daleč na sever, da postane del ledu, iz katerega si b-o Eskim zgradil svojo hišo.
V najnovejšem času sio doseženi zadovoljivi rezultati, s pomočjo katerih lahko -Upamo, da bo človek po svoji želji in potrebi gradil ali razpršil oblake t. j., da bo lahko sam izzval dež ali ga preprečil.
Tako bo lahko poljedelec hvaležen znanosti, ki proučav-a fizične pojave. V bodoče bo svoje posevke lahko zalival z vodo po njihovi potrebi, a ne kot do sedaj,
ko je brezupno gledal v nebo, pričakujoč rešilne,: kapljice-dežja.: R-aduje. naj nas torej, kadar dežuje na našo njivo, ker je dež prirodni blagoslov, ki ga rabi rastlina kot hrano in kot. raztrpno sredstvo za VHa-druga hranila; Še bolj. pa bodimo, ve-, seli, kadar dežuje v času grmenja in bliskanja, ker. tedaj blagodejno gnoji dež naša pol j a z dušikom, ki j a neobhodna in draga rastlinska hrana. Vendar nikoli ne bi Vedeli tega, da je tudi dež gnojilo, če ne. bi dognala znanost, da nastane grmenje in bliskanje (električno praznenje) tedaj, ko se približata dva različno naelektrsna oblaka. ,
Blisk proizvaja veliko električno napetost in visoka temperaturo, ki je v stanju da spoj-i zračni dušik z zračno paro v soliitrno kislino, kj jo drobne deževne- kapljice vsrkajo in prinašaj-o zemlji iz zračnih Višin. Ta dušik iz, solitrne kisline lahko rastlina takoj uporabi,, brez nadaljnjih sprememb. Sicer je zračni dušik ža rastlina nedostopen, čeprav ga je mnogo v cžračju. Edino metuljnice ga lahko izkoriščajo s pomočjo nekih bakterij, ki v z-ajednici žive na njihovih koreninah.
Fizika nas uči o prirodnih silah, kot je svetloba, toplota, gibanje, elektrika, ma-' gnetičnost i. t. d. Te pri rodne sile povzročijo prirodne pojave, od katerih je odvi: stno naše življenje, delo in obstanek v pri-rodl. Zalto je potrebna,.. da razumemo vsaj malo fizike, ki je zelo potrebna vsakemu poljedelcu.
Vsaka od prirodnih ved nas uvaja, naj^ si bo sama ali skupno z drugimi vedami v globoke tajne prirode, da jo lažje razumemo, pravilno izkoriščamo in iskreno vzljubimo.
Oglejmo si primer, kjer nam skupno fizika, kemija in biologija pomagajo razjasnit^ pojave, ki so važni za našo prakso. Opazujmo rastlino' v katere življenje nas uvaja biologija, rastlinska hraniva,: s katerimi se ba-vi kemija, in elektriko, ki je eden izmed fizičnih pojavov.
Kadar bomo imeli vsaj osnovno znanje teh ved, tedaj nam bo šele jasno, zakaj si vzame rastlina iz ene kemijske spojine, sestavljene iz več prvin le en sam del, drugega pusti ali ga šele pozneje uporabi, /tedkokdo sluti, da igra, pri tem tudi elektrika važno vlogo. Znano je namreč, da izžareva sonce pozitivno, a površina naše zemlje negativno električno silo. Zato je tudi rastlinska korenina negativno na-elektrana.
Ker je sončna masa večja, zato je pri-rodna, da prevladuje v zraku pozitivna elektrika, ki prehaja z deževnimi kapljicami v zemljo. Električna sila razkraja (diisociira) v vodi raztopljene mineralne soli v drobne delce (ione) in sicer v pozitivne (katione) in negativne (anione).
Neka sol n. pr., ki je rastlinsko hranilo, je spojina kisline in baze. Bazični del te soli je naelekjtren pozitivno, a kisli det negativno. Rastlinska korenina sprejema zaradi svoje negativne električnosti najprej pozitivni, del, soli .(bazo). Takoj nam je jasneje fiziološko delovanje raznih gnojil z ozirom na reakcijo zemlje, čim znamo, ali ima rastlina bolj rada alkalni ali ki,s}i del neke soli, v kateri .se nahajajo rastlinislka hranila.
In tako nam priredne vede razjasnju-jejo mnoge zapletene prirodne pojave, ki so velike važnosti za našo prakso.
Da vzljubimo prirodo in kmetijstvo,'jih je potrebno tu temeljito spoznati, ker more človek le ono- kar dobro pozna, tudi iskreno vzljubiti. ..-'..
Reakcija zemljišča z ozirom na poljedelsko prakso
Vse ono, kar vpliva na plodnost zemljišča in določa višino pridelka, so rastni činitelji. Na mnoge od njih lahko vplivamo, zato je racionalno poljedelstvo razumno obvladanje rastlinskih činiteljev, ki naj tvorijo take pogoje, ki najbolj ugajajo. kulturnim rastlinam.
Ker od reakcije zemljišča zavisi njegova plodnost, zato je ona važen rastni čini-telj, ki mora zanimati vsakega lastnika zemlje. Zato bomo pobliže razmofcrivali reakcijo zemljišča z ozirom na poljedelsko prakso. Vse 'biljke, pa tudi naše kulturne rastline, lahko sprejemajo rudninsko hrano samo, ako je v vodi raztopljena An zelo razredčena. Vse skupine rudninske hrane ne kažejo enake lastnosti. Ena skupina spojin ima kisel okus, kakor so n. pr. žveplena, solna ali kisova kislina. O teh spojinah pravimo, da kislo reagirajo. Imajo tudi skupno lastnost, da plavi lakmusov papir pobarvajo rdeče.
Nasprotno kislim spojem imamo skupino bazičnih, kateri reagirajo lužnato in rdeči lakmusov papir pobarvajo plavo (n. pr. apneno mleko). Sredino med tema dvema skupinama zavzemajo nevtralne spojine, katere ne spreminjajo barvo lakmusovega papirja. Ako je voda kemično čista, tedaj je njena reakcija nevtralna Nevtralno reakcijo tudi lahko dobimo, ako kislino pomešamo z bazo, da se bosta spojili v nevtralno soL
Ako se vprašamo kaj prav zaprav povzroča kislo, bazično, oziroma nevtralno reakcijo, moramo iskati odgovor v kemiji. O reakciji zemlje obstoj i jo mnoge teorije, domneve in formule. Zato je to vprašanje težko razjasniti in razumeti brez osnovnega znanja kemije, kar pa ne bi smelo plašiti razumnega gospodarja, saj je to koristno znanje, ki nam .pomaga pravilno uporabljati umetna gnojila, spoznavati glavna presnavljanja v zemlji, itd.
Sedaj naj nam kemija obrazloži reakcijo posameznih spojin, oziroma zemlje, v kateri so dotične spojine raztopljene. Kemični sestav vode označimo z formulo H2O, ker je sestavljena iz dveh delov vodika (H) in enega dela kisika (O) Voda ima sposobnost, da se lahko deli v dve skupine ali ione in to v skupino H-iona, ter skupino OH-iona. Skupina H-iona povzroča kislo, skupina hidroksilnih — OH-inov pa bazično reakcijo. Ako je H-ionov ravno toliko kakor OH-ionov — tedaj je spojina nevtralna. Čim to vemo, nam postane jasno odkod kisla, bazična ali nevtralna reakcija Cim poznamo formulo neke spojine, že tudi vemo, kakšno reakcijo bo povzročila, če jo raztopimo v vodi. Tako n. pr. če komično čisti vodi, katera reagira nevtralno, dodamo recimo solne kisline, ki ima formulo H Cl, dobimo kislo reakcijo. Zakaj? Zato, ker se solna kislina H Cl deli na H in Cl ione. Zgoraj smo zvedeli, da H-iiioni izzivajo kislost. Z raztoplje-njem solne kisline v vodi, se tudi voda deli na H in OH ione, kislina HC1 pa ravno talko na H .in Cl ione, zato bodo H-ioni prevladovali nad OH-ioni in voda bo postala kisla, ki bo lakmusov papir .rdeče pobarvala. Nasprotno se bo zgodilo, aiko dodamo vodi lužnato spojino, recimo gašeno apno Ca (OH)«, katero bo razpadlo na Ca in OH-iane. Ker OH-ioni povzročajo bazično reakcijo, bo voda z raztopljenim apnom reagirala bazično, ter lakmusov papir plavo pobarvala. Kakor vidimo ni reakcija nekaj stalnega, temveč zavisi od množine (koncentracije) H ali
OH iona, pa. se vsled tega lahko menja in spreminja v obe smeri, .kar je ogrom-' nega' pomena za prakso.
Koncietracija H-iona se označuje z mednarodnim znšikom »PH«, kateri se naživlja »vodikov eksponent«. Koncentracijo vodikovih ionov, oziroma .'kolikšen je vodikov eksponent v neki zemlji zaznamuje znanost s številkami ali stopinjami, /slično kakor se n. pr. toplota izraža s! stopinjami. Ta skala ali stopinje s,p izražene s številkami od 0 do 14. Čim manjša je stopinja za vodikov' eksponent PH, tem večja je koncentracija vodikovih, ionov in z njo tudi. kislost. Skala za reakcijo zemlje je sledeča:
Eksponent PH od 0—5 »Zelo kisle« zemlje.
Eksponent PH od 5—6 »kisla« zemlja.
Epsponenjt PH od 6—7 »slabo kisla«1 zemlja
Eksponent PH enak 7 »nevtralna« zemlja.- •■;' ,-: .. : .';■ /,"
Eksponent PH od 7—8 »alkalna« zemlja.
Eksponent PH nad 8 »zelo alkalna« zemlja,
Kakor vidimo, je pri koncentraciji PH == 7 reakcija nevtralna, kar pomeni, da je število vodikovih in hidroksilnih ionov enako.
PH 9 S * 6 s *
cibiatn. -neutt. ki-S^Cec .
Kakor se rastlinski koren giblje in razvijal v ozkih mejah, n. pr. toplote, tako se on razvija in raste v ozkih mejah koncentracije H ailii (OH) hidroksilnih ionov. Tako je najpovoljnejša reakcija zemlje za večino kulturnih rastlin nevtralna, medtem ko je večja kislost ali bazičnost ne-prikla<jna. Ker z obdelovanjem in gnojenjem lahko, vplivamo na reakcijo, bomo seveda stremeli za tem, da naše zemlje popravljamo lin jih približamo čim bolj nevtralni reakciji. Kakor razne rastline različno prenašajo n. pr. mraz, tako tudi nekatere kulturne rastline različno Uspevajo pri menjajoči se reakciji zemlje. Nekatere rastline lažje prenašajo kislost
zemlje, druge pa bazičnost. To je zelo, važno vedeti, da' hi zaveli, plodored, ki bo* ■pravilen za našo zemljo:
Novejša raziskovanja so dognala, da dajejo gotove 'kultufe dobre pridelke -pri primerni kislosti oziroma bazičnosti zemlje. Tako vzdržijo.primefno kislost, krompir, ovčs, riž, rdeča detelja a primerno b;,z;encsl sladkorna repa, ječmen in lucerna.
Priložen diagram nam slikovito pokazu-je, da je prirod pšenice največji pri nevtralni, reakciji, da pa s porastom kislosti Oziroma bazičnosti pada. Za prakso je važno, da vemo, od česa je odvisna reakcija zemlje -in 'kaj moremo narediti, da hi jo približali nevtralni reakciji, katera je najbolj zaželjena. Naše zemlje so večinoma kisle razen onih, katere so naplav-j ljene iz Krasa, ki je bogat na apnu in del barja, kateri je nastal iz nizkih vodenih trav in dovoljni količini apna. Kislost zemlje nastane 'vsled prisotnosti organskih in anorganskih kislin, 1 katere so v zemlji proste, ker pa v zemlji .primanjkU-. je alikalija, se ne morejo z njimi spojiti v nevtralne soli.
Pomanjkanje alikalija v naši zemlji je zaradi alpske klime, ki se odlikuje z rano- ' go padavinami. Pri nas so padavine večje kakor je izhlapevanje, ter je vsled tega pritok vode večji kakor odtok. Kakor vemo, so apno in druge .alkalije zelo. topljive v vodi. ter zato one skupno z vodo. pronicajo v globino in se naslagajo v nižje plasti zemlje. To neprestano gibanje vode od površine proti globini povzroča ispira-nje alkalija s površine naše zemlje, tvo-reč tip prsti, katera se imenuje »podzol«.
Toda imamo tudi zemljišča, katera niso izprana, pa vendar reagirajo kislo, n. pr. vlažne livade s kislimi travami. Tukaj je vzrok kislosti velika vlažnost, katera brani pristop zraku in koristnem ■' delu mikroorganizmov. Vse to ca zadržuje normalni razkroj v zemlji, namesto tega pa nastopi neko vrenje pri katerem se tvorijo škodljive kisline. Taksne livade se morajo izsušiti in .potem dobro prezračiti z obdelovanjem. Na težkih ornih zemljah lahko nastopi kislost, čeravno niso izprane. Samo, da tukaj pristop zraka in delo bakterij ne ovira voda, temveč prevelika zDitost zemije. Kar -ima za posledico'nepopolni razkroj s Kislimi proizvodi. Zbili in hladni zemlji je potrebno prezračenje z dobrim -obdelovanjem in gnpj.enjem z apnom, katero nevtralizira kisline ter vpliva ugodno na strukturo zemlje in razvoj bakterijev v zemlji.
V splošnem se vse kisle zemlje popravljajo z zračenjem in z dodajanjem apna. Ugotovljeno je,' da raižhe vrste zemlje po-treibujejo različne količine apna za popravljanje svoje reakcije. Čim več je v zemlji humusa, in finih delčkov, potrebno je. dodajati večje količine apna. Da spremenimo reakcijo orne zemlje za eno stopinjo (n. pr. od PH6 na PH7) do globine od 20 cm, je potrebno na l..ha po priloženi tabeli gašenega apna:
Vrsta zemlje	z malo humusa	s srednje mnogo ! z mnogo humusa humusa	
	kilogramov po hektaru.		
Pesek ........ F;ni pesek....... Lahka glina...... Srednja glina ► ". • .	500 500—1000 1500 2500 3000	1000 1000—1500 2500 3500 4000	1500—3000 2000^-3000 4 3500 4000 4500
Kisle zemlje, ki ne prijajo kulturnim rastlinam imajo še eno slabo svojstvo. One iz dneva v dan postajajo vedno bolj siromašne na rastlinskih hranilih. To neprestano siromašenje kisle zemlje nastaja zaradi njenih svobodnih organskih in anorganskih kislin. Te svobodne kisline imajo sposobnost, da razkrajajo rudninsko hrano, katera je rezerva zemlje ter predstavljajo njeno moč. S kislinami razkro-jona rudninska krmila odnese voda s svojim vnicanjem v nižje sloje zemlje, kjer so izgubljena za rastlinsko hrano.
Nasprotno kislim zemljam imamo alkalne zemlje, katere se stvorijo v toplih krajih z malo padavinami. Tukaj n.e prihaja do izpiranja alkalija., ker je izhlapevanje veliko in tok vode, kateri prihaja iz spodnjih slojev, prestavlja aJfcalije v ranico. Zato so takšne zemlje zelo bogate z bazami. Zemljišče nasičeno z apnom, je sposobno za gospodarske kulture, čeprav reagira alkalno. Če pa je alikaliteta povzročena vsled večjih količin sode, je takšna zemlja neaposobna za gospodarske kulture in so potrebne melioracije.
V sredini med tema dvema vrstama so nevtralne zemlje. One nastanejo v deželah z blagim podnebjem, kjer so padavine in izhlapevanje v nekem ravnotežju. Takšen tip nevtralnih zemelj, nastalih pod vplivom podnebja, imenujemo »čer-mcszjiom«. Neizprane alk:i ije vežejo nastale kisline v nevtralne soli in taka zemlja reagira nevtralno. Ker smo videli, da je nevtralna reakcija najugodnejša, zato je naša dolžnost da jo, kjer se nahaja* obdržimo. Z razumnim obdelovanjem in | gnojenjem pomagamo zemlji k nevtral- j nosti.
Ker naše podnebje povzroča nastanek i tipa zemlje, ki se imenuje »podzol«, in kateri j.e nezaželjen, smo prisiljeni, da se proti njemu borimo in škodljivo delova- ! nje klime na zemljo zmanjšamo. Pametno ! gospodarstvo je borba s prirodo in premagovanje prirode. V borbi proti nezaželje-nemu izpiranju imamo 2 načina in to: gnojenje in obdelavo.
Z gnojenjem se lahko mnogo deluje na reakcijo zemlje. Imamo po njihovem fiziološkem delovanju 3 vrste gnojil in to kislo alkalno in nevtralno
1.	Fiziološko kisla gnojila so tista, ki dajejo zemlji kisline; zato jih lahko uporabljamo na alkalnih tleh. Kislost nastane zaradi tega, ker rastlina koristi iz njih za prehrano alkalni del (kation), dočim kislinski del (anion) ostane v zemlji. Takšna gnojila, katera delujejo fiziološko, kislo, so: amonijafcov sulfat in amonijakov klorid.
2.	Fiziološko alkalna gnojilla lahko koristno uporabimo na kislih zemljah, kjer zmanjšujejo njeno kislost. Tukaj prihajajo v poštev čilski soliter, Thomasova žlindra, apneni dušilk in. kostna moka. Apno je tipično alkalno gnojilo, s katerim najbolje popravljamo kisle zemlje. Na nevtralnih zemljah ga lahko koristno uporabimo samo v omejeni količini.
3.	Fiziološko nevtralna gnojila so ona, katera nimajo vpliva na reakcijo zemlje. Sem prištevamo v prvi vrsti hlevski gnoj, kateri ne vpliva bitno na reakcijo, v kolikor so pogoji za njegov razkroj v zemlji normalni. Ako bi se pa razkrajal na zbiiti, hladni in neprezračeni zemlja, bi bilo njegovo delovanje fiziološko kislo za-
- radi nepopolnega razkroja. Razen hlevskega gnoja delujejo praktično fiziološko I nevtralno še: superfosfat in kalijeva sol. I Kalijeva sol samo povečuje »aciditet za- I
menjave«, zato je priporočljivo gnojiti kisla tla s kalijevo soljo jeseni, da, bi s,e prehodna kislina (HC1) z dežjem izprala.
Drugi važen činitelj, s katerim vplivamo na reakcijo, je obdelovanje. Z njim stremimo, da čim bolj prezračimo naše zemlje. Zračenje ugodno vpliva, na mikroorganizme :i:n strukturo zemlje, omogoča oksidaeijo razpadajočih materij ter preprečuje stvaritev škodljivih kislin. Z umnim obdelovanjem lahko nekoliko zmanjšamo odcejanje vode, katera odnaša s seboj alkalije in apno. To dosežemo posebno z mešanjem zemlje z organsko materijo ali humusom. Humus ima sposobnost, da vpija vodo, jo kakor goba za-
Us.pešno gojenje kulturnih rastlin si ne moremo več zamišljati brez zaščite pred rastlinskimi boleznimi, ki se z razvojem in napredkom poljedelske tehnike vedno bclj širijo. Zato je potrebno, da pozna poljedelec, sadjar in vinogradnik naravo bolezni in potreben način borbe, kakor tudi sredstva, da bi bolezen preprečil, eventu-elno ozdravil in si na ta način zagotovil uspeh za vloženo delo, kapital in čas.
Bolezenske spremembe pri kulturnih rastlinah lahko povzročijo razni činitelj i, cd katerih so najnevarnejše zajedalske glivice in bakterije. To so drobna in nevidna bitja, ki nimajo rastlinskega zelenila (klorofila), da bi sama mogla, sprejemati in presnavljati hrano, zato so primorana, da se hranijo z že pripravljeno hrano, napadajoč zelene rastline, hraneč in razmno-žujoč se na njihov račun. Življenje teh drobnih organizmov na račun kulturne rastline imenujemo rastlinsko bolezen. Ker lahko le zdrava rastlina razvija in obrodi pričakovani sad, zato moramo rastlino obvarovati pred napadi teh parazitnih glivic in bakterij. Mnoge rastlinske bolezni lahko preprečimo, toda obstoje tudi take, proti katerim smo primorani zavzeti strožje ukrepe, da bolezen preprečimo ali vsaj ublažimo. Ukrepi proti rastlinskim boleznim so mnogoštevilni in raznovrstni, pa jih borno zaradi boljšega pregleda grupirali po njihovi naravi in načinu borbe proti njim.
I. Prisilni ukrepi so oni, katerih se mora vsakdo držati, ker veljajo za vso zemljo ali pokrajino. Njihova svrha je, da se prepreči širjenje nevarnih parazitskih rastlinskih bolezni in če so se že pojavile, da jih takoj izkoreninimo.
1.	Tako se na osnovi posebnih predpisov zabranjuje uvoz rastlin ali rastlinskih delov, ki bi lahko prinesli kužno bolezen. V slučaju manj nevarnih okužb se lahko dovoli uvoz, toda po obveznem razkuževanju in strokovnem pregledu rastlin na meji, tako, da pridejo v zemljo samo zdrave rastline, a bolne se vrnejo pošiljatelju, ali se uničijo s tem, da «jih sežgemo.
2.	Med prisilne ukrepe lahko spada za-branitev gojenja določene kulture v enem kraju za daljšo dobo let. Taki ukrepi se zavzamejo n. pr. pri pojavu raka na krompirju, ki ga izzove neka glivica (synchi-trium endobioticum). Oboleli krompir pa se mora uničiti, uporabiti za industrijsko predelavo ali kot hrana živini po predhodnem prekuha,nju. Dovoljuje se gojenje le onih vrst krompirja, ki so odporne proti obolenju od raka.
3.	Med prisilne ukrepe spada tudi obvezno uničevanje rastlin, ki služijo neka-
I država v sebi in ne pušča, da gre v glo-! bino. Humus povečamo s hlevskim gnojem in z zelenim gnojenjem. Prenašanje izpranega apna iz spodnjih v gornje sloje i lahko vršijo neke kulture z globoko korenino (lucerna), zato je potrebno, da so zastopane v našem kolobarju.
Zemljo in stopnje njene reakcije lahko spoznamo s pomočjo preciznih aparatov I s katerimi razpolagajo poljedelski naučni | zavedi. Potrebno je, da pozna vsak polje-; delec svoje zemlje z obzirom na reakcijo.
Šele potem se lahko odloči za primerno | kelobarenje ter s smotrnim gnojenjem in i obdelovanjem skuša doseči nevtralno re-i akcijo svoje zemlje.
terim parazitom kot prehodni hranitelji, na katerih paraziti v svojem razvoju živijo in se določen čas razvijajo, preden napadejo kulturne rastline. Prehodni hranitelji parazitov, ki jih moramo uničevati, so: češmin (berberis), ki pomaga širiti bolezen žitne rje, brinje (juniperus), ki omogoči širjenje rumene pegavosti pri jabolkih in hruškah, itd.
II. Vzgojni ukrepi so oni, ki jih poljedelec sam izvrši, da odstrani, prepreči ali vsaj zmanjša nekatere rastlinske bolezni, seveda s ciljem, da zagotovi rastlinam zdravje, ker le na ta način doseže pričakovani prihod.
1.	Najglavnejši vzgojni ukrep je uporaba zdravega semena, sadike, reznice, gomolja, čebulice za setev ali sajenje, ker se mnoge rastlinske bolezni prenosi j o z materij alom za razmnoževanje. S semenom se prenosi in širi prašna snet, trda snet, antraknoza, hrastave pege na stročju fižola in graha itd. Z gomoljem krompirja se prenese najnevarnejša bolezen krompirja — rak. Razen tega se z gomolji prenesejo tudi pero-nospora (plamenača) in virusne bolezni krompirja. Z reznicami se prenesejo mnogi paraziti, ki lahko uničijo sadike, dobljene od okuženih reznic. Za prakso je važno, da materijal za razmnoževanje vzamemo samo od zdravih rastlin. Reznice in sadike morajo imeti čisto skorjo, brez bradavic, peg in brez izrastkov. Tako tudi ne sme imeti krompir za sajenje bradavice (rak), niti rjavih peg (peronospora), a meso pri prerezu mora biti popolnoma čisto. Ker seme žitaric vedno nosi glivice trde in prašne sneti, katere s prostim očesom ne moremo videti, seme žitaric pred setvijo desinficiramo z enim od sredstev, ki zamori povzročitelje bolezni, ki bi se sicer pozneje pojavile,
2.	S kolobarjenjem se lahko tudi vpliva na pojav in razsežnost rastlinskih bolezni, ker mnogi paraziti prezimujejo v zemlji ali na rastlinskih ostankih po žetvi. Z menjanjem posevkov, s takšnimi, ki jih zajeda-lec ne napada, zmanjšamo ali uničimo bolezen, ker parazitom odvzemamo možnost prehrane, razmnoževanja in širjenja. Zato ne smemo eno in isto rastlino več let zaporedoma gojiti na isti zemlji.
3.	Prirodna odpornost rastline je važna v borbi proti rastlinskim boleznim. Tako je n. pr. amerikanska trta prirodno odporna napram trtni uši. Z odbiranjem na znanstveni osnovi lahko dobimo manj ali popolnoma odporne vrste proti vsaki bolezni, n. pr. odpornost pšenice proti rji.
4.	Življenjska moč rastline je važen činitelj v borbi proti rastlinskim boleznim. Predvsem je važna življenjska moč sad-
Borba proti rastlinskim boleznim
nega drevesa in vinske trte, ker v naravi obstojajo tako zvani paraziti slabosti, kateri napadajo samo one rastline, ki so že predhodno s čim oslabljene. Tako n. pr. nastane gniloba korenin pri sadnih drevesih in trtah po veliki suši ali po poplavi, kakor tudi po pretirani rodovitnosti, ki izčrpa rastlino.
III.	S posrednim in neposrednim uničevanjem parazitov zmanjšamo ali preprečimo širjenje bolezni.
1.	Nekatere bolezni zahtevajo, da uničimo vse obolele rastline ali njih dele, da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni, ki bi nam nasprotno napravila večjo škodo. V sadjarstvu moramo odsekati in zažgati vse veje, na katerih so se pojavile rakove rane. V primeru, da je rana na deblu, potem se izreže in očisti prav do zdravega tkiva; odpadke zažgemo, a rano namažemo s katranom. Širjenje sneti na pšenici tudi zmanjšamo, ako po klasanju izpulimo obolelo klasje in ga zažgemo.
2.	Uničevanje rastlinskih delov, na katerih paraziti prezimujejo, je tudi važno za prakso. Zato se priporoča, d'a zbiramo jeseni vse odpadlo listje jablan, hrušk in sliv, ker se z njim prenesejo razne bolezni iz leta v leto. Tudi moramo zbirati vse odpadle črvive plodove in z njimi hraniti živali, a posušene plodove (mumije) moramo v jeseni sklatiti z vej in jih sežgati. Tudi je priporočljivo pri hruškah in jablanah odrezati in uničiti vse tanke vejice s sumljivimi pegami in ranicami.
3.	Omelo, ki se je razvila na sadni veji, kjer sesa rastlinske sokove, moramo z iz-sekanjem veje odstraniti, 30—50 cm pod mestcm, kjer se je omela ukoreninila.
IV.	Razna kemijska sredstva (fungicide) uporabljamo v borbi proti rastlinskim boleznim, da jih preprečimo, oziroma da obolele rastline ozdravimo. Večina rastlinskih bolezni se ne more ozdraviti, ker se paraziti razvijajo v samih rastlinskih tkivih in če bi jih hoteli zastrupiti, bi morali zastrupiti tudi živo tkivo, ki bi poginilo in z njimi tudi rastlina.
Zato moramo bolezen preprečiti in se skušati doseči, da se ne razvije. Zdraviti moremo Ie bolezni, ki se nahajajo na površini rastlinskih organov, kot so n. pr. razne vrste oidiuma (plesni). Proti oidiu-mu uporabljamo žveplo v obliki drobnega praška (žvepleni cvet), ki se razprši z žve-plalnikom. Pri razprašenju moramo paziti, da bodo vsi deli napadene rastline napra-šeni. Prašenje izvršimo v sončnih in toplih dneh, ker je učinek žvepla večji, čim večja je toplota in čim manjša je vlažnost zraka. Koloidno žveplo rabimo navadno za škropljenje v hladnem in vlažnem vremenu. Do-, dajamo ga bordošl* brozgi in uporabljamo to kombinirano brozgo proti peronospori in oidiumu. Za uničevanje ostalih bolezni na površini rastline uporabljamo soli bakra ali živega srebra. Od bakrove sdli je najbolj znan bakrov sulfat, modra galica. Ta se ne uporablja čista, ker se preveč lahko spere, a razen tega tudi ožge mlade, zelene dele rastline. Zato iz galice delamo bordoško brozgo, dodava j oč ji za nevtrali-zacijo apna. Za nevtralizacijo 1 kg modre galice rabimo navadno 750 g negašenega ali 2 kg gašenega apna. Za pripravo bur-gcnjske brozge rabimo na 1 kg galice Vs kg prečiščene sod-* (natrijev karbonat). Učinkovitost obeh brozg je največja, dokler sta sveži. Zato zjutraj pripravljamo le tolikšno količino, kolikor nam je potrebna za škropljenje dopoldne, a opoldne za popoldansko škropljenje. V primeru, da sprememba vremena (dež) prepreči potrošnjo pripravljene brozge, ji dodamo okoli 100 g
sladkorja na 1001, da ne bi izgubila svoje učinkovitosti.
V. Na koncu omenimo še biološko metodo borbe proti rastlinskim boleznim. Z njo uporabimo v borbi proti boleznim njihove naravne sovražnike. Toda ta metoda se v rastlinski patologiji še ni zadostno uveljavila, čeprav je dala odlične rezultate v borbi proti škodljivim insektom.
Iz navedenega vidimo, da borba proti rastlinskim boleznim ni lahka. Predvsem moramo imeli potrebno znanje za spoznavanje bolezni in njihove narave, da bi lahko izbrali najučinkovitejši način borbe. Najvažnejše pri rastlinskih boleznih je pa to, da je bolje bolezen preprečiti, kakor Jo zdraviti.
SadjaKStva.
Jesenska dela v sadovnjaku
Pravilno negovan sadovnjak zahteva nekatera dela, ki jih moramo še v jeseni izvršiti, ker vsako odlašanje prinese veliko škodo. Med ta jesenska opravila prištevamo':
! 1 Razredčevanje krošenj sadnih dreves.
1 V jeseni, dokler je na vejah še listje, la-j žje spoznamo, katera veja je suha in jo i moramo odstraniti. Nastalo rano zamaže-mo, ne zato, da bi pomagali zaraiščenju, kot se običajno misli, temveč zato, da zaščitimo rano pred vlago, okužen jem in gnitjem, predno jo zaceli drevo s svojo življenjsko silo. Ce zamažemo ramo s katranom (kar pride v poštev le pri velikih ranah) ne smemo namazati roba rane s katranom, ker katran ubija ravno one žive robne stanice, ki celijo rane. Zato ma-žemo z njim le sredino rane, a robove s cepilnim voskom.
2.	Zbiranje in uničevanje bolnih plodov, ker so ti nosilci kužnih glivic, ki bi prihodnje leto še bolj razširile bolezni v sadovnjakih. Ne pabersmo samo odpadle plodove, temveč tudi one, ki so se na drevesu samem posušile (mumije).
3.	Zbiranje odpadlega listja moramo natančno izvršiti. Pograbljeno listje zažgemo in s tem uničimo morebitne kužne glivice lin preprečimo njihovo širjenje v prihodnjem letu.
4.	Jesensko preoravanje nudi sadnemu drevju mnoge koristi. S preoravanjem dovajamo koreninam sadnih dreves zrak za dihanje in za, druga koristna presnavljanja v zemlji. Uničujemo plevel, mnoge škodljive žuželke in njihove ličinke, k;i, so se zarile v zemljo, zaradi prezimovanja: Z zaoravanjem preostalega listja zmanj-
šujemo listne bolezni sadnega drevja. — Preorana zemlja bo mnogo bolje vsrkala zimsko vlago in zimski mraz bo ugodno vplival na strukturo zemlje. Globino oranja določimo tako, da ne poškodujemo korenin, kar je različno v raznih zemljah (15—25 cm). Ker se korenine sadnega drevja širijo na isti način kot veje, le za 1 do IV2 m dalje od debla, moramo na to pri oranju paziti. Zato je velika napaka nekaterih sadjarjev, k;i oko-pavajo sadno drevo le v bližini debla. Ravno najbolj oddaljene koreninice so najbolj važne pri zbiranju hrane za zgradbo plodu
5.	Kopanje jam za saditev izvršimo že v oktobru in to brez obzira na to ali želimo saditi drevesce v novembru, v decembru ali spomladi. Navadna širina, jam je 2 m, a globina 40 do 60 cm. Pri tem mečemo zemljo iz zgornjih slojev na eno stran, a ono iz spodnjih slojev na, drugo stran. Ta izkopana zemlja naj ostane na zraku vsaj 20 dni. Ob priliki sajenja pride zgornji plodni stoj zemlje na dno jame in med sadne korenine, ,a spodnji sloj ostane na površini.
6.	Zaščito mladih sadnih dreves pred zajci moramo vršiti pravočasno, saj vemo, kakšno škodo povzročajo zajci sadnim mladikam, zlasti jabolkam in hruškam. Večina sredstev, ki jih priporočajo zai mazanje dreves proti zajcu, ni priporočljivih, ker niso dovolj sigurna. Najcenejše in naj-sigurnejše je obvijanje mladega drevesca s tenkimi šibami, trsko ali s turščično slamo, tako, da je deblo od vsake strani zaščiteno in dobro povezano.
Ker je sedaj čas za vsa navedena jesenska opravila v sadovnjaku, opozarjamo sadjarje, da jih pravočasno izvrše.
Sadno drevje in mraz
Šk.cda zaradi nizke temperatura ali mraza se pokaže v zgodnji jeseni, zimi ali pozno spomladi. Vsak cd, navedenih mrazjov lahko povzroči poljedelcu veliko škodo, zato je potrebno, da poznamo njegovo delovanje in zaščito pred njim.
O škodljivem delovanju mraza sta dve naziranji. Starejše mišljenje tolmači škodljivost. mraza z mehaničnimi razlogi. Voda, ki sodeluje v vseh presnavljanjih, zmrzne zaradi nizke temperature v stani-cah rastlin in poveča svojo prostornino za eno enajstino. Pod pritiskom povečane prostornine leda, ki je nastal z zrnrznje-njem vode v tkivih biljke, tkivo se razkroji. sitaničje popoka in odmre, a z, njim tudi zmrznjena rastlina.
V novejšem čaisu je nastalo ,0 škodljivem delovanju mraza drugačno mišljenje, znano pod imenom »fiziološka s,uša«. Misli se, da rastlina ne pogine zaradi mehanič-'"^a pritiska zmrznjene vode in popoka-nja stanic, temveč zaradi pomanjkanja vode v staničju, ki je nastalo z njenim zmrz-
njenjem. Zaradi nizke temperature voda v staničju zmrzne in se izloči iz plazme in ftaničevja na njeni površini. Tako morata stanica in njena plazma zaradi pomanjkanja vode, glavnega činitelja, za vse življenjske procese, poginiti in z njo tudi cela biljka. Opazili, smo, da se zmrznjena rastlina, ako ss polagoma segreva in ako se polagoma dviga temperatura,, čestlo popolnoma opomore cd mraza, ikar pa pri naglem segrevanju ni mogoče. Torej pri naglem segrevanju ne uničuje rastline mraz, temveč prenagla toplota. To vidimo tudi v praksi, če se zmrznjenih delov rastline dotaknemo s toplo roko, ker tedaj takoj porjave. Zato v vrtnarstvu po nočnem mrazu zaščitijo povrtnino s pokrivanjem in zasenčenjem od premočnega sončnega ogrevanja. Tudi s škropljenjem s hladno vodo ublažimo prehitro segrevanje in s tem škodo, ki bi nastala zaradi mraza.
tudi ta ni zmrznila, ne more pri nižji. temperaturi vpijati (U. voljno količino vode in se zato mladi deli biljk. ne posušijo zaradi mraiza, temveč zaradi pomanjkanja vode. Pri zimskem počitku rastlina vzdrži močnejši mraz, kakor v času kaljenja.' listenja ali cvetenja, a najbolj. Občutijo, mraz kulture in. deli- rastlin, ki vsebujfejo- mnogo voda
Od činiteljev, s« katerimi lahko vplivamo na odpornost proti škodljivemu učinku mraza, je naj važnejši .prehrana rastlin, pri vseh ' rastlinah povečuje odpornost preti mrazu gnojenje, s iosfornimi in kalijevimi gnojili. Nasprotno pa gnojenje z dušikom zmanjšuje odpornost proti mrazu. V nižinah ih kotlinah ter na1 vlažni zemlji nasadi močneje trpe pod mrazom. V nižinah' zato, ker .sov njih zbira hladni zrak, ker je težji, na vlažni zemlji pa- zaradi tega, ker rastlinske stanice vsebujejo več vode, kar slabi odpornost rastline proti mrazu. Najbolj naravna zaščita pred mrazom je sneg, kos, je slab prevodnik toplote in dober izolator, ker zadrži: toploto,, ki jo iz-, puhteva zemlja, ščiti posevke pred nizko temperaturo ih sploh ublažuje velika ko-' lebanja zunanjih temperatur. Tako smo videli, kaj je važno.pri zmrzovanju ih pri postopnem segrevanju.
Mraz nam najbolj škoduje v sadjarstvu. . Ne samo, da lahko uniči pričakovano leti-, no za eno a'li dve leti, temveč lahko uniči . , tudi- same .nasade, kateri predstavljajo' v gospodarstvu veliko vr.fedno;.t, saj je v njih vložen kapital, .delo in čas. Zato moramo pri sadovnjakih-v krajih, ki so izpostavljeni mrazu, izbrati sorte, ki pažno- poganjajo in zgodaj zorijo in ki so .odporne proti zimskemu mraizu. Zdravljenje škodljivih p c ;led i e. mraza V praksi, ne . pride v. paštsvl Zato podvzamemo Vse zaščitne' ukrepe, da ne pride do žmrznjenja. Ako-zmrznejo . posamezna sadna drevesca ali njih deli, tedaj jih moramo odstraniti iz sadovnjaka -in. sežgali, da ne bi oostali leglo škodljivcev i a mnogih sadnih bolezni.
Mere, ki s d se že v praksi pokazale kot ' koristne proti mrazu so sledeče; beljsnje stebel sadnih dreves,. ogrnienje . stebel s snegom, oblaganje z nezrelim hlevskim gnojem., ovijanje s turšično slamo ali s slamo žita ih zaščita z dimom.
Beljen jo je jesensko delo v sadjarstvu ter se opravlja obenem.; z griicijenjem, Bi-' stvd tega1 zaščitnega dela je, da sadna drevesa zaščiti pred škodljivostjo toplih sončnih žarkov,. Zaščito pred mrazom in. toploto daie bela barva, ki odbija končne žarke, zmanjšuje pretakanje rastlinskih sokov ter ublažuje razliko dnevnein nočne temperature. Dolžina pobeflienega debla'zmanjšuje hitrost toka rastlinskih sokov za -polovico normalne hitrosti.
Pred beljenjem.z apnom .postrgamo mah in staro skorjo ter jo sežgemot, da uničimo v njej jajca sadnih -škodljivcev. Strganje najboljše opravimo s- sadjarsko jekleno ščetko. Na dva dela apnenega -mleka primešamo on del ilovice zaradi boljšega lepljenja. Da povečamo' d-Ssinfekcijsko delovanje apna, pridenemo še 10°/o kakšnega karbolinejskega preparata.' Ogrnjenje s snegom ali oblaganje s čim -drugim se je pokazalo zelo. koristno proti mrazu, a ogrnjenje je treba izVesti kar najbolj visoko-. Sežiganje dimi ji vih sinovi zaščiti pred poznimi spomladanskimi slanami, ki. jih kmet že pezna iz izkušenj. Sežiga se pred .zoro in pred nastopom . slane, a dim ne vpliva toliko s svojo toploto, temveč ščiti od mraza ' in čuva toploto, ki puhti iz
zemlje. ...	' . ■
I/Unautva.
Vpliv vinskih sodov na vino
Vrednost vina ne zavisi samo od kakovosti grozdja in od sposobnosti in strokovnega znanja kletarja, temveč tudi od sodov, v katerih se vino predelava in čuva.' • • -'.-• -'.'•.':'-..,-.- '','.■■■ ■ ''■••.■■■:'!.'
Leseni sodi se od. nekdaj največ uporabi jajo; ker imajo' mnogo dobrih lastnosti'. Om-ogočavajo pravilno zorenje vina, ker dovoljujejo, da prihaja skozi njihovo leseno tkivo kisik, ki je važen za proces dozorevanja. Zato ima kakovost lesa, . iz katerega je zgrajen sod, velik vpliv tudi na kakovost vina.. Od vseh sodov so najboljši hrastovi, vendar obstoja tudi. med njimi razlika v kvaliteti. V kolikor je hrast hitreje rastel .(na ravninah), v toliko je sod, iz njegovega lesa napravljen bolj lukničav, vino bo hitreje dozorelo. Izguba vina vsled izhlapevanja bo večja in tudi sod bo trajal krajši čas. Obratno je s sodi, M so napravljeni liz lesa hrasta, ka-
teri je rastel na skopi zemlji hribov. Za-' to tak les vinski strokovnjaki dražje plačujejo.
Cestdkrat vidimo, da nekateri, ki ne poznajo- važnost pristopa kisika pri pravil-I nem dozorevanju in čiščenju, vina, barvajo svoje sode, -da bi s tem povečali odpornost in podaljšali trajanje. Pobarvani sod ima prav take lastnosti kot cementni ali stekleni sod, v katerih ostane vino tako, kakršno je v nje natočeno ter se ne miore niti zbistriti niti dozoreti. Zaradi tega ne smemo barvati one sode, v katerih hočemo hraniti vino. Priporočljivo pa je barvati obroče, da ne zarjave. Vinski sodi bodo delj časa trajali, če bomo klet večkrat prezračili ih če ne bomo ob priliki pranja zaprli še vlažne sode v klet. Zato moramo oprane sode prvo dodobra posušiti in zatem od časa do časa žvepljati, da ne splesnijo.
Kako bomo pridelali dobro vino iz vinograda, ; ki je okužen s peronosporo?
Lahko je pridelati zdravo in dobro vino i iz- zdravega in sladkega grozdja, vendar moram,o biti tudi pri tem dobro poučeni o različnih delih in manipulacijah, katere sta teorija in praksa predpisala. Nemogoči! pa je dobiti dobro vino iz nezdravega in -kužengga g-rc-zdja, ako se pri predelavi strogo ne držimo nekaterih pravil.
Kakor nam je znano, je peronospora bolezen vinske trte, proti kateri so moramo i.eta in leta- vztrajno boriti,' tfko želimo, da vinograd obilno rodi. Vendar ta včasih, kljub vsej naši pažn.ii,; negi in borbi proti •iifjj, napada v manjši. »li večji meri vinsko trto in nanese veliko škodo. Ta glivična bolezen. Jiubi vlago. -kot. vse glive, •Mr* ji.toplo deževno ali vlažno vreme zelo orija. .Razen .tega spere dež tudi zaščitno , sredstvo 'z listov, si katerim smo' zaradi prepračenja bolezni škropili trto. S pero-r\o^,oo,ro cfaiženi ■ li^rt: ne' more pravilno vršiti srvcie'važne, življenjske naloge zato-; =5e-pbiledice te okužbe opazijo in, občutijo ne samo v količini in kakovosti pridelka v istem letu, temveč; tudi na sadovih prihodnjega leta in v splctšhi onemoglosti trte,.
Znano' je. da'je ravno'list ona delevnica . rastlina, v kateri 'Se-spaja in predelava iz 'rmlje vsrkala hrama .in oha, ki si jo. rastlina pridobi iž zraka. Bolan list. ne more ■vsrkati dcVolj srnčnS' sile in ne more se-"taviti: in; predelati hrane, niti za grozd, nfti za poganjke in popke, ki naj bi v .prihodnjem letu dali sadove. ...
Zaradi tega ostane v jeseni rozga nezrela in nima dovolj trdnosti in odporno-, sti, da bi prenesla čez zimo -hude mrazove. .Zato moramo od oeronosoore napadene vinograde v ie-eni -bolje in temeljiteje zagrniti, zlasti če 'srno, med poletjem zapazili v njem večjo škodo od peronospore.
Tudi če peronospora ne napada-' sain grozd — dovolj je, da list zboli in že ima grozdje drugačen ter nezaželen- kemijski •seštav. Tako obolelo grozdje ima v sebi mnogo manj'sladkorja kot zdravo in mnogo več kisline ket grozdje neokužene trte. Razen, tega ima od peronosoore bolno grozdje v sebi mnogo več dušičnih snovi. Znano nam je, da so dušikove spojine, od-
lična hrana za razne mikroorganizme ter je zato. vino iz takega grozdja manj odporno proti kvarjenju in različnim boleznim.
Iz navedenega je jasno, da je lahko vino iz vinograda-, okuženega s percmoisporo, zelo slabe kakovosti, kislo, neprijetnega duha in okusa, motno in nenaravne barve, a kar je najhujše — zelo hitro se lahko pokvari. Da se vsemu temu izognemo, se moramo držati izkušenih pravil.
1. Pri trgatvi odstranimo kolikor je pač mog.cče bolno, grozdje od zdravega. Seveda to ni mogoče popolnoma izvesti, vendar na ta način iahko zmanišamo gnitje in okužbo ter s tem, da odstranjujemo popolnoma gnila zrna, olajšamo tudi nadalj-no predelavo;
Iz bclnaisa grozdja ni priporočljivo delati črno vinc. Grozd i e moramo čimprej stisniti, mcišt razšluziti in vrenje posoe-šiti, -cja se izvrši hitro in. pravilno, nakar čimprej odtbčimo vino iz tropin. Zato iz bolnega grozdja vedno pripravljamo le rdeče ali belo vino.
3.	Ker j o grozd ie iz okuženega vinograda tudi nagnite in.vsebuj« v sebi precej dušičnih snovi, ki so odlična hrana za mikroorganizme, inoramo jniihoVo škodljivo delovanje preprečiti., preden se razvijejo vinske kvasnice. V ta namen ožvepljamo iztisnjeni mošt si kalijevim metabisulfi-to-m, katerega damo na vsak hektoliter 20 do 30 gramov. Ta količina kalijevega me-tabisiulfita je sicer orecej velika vendar se je z raznimi preizkusi dokazalo, da se pozneje neprijeten duh in okus po žveplu t zračenjem popolnoma izgubi
4.	Kalijev -metabisulfit. uniči škodljive glivice, pa tudi nrave vinske kvasnice se začasno omrtvičijo. Potrebno jim je potem nekaj časa, da pridejo zopet k zavesti in se začne vrenje. To vrenje s prirodnimi vinskimi kvasnicami bi precej dolgo trajalo. Naša naloga pa jei, da- ga pospešimo. Za dosego cilja 'si moramo nabaviti in dodati na poseben način pripravljene čiste vinske kvasnice. Lahko- si jih nabavimo pri kmetijski poskusni postaji v Ljubljani in jih pripravimo, razmnožimo in dodaja-
mo po navodilu dotične postaje, kjer smo jih kupili. Velja pa pravilo, da čim več je dušičnih snovi v grozdju, tem več kvasa dodamo moštu, ker zaradi razvoja in stanovitnosti vina se naj pri vrenju potroši čim več cd vsebovanih beljakovin.
5.	Ustvariti moramo tudi ostale ugodne pogoje za vrenje.' Tako naj bo n. pr. temperatura prostora, kjer se vrenje vrši, 20 d.o 25° C, ker je ta toplota najprimernejša. Tudi moramo, omogočiti zračenje mošta z mešanjem, ker kvas potrebuje zraka, predvsem pa kisika
6.	Cijh je vrenje kcaicano, takoj' odtb-čimo -vino .iz tropin v čist in zdrav sod,, razen če -ni prekislo in ga hočemo razki-sati s- tem, da ga pustimo dalje časa na: trepinah.
Z znanstvenimi poizkusi pri vrenju mošta s peroncisporo okuženega grozdja so pridobljena dragocena izkustva
a) Z uporabo kalijevega metabisulfita m čistega kvasa so dobili vino bele ali jasno
ndeče barve. Okus in duh je bil normalen. Vino je imelo malo več alkohola, ekstrakta vinske kisline, in pepela,- a "manj. ocetne kislino in dušika. Tudi ni bilo v vinu bakterij. - <-	-:	. .-* ' *.'
bj Ako pa je bilo Vrenje .prepuščeno samemu sebi in brez dodatka kalijevega metabisulfita in čistega kvasa, : tedaj je bilo vino umazano,. nejasne barve. Tudi okus in duh ni bil prijeten. Vsebovalo je manj. alkohola, manj ekstrakta vinske kisline in pepela, toda več ocetne-kisline in dušika. Vino je. vsebovalo bakterije in zaradi tega je bilo naklonjeno kvarjenju.
Ako se bomo držali navedenih pravil in navodil, tedaj ■ bomo dobili iz bdlnega grozdja zdravo in dobro vino. Če pa ni njegova kakovost zaradi pomanjkanja sladkorja enaka vinu, ki amo ga dobili iz zdravega grozdja, si lahko pomagamo s sla.dkanjem. pri čemer se moramo držati pravil, ki so za to predpisana.
VjdKa\Sb/jO.*
Važnost povrtnine kot vitaminske hrane in kako jo čuvamo za zimsko uživanje
Vitamini So zelo komplicirane sestavine, katerih kemijski sestav še ni dovoljno znan. Nasprotno so nam dobro znane škodljive posledice za zdravje, ki jih povzroča pomanjkanje teh snovi. Čez poletje, dokler imamo vedno svežo povrtnino in sadje, naš organizem ne bo čutil pomanjkanja vitaminov. Ker je važnost vitaminov zelo velika za razvoj mladega organizma m tudi za normalno funkcioniranje v srednjih in starejših letih, zato moramo vedeti o njih vsaj najvažnejše.
Delimo jih na več skupin:
Vitamin A pospešuje rast in krepi organizem proti - boleznim.
Vitamin B preprečuje živčna obolenja.
Vitamin C je antiskorbutičen.
Vitamin D je antirahitičen.
Vitamin E krepi plodnost in pospešuje delovanje (spolnih) žlez.
Bolezni, ki nastanejo zaradi pomanjkanja ' vitaminov so: ■ •. .'
1.	Rahitis ali angleška bolezen je meh-kost kositi, krivljenje .udov in odebelehje sklepov.
2.	Skorbut je odpadanje mesa od zob, čeljusti in dlesni.
3.	Felagra je kožna, živčna.,in želodčna polezen.
4.	Beri-beri ie neka vrsta astme in tudi vodeničnosti.	'"
5.	Slabokrvnost je bledica in splošna slabost organizma.	-
Glede na vsebino vitaminov je ljudska .'hrana razdeljena na nekaj skupin:
A.	Najbogatejša hrana na vitaminih: ko-renjček, zelena, peteršilj, češenj, čebula, redkev in pesa.
B.	Bogata hrana na vitaminih: jajca, paradižnik, špinača, ohrovt, zelje, solata, sveže mleko, maslo, polmastni sir, krompir, jabolka, hruške, grozdje, fige. dinja, lube-
. niča, kumare, fižol, sočlvje, ržena moka.
C.	Siromašna hrana na vitaminih: vse vrste mesa, salama, klobase, krvavice, kislo
'■zelje..-.	:. .': •-..-. '••.' '.'■•'■.
D.	Zelo Siromašna hrana na; vitaminih: meso vseh vrst rib in svinjska mast.
E.	Samo sledovi vitaminov so v belem kruhu.
F. Brez vitaminov je soljena slanina, olje, riž, sladkor, čokolada in. vse vrste konzerv..
Kakor vidimo je povrtnina najbogatejša vitaminska hrana. Da bi imeli preko zime normalno prehrano, se motamo potruditi, da povrtnino čez zimo ohranimo čimbolj v sočnem stanju...- ; ."'■ ;
Kvarjenje in gnitev povrtnine povzročajo drobne rastlinice najnižje vrste, ki nimajo rastlinskega zelenila, ter si ne morejo same ustvarjati hrano iz zemlje in zraka, zato. si jemljejo že gotovO od rastlin. Vidimo jih le pod želo velikimi povečavami, kbt :n. pr. pod mikroskopom in jih imenujemo mikroorganizme. Mikroorganizmi se nahajajo povsod v zraku, zemlji, vodi itd. Hranijo in množe se na račun okolice, v kateri se nahajajo. Sveža povrtnina :n sadje j.e za njih odlična hrana in če SO še drugi pogoji ugodni, jih mikrorgazn-izmi. takoj napadejo in razkrojijo.
Mikroorganizme, ki; kvarijo povrtnino in sadje, delimo na tri skupine: plesni,'kvasne glivice in bakterije.
1; Plesni vidimo tudi s. prostim očesom, ako so se razvile v precejšnji meri. Najprej so sive, nato zelene, rumene m konično črne. Najbolj jim ugajajo vlažna in mračna mesta brez prepiha. Za razvoj potrebujejo kisik, vlago in toploto. Za hrano si razkrajajo sladkor in škrob. Lahko žive tudi v kislinah (paradižniku) in napadajo nekatere dušične bakterije n. pr. sir. Najrajše napadejo otolčeno in ranjeno povrtnino in sadje.
2.	Kvasne glivice potrebujejo za razvoj zrak, vlago, toploto in sladkor. Nahajajo se povsod, hitro se razmnožujejo v ugodnih okoliščinah pretvarjajoč sladkor v alkohol in ogljikovo kislino. Zato sO koristne pri alkoholnem vrenju. Svežo povrtnino in sadje kvarijo. Vendar, če se nahajajo v snovi, ki vsebuje več kot 65% sladkorja, tedaj njihov vpliv prestane.
3.	Bakterije, so enostanični organizmi raznih oblik. Nekatere od njih potrebujejo
- za svoj razvoj kisik, druge se razvijejo tudi brez njega. Medtem ko plesni in kvasne glivice ljubijo sladko in kiselkasto povrtnino in sadje, bakterijam to ne pri j a in zato 1 napadajo najrajše materije, ki so bogate
na dušiku-, kot n. pr. mleko, meso; grah in strožji fižol. Bakterij' je največ v zemlji in iz nje pridejo, na plodove, se na njih razvijejo z neverjetno naglico, ako so pogoji za njih ugodni. Medtem ko plesni in kvasne glivice proizvajajo s svojim uničujočim delom, spojine, ki za zdravje niso tako hudo nevarne, lahko ustvarijo bakterije na živilih nevarne, škodljive in strupene spojine. Vendar požnarrio tudi. koristne bakterije, ki nam pomagajo pri konzerviranju . hrane, kakor. n. pr. mlečno-kisle (ansilaža, kislo zelje) ali ocetne (jesih). Povrtnino in sadje lahko varujemo pred gnilobo, če odstranimo vse njene povzročitelje. To dosežemo, če onemogočimo pogoje, ki ugajajo. mikroorganizmom, s tem tudi njihovo razmnoževanje, ali če mikroorganizme popolnoma uničimo S .sredstvi, ki jih ubijejo. Sredstva, za čuvanje pred kvarj'enjem' so:'
1.	Steriliziranje je ubijanje bakterij z visoko temperaturo. Povrtnina in sadje, ki vsebujejo več-kisline se lažje sterilizirajo, ker tudi kislina deluje antiseptično. Slično deluje tudi sladkor. Povrtnina, pa. ki je' (siromašna na kislinah in na sladkorju (grah, .stročji fižol), se težko sterilizira, ker jo napadajo anaerobne bakterije, katerih •trosi lahko prenašajo visoko temperaturo.
2.	Razkužila so sredstva, ki ovirajo razvoj bakterij .a-li jih popolnpma uničijo. Imamo jih več vrst, nekatere od njih delujejo strupeno na bakterije iin tudi škodujejo ljudskemu zdravju- ter se zato ne priporočajo. Razkužila se lahko tudi proizvajajo na priroden način (kislo želje) ali se dodajajo. Neškodljiva razkužila, ki se dodajajo za konzerviranje povrtnine in sadja,; so:
a)	sladkor, ki preprečuje kvarjenje, če ga je v živilih, ki ga hočemo ohraniti, vsaj
65%. £ '.;■;■-;• '. - .- 'i.. ' ; ■"'' .-V;')
b)	sol preprečuje kvarjenje, če jo je vsaj 15% v shranjenem proizvodu.
c)	ocet, ki je še boljši antiseptik kakor zgornja dva, konzervira živila za dolgo dobo pred vsakim kvarjenjem, če vsebuje 3% ocetne kisline.
3.	Sušenje je najstarejši in najbolj razširjen način varovanja' povrtnine tin sadja.. Pri sušenju izpari voda pod vplivom sončne ali pod vplivom umetne toplote do skupne teže sušenega proizvoda. Ker je voda potrebna za razvoj mikroorganizmov, zato se jim s sušenjem odvzame važen življenjski pogoj ter se ne morejo razviti in pokvariti hrano, ki jo hočemo konzervirati.
Sedaj: smo se ■ že seznanili z teorijo varovanj a. povrtnine in sadja — zato navajamo nekaj praktičnih načinov- pripravljanja živil za zimsko uživanje, da-bi naše zdravje obdržali na potrebni višini..
1. prirodno čuvanje je možno na več. različnih načinov in Sicer na sami njivi, v skladišču, v podšipnicah, v posebnih šu-pah, kleteh in na podstrešju-. V zemlji lahko ostane hren, korenje irt peterši-lj. za Zimsko prehrano. Špinača in neke vrste sala te," ki so pozno v jeseni šejane (v septembru) se lahko očuvajo sveže preko zime pod snegom. Zelje in ohrovt . lahko hranimo sveža do spomladi, ako ju izpulimo- s ko-reniniO, očistimo od nepotrebnih listov in pokrijemo z zemljo. To delamo tako. da. glavice uvrstimo eno poleg druge, vendar na način, da se ne. dotikajo in da'je korenina obrnjena navzgor, nato pa jih pokrijemo z zemljo, - da- štrlijo navzven samb vrhovi od korenin.
V podšipnicah lahko uspešno čuvamo razne vrste povrtnine,. kakor so n. pr. krompir, pesa, repa, itd. Za podsipanje uporabljamo malo oveneio suho in zdravo
povrtnino. Najprej očistimo in odstranimo listje, korenina, morebitno gnilobo in umazanijo. Vlagamo jo le v suhem vremenu in na suhem mestu. Mokro ali zmrznjeno povrtnino nikar ne vlagajmo. Za odvajanje nepotrebne toplote uporabljamo ventilatorje, a za odvajanje vode iz podsipnic izkop-ljemo jarke. Povrh povrtnine, ki jo zložimo v prizme, damo sloj slame, na njo pa zemljo v debelosti malo več, kakor je debelima zemlje, ki zmrzne v dotičnem kraju (v našem slučaju okoli 40 cm).
V kleteh čuvamo krompir razprostrt, drugo povrtnino pa vsajeno v pesku. Kole-banje temperature v kleti ne sme biti veliko. Najboljša temperatura je 1 do 2° C. Klet mora biti mračna, ker svetloba škoduje krompirju, ki pri njej postane grenak in zelen.
Na podstrešju lahko čuvamo čebulo, češenj in suho sadje, dokler ne nastopi preveč močan mraz.
2.	Konzerviranje s soljo. S soljo konzerviramo razno povrtnino, če jo čuvamo v slanici. Slano vodo napravimo na ta način, da prekuhani vodi dodajamo toliko soli, dokler se voda ne nasiti tako zelo, da plava kokošje jajce na površini. Tako hranjeno povrtnino pred uporabo dobro speremo, da ji odvzamemo preslan okus.
Zelo poznan je način, kiselenja zelja v glavicah ali zribanega. Tu se dodaje manj soli (na 100 kg zelja 1—IV2 kg soli), katera ima nalogo, da spočetka, dokler se ne razvijejo mlečnokisle bakterije, prepreči razvoj škodljivih bakterij, ki jim mala količina soli: ne škodi. Mlečna kislina je proizvod delovanja in razvoja mlečnokislih bakterij. Ubija druge mikroorganizme in konzervira zelje. Ker mlečne bakterije ne prenašajo kisika, zato moramo paziti1, da je zelje vedno pokrito z vodo. Ako postane voda motna in. se prične kvarjenje, tedaj jo moramo odlit.i, zaliti zelenjavo s hladno vodo in jo dobro osoliti. Glavice morajo biti trde, čiste in 10 dni pred konzerviranjem jih pustimo, da se osuše. Zribano zelje ne zalijemo z vodo, ker jo zelje samo spusti zaradi tlačenja m nabijanja. Pri tem solimo zelje po plasteh. Ako pozneie voda splahne, jo dolijamo toliko, da obteženi pokrov plava v vodi. Za boljši okus damo na dno soda nekaj listov hrena in koščke kutine ali jabolka, malo kumne ali brinja. Sličen je postopek z ohrovtom, kolerabo ali belo repo.
3.	Konzerviranje z očetom. Tu uporabljamo vse vrste očeta, vendar mora biti primerno močan. Najboljši je vinski ocet. Čisto in malo ovenelo povrtnino zalijemo s kisom in posodo dobro zanremo. Povrtn.ina mora biti v očetu zalita. Ocet se pred uporabo prekuha. Paprike in fižol v stročiu predhodno prekuhamo. Za zeleni paradižnik in kumare pa je dovolj, če jih zalijemo z vrelim kisom.
4.	S sušenjem konzerviramo lahko ne samo sadje, temveč tudi povrtnino. Malo oveneli fižol v strcčju očistimo in razrežemo. Nato ga pcparimo s slano in vrelo vodo in ga potem potopimo v mrzli vodi. Nato ga posušimo v senci na prepihu, kar traja okoli mesec dnj. Bolje je sicer sušenje v sušilnici, ki traja 3—6 ur, a temperatura ne sme biti preko 60° C. Lahko ga sušimo tudi v štedilniku in v krušnih pečeh, vendar moramo paziti, da se nam. ne zažge.
Sličen je postopek tudi z grahom v lupini ali zrnu. Sušiti se mora na nižji temperaturi od 40 do 50" C. Paradižnike, paprike in korenasto povrtnino lahko na sli-^čen način konzerviramo, moramo jo pa
najprej zrezati in popariti s slano vodo.
Najbolj hranljivo in za organizem koristno je, če hranimo povrtnino v svežem stanju, ker na ta način obvarujemo vitanvne, katerih veliko važnost za normalno funkcioniranje organizma smo spoznali. Ob koncu omenjamo še, da razne slaščice, siadkor
Čestokrat vidimo v jeseni zapuščene vrtove z ostanki rastlin, s prekljami in z vsem, kar je ostalo neuporabno potem, ko rmo se okoristili preko leta s sečnimi plodovi. Ta nered v vrtu čaka spomladi, ko nas spet prebujena narava in naše potrebe prisilijo, da se vrnemo k zemlji.
Tak vrtni nered ne nudi le grde zunanjosti. in ne priča samo o nemarnosti lastnika, temveč ima težke posledice, ki se spomladi ne morejo niti z najmarljivejšim delom popraviti.
Zato se držimo sledečih osnovnih pravil;
1. V jeseni očistimo in odstranimo z vrta vse, tudi najmanjše drobce stebel in odpadlo listje, ter ga požgimo, ker so to nosilci kužnih bolezni v prihodnjem letu.

Kadar popravljamo v nekem podjetju eno panogo, ima to vpliv na vse ostale panoge. Tem bolj v poljedelstvu, kjer je vse povezano med seboj v tesnem, logičnem sožitju. Če popravljamo lastnosti travnika, tedaj bo ob letini dal mnogo dobre krme. Če pa imamo več krme, potem lahko gojimo več živali. Večje število živine daje več mleka in več mesa,, ki isi'ia najboljša in najdražja hrana. Večje število živali daje več delovne sile za intenzivnejše obdelovanje zemlje. Večje število živine da tudi več gnoja.. Z razumnim obdelovanjem in z obilnim gnojenjem po-. višamo rodovitnost naših njiv, da povrnejo vlcženfs investicije z več ljudske in živinske hrane, katerih viške čez lastno potrebo zlahka vnovčimo. S tem izkupičkom si kupimo ono, kar rabimo za zadovoljenje svojih življenjskih potreb. Zato moramo vsako naše delo na gospodarskem področju, bodisi na videz še tako nepomembno, vendar z razumevanjem vršiti, ker si dandanes v kmetijstvu ne moremo niti zamisliti delo mišic brez dela možganov.
Ker je voda najvažnejši rastni činitelj v uspešnem, travništvu, zato bomo na kratko razjasnili to vprašanje. Travne rastline potrebujejo mnogo več vode kot Ostale gospodarske rastline, ker potrebujejo trave okoli 600 kg vode, da ustvarijo
1 kg suhe snovi.
Če pomislimo, d,a donosen travnik vrže letno ckcli 30 q sena in citave, tedaj si lahko izračunamo, koliko vode je za tak travnik potrebno.
Kot je potrebna določena najmanjša količina vode za uspešno* travništvo, prav tako je tudi važno, da ta količina ni prevelika, ker bi sicer škodovala lastnostim zemlje in kakovosti trave.
Razjasnimo si sedaj nekatera dela, s katerimi vplivamo na vravnavanje vode, da dosežemo sltanje, ki je najugodnejše za uspevanje trav.
iin čokolada ne vsebujejo vitaminov. Mnogo jih je, ki mislijo, da so te sladkarije zdrave in koristne za otroke, ter jih z njimi obilo hranijo. Vedeti pa moramo, da je sadje in povrtnina najbolj zdrava- hrana za vse, posebno pa za mlada bitja, ki rastejo in se razvijajo.
2.	Očistimo, cribajmo in razkužimo ves vrtn i inventar, ker nam to delo zmanjšuje rastlinske okužbe in bolezni.
3.	Pognojimo vrt s hlevskim gnojem, kompostom in s pepelom, da se iz teh snovi. predela in pripravi rastlinska hrana za spomladanske vrtne nasade in posevke.
4.	Fleorjimo in globoko prekopajmo vrt, da se napije zemlja zimske vlage in da mraz zdrobi vrtno zemljoL Te prednosti obdelave pred zimo, spomladi nikdar ne moremo doseči, čeprav jo še tako obračamo, mešamo in drobimo. Po oranju je priporočljivo pustiti, perutninoi, da' pclbere škodljive žuželke in njihove ličinke.
Če bomo pravilno vse to izvršili, tedaj nam bcido pridelki prihodnje sezone bogate je poplačali naše delo.
Najprimernejše je, če določimo za travnik površine v nižini in na tleh, kjer je podtalna- voda v pravilni, globini. Nava-dlno računamo, da Ije g!c|biina podtalne vode 70 cm za travnike najbolj ugodna. To je globina, iz katere se še more zaradi kapilarnosti dvigati voda do travniških korenin, katere jo skupno z v njej raztopljenimi snovmi vsrkajo. Na takem travniku vlada pravilen odnos med vodo in zrakom v zemlji, ker je zrak potreben za dihanje travnih korenin. Poleg tega je potreben tudi za življenje mikroorganizmov in za ostala presnavljanja v zemlji, s katerimi se bogati plofanosit naše zemlje.
Ako je podtalna voda visoka, tedaj nastane močvirje in mokro zemljišče, na katerem uspevajo le tlakoiitmenovane kisle trave, katerih hranilna vrednost je neznatna.
Tak teren je težko usposobiti za njivo, toda lažje g,a je zboljšalti z melioracijo za travnik. Na mokrih mestih ni razmerje med vodo in zrakom tako, kdt ga zahtevajo korenine plemenitih trav. V taki zemlji je i z njenih luknjic in presledki med grudicami iztisnjen ves zrak, tako da v njej ne more korenina sladkih trav dihati in tudi koristne bakterije ne morejo v njej živelti, ter vršiti svoje koristno delo. Taka zemlja je kisla in na njej rastejo samo kisle trave.
Zato moramo prevlažna tla izsušiti z znižanjem gladine podtalne vode. To izvršimo, če izkcpljemo odvodne jarke do potrebne globine s padcem proti mestu, ki lahko sprejme cdvišno vodo. Če teče ob terenu, ki ga hočemo izsušiti, kak potoček ali majhna reka s, plitkim koritom, iz katerega se v deževnem vremenu razliva voda, tedaj je nesmiselno kopati kanale po travniku, predno ne poglobimo korito potočka ali reke.
Često se zgodi, da na pogled ne opazimo prevelike vlažnosti travnika, ker vode ne vidimo, spoznamo pa to po tem, da na njem ne rastejo sladke, temveč po večini
Kako naj zgleda vrt v jeseni?
Pomen vode v travništvu
kisle trave. Tak slučaj je v sredini med zgoraj navedenimi skrajnostmi, t. j. med normalno vlago in med močvirno®!jo. V tem slučaju voda ne izstopi na površino, temveč je blizu njegove površine. Za take travnike pravimo, da so »mrzli«. Spomladi ti travniki pozneje ozelene in v jeseni na njih zgodaj preneha rasti trava. To si razlagamo * tako, da se voda 5 krat težje segreje kot zemlja. Ker je v takih travnikih preveč vode, zato bi potrebovali več sončne toplote, da se ogrejejo in da se v njih prebudi življenje. Tudi seno takih travnikov je slabše hranljivosti, predvsem ima malo fosforja in apna. Zato ne moremo pravilno prehramiti mlado živino s senom takih travnikov, ker ni v njem potrebnih snovi za zgradbo in za razvoj mladih kosti. Prav tako ni primerno tako seno za molzne krave, ker nima potrebnih hranil za proizvodnjo mleka.
Končno je seno takih »mrzlih« travni-kcv ncsitelj raznih živalskih bolezni in okužb, od katerih sta najbolj nevarna me-tiljavost in vranični prisad.
Dostikrat se zgodi, da imamo travnik, ki ne daje zadosten pridelek prav zaradi pomanjkanja vode. Medtem k0 lahko pri njivah z obdelovanjem, gnojenjem in ko-lobarjenjem pri lično vplivamo na zalogo vode in na upravljanje z njo, tega na travnikih ne moremo storiti. Ce sta položaj travnika in bližina vode ugodna, tedaj je namakanje najkoristnejši način, da mu preskrbimo vede. Ce tega ni mogoče izvesti, vplivamo na problem vode z manj učinkovitimi sredstvi, ki pa vendar dosti Domesrajo. Ker taki (travniki ne morejo izkoriščati podzemno vodo, zato jim moramo vodo od padavin čim bolj obvarovati. Potrebno je. da-čim več deževnice proniče v zemljo in, čim manj izhlapi. To dosežemo, če je travna ruša čim bolj gosta in če pokriva kot preproga enakomerno zemljo. Zato moramo trave hraniti in negovati, ker le z nego dosežemo gostoto in enakomernost travnate ruše.
Zadostna prehrana vsake rastline je eno izmed glavnih načinov za varčevanje z vodo, saj je dokazano, da traši rastlina mnogo več vode, ako ima v zemlji premalo hrane. To je logično in razumljivo, saj mora skozi njen organizem preteči več vcide, da si nabere zadostno količino hrane, če je v njej bolj razredčena.
S pravilnim gnojenjem bomo prisilili rastlino, da bo znala varčevati z vodo, ker bi sicer trešita lahko pri iskanju hrane brez potrebe preveč zemeljske vlage.
Hlevski gnoj, zlasti kompost, ki je primeren za gnojenje travnikov, dobro vsrka vlago in jo tudi varuje, izpuščajoč jo počasi in enakomerno. Prednost, komposta je za travnike velika, ker je to popolno gnojilo, ki vsebuje vso potrebna rastlinsko hrano in poleg tega ugodno deluje na fizikalne in biološke lastnosti zemlje pod travnato rušo. Tudi ga je lahko trositi in enakomerno razdeliti. Z ostrim in temeljitim brananjem ga spravimo v zvezo z zemljo in s korenino trav.
Najvažnejše je to, da si lahko pripravimo to travniško gnojilo iz odpadkov v gospodarstvu, ako jih pazljivo zbiramo in razumno uravnamo njihov razkroj.
Od umetnih gnojil čuvajo in vsrkajo vlago tudi kalijeva gnojila. Brananje travnikov pri primerni vlažnosti in zadostna rast trav. kakor tudi poravnanj® krtin in sploh plitko površinsko obdelovanje, vedno čuva vlago v zemlji bodisi na travnikih, bodisi na njivah. Pozorno moramo
uničevati plevel, ker je plevel največji potrošnik vode.
Ako možnosti in položaj zemljišča dovoljujejo, tedaj namakamo travnike in sicer iz dveh razlogov. Ali da travnik namočimo, ali da ga z namakanjem pognojimo.
Namakanje v evrho gnojenja izvršimo vedno v jeseni. Cilj tega namakanja je, da £ie stal oži iz jesenskih kalnih voda na travniku čim več drobnih delcev zemlje iii odpadkov, ki v njih lebdijo. Znano je, da fperejo in nosijo s seboj samo prva jesenska 3eževja takšna drobne, toda hranljive drobce. Zato moramo namakanje v svrho gnojenja izvršit; samo zgodaj jeseni. Da se sesede talog iz vode, je potrebno, da voda na travniku stoji in miruje. Vendar ne sme stati predolgo, ker bi zadušila vse najplemenitejše trave, temveč jo smemo pustiti le 3—4 dni. Seveda se namakanje lahko v presledkih ponavlja. Prav tako mraz ne sme zateči vodo na travniku, ker bi zmrznjena škodovala najboljšim travam.
Če zaradi položaja travnika, ne moremo zajeziti vodo tako, da bi na njem stala, tedaj jo moramo napeljati na travnik tako. da, bo v malih količinah počasi pronicala skozi travnato rušo, ki bo hranljive drobce zadržala.
Namakanje v svrho vlažitve travnika vršimo v suhi' spomladi. T<-> spomladansko namakanje moramo izvajati1 zelo oprezno in umerjeno, ker vemo, da je spomladanska voda orsicej mrzla, a trave v veliki 'meri potrebujejo za svoj razvoj tudi toplote, zlasti spomladi.
Najbolj uspešno je namakanje po košnji, ko je dovoljno topilo, a 'primanjkuje moče. Izkušeni travničarji mislijo, da je potrebno počakati nekaj dni, dokler se ne zacelijo rane, ki jih je travi prizadela kosa. Na vsak način pride to v obzir, ako travo ne sušimo za seno, telmveč io takoj opravimo s travnika, ker jo uporabimo za hranjenje v svežem stanju ali za vkisanje.
Vsako namakanje moram'o izvršiti umerjeno. ker je koristnejše malo pomanjkanje moče za travo in za zemljo, kakor prevelika vlažnost. Kajti večja vlažnost kvari lastnosti zemlje in kakovost trave, čeprav bi bila košnja količinsko nekoliko večja.
Travnik je sožitje najrazličnejših trav, sestavljeno iz preko 50 vrst raznih rastlin. Vse te vrste se med seboj borijo za življenjski1 prostor, z,a hranilo, vodo, svetlobo i. t. d. Vse te vrste trav se niso tukaj slučajno znašle, temveč so se naselile na travniku po nekem naravnem pravilu, ker le takrat popolnoma zadostijo vsem svojim življenjskim potrebam, ki pa niso enake pri vseh Vrstah trav.
Zato potrebuje izkušeno oko le en sam pogled preko cvetočega travnika in že bo ocenilo ne samo' Vrednost trav, temveč tudi lastnosti zemljišča, ki je nudilo razvojne pogoje tem travniškim vrstam, ki ga kot odeja pokrivajo. Ce poznamo rastne pogoje, ki neki vrsti trave posebno prija-jo in je ona zastopana v travniški cvetni blazini, tedaj nam ne bo težko preceniti ali je zemljišče presuho ali prevlažno, rahlo ali zbito, siromašno ali bogato na apnu, i. t. d. Zato je potrebno za ocenitev vrednosti travnika, paše, sena ali otave temeljito poznavanje nafiglavnejfcih vrst travniških trav in tudi drugih rastlin, ki tam rastejo
Najvažnejše je, da poznamo razliko med sladkimi in kislimi travami, ker šele tedaj dobimo pravilni pojem o vodnih razmerah, ki na travniku vladajo. To ni težko niti tedaj, ko so travnate biljke že suhe, saj jih lahko tudi v senu spoznamo. Sladke trave so zelo 'oodcibne našim- žitom. Zato imajo eno, češče tudi več kolenc, sli-čno kakor žita. Stebelce je votlo in okroglo. kot pri žitih. Stebelca kislih trav pa so brez kolenc, večinoma izpolnjena s str-ženom in niso na prerezu okrogla, temveč trikotna.
Tako smo spoznali važnost vode za uspešno in rentabilno travništvo. Zato naj nam bo prva skrb za vsestransko uravnovešene vodne razmere naših travnikov, ki jih moramo morebiti uamerilti tako, kot najbolj ugajajo koristnim in plemenitim travam.
Na koncu opozarjamo, da je treba skrbno in redno čistiti odvodne kanale, kjer pač obstojajo, na kar morajo predvsem paziti naši bar jami. Jasen je primeren čas za takšno delo, zato naj sedaj pregledajo sivo je kanale, pazljivo jih očistijo, j ker bedo s tem znižali vedno gladino je-j senikih in spomladanskih voda in s tem I koristili svojim travniškim rastlinam.
Ž&utOA&fa.
Ali res ne moremo preprečiti črkovanje prascev?
Tako smo se na to navadili, da se nam | nič več čudno ne vidi, če poerka, iz vsakega gnezda po nekaj prascev, posebno če se to zgodi takoj prve dni po opraše- i nju. Večjo smrtnost opažamo pri zimskih prascih, to je ornih, ki so se eprasili od novembra do konca februarja, dočirn so prasci, ki so se rodili od julija do oktobra, mnogo bolj odporni. Smrtnost mladih prascev ni samo pri nas velika, temveč tudi v pokrajinah, ki se sicer ponašajo z napredno živinorejo. Tako so ugotovili n. pr. v največji nemški poskusni postaji za živinorejo 30% smrtnost, a na Danskem je pocrkalo iz 2400 gnezd v starosti do 8 tednov 27% vseh prascev. Če upoštevamo, da je tako visoka smrtnost ugotovljena v vzorno vodenih državnih gospodarstvih, petem seveda ni nič čudnega, če smatrajo privatna gospodarstva takšno ali nekoliko večjo smrtnost kot normalen pojav.
Vendar je mogoče smrtnost zmanjšati, če neposredno pred in takoj po prasenju, krmačo in prasce skriblno negujemo in varujemo pred okuženjem; posebno pa če postrežemo materi ne samo z zadostno, temveč tudi s svežo, zdravo in lahko prebavljivo hrano. Čim so prasci 3—4 dni stari jih sprva zalivamo, pozneje pa jim pomešamo med hrano, na glavo in dan po 1 kavino žličko 2% raztopine železne galice (2 dkg železne galice na 1 liter vode). S tem preprečimo slabokrvnost pri prascih in tudi preveliko smrtnost. S poskusi se je namreč ugotovilo, da je normalno pocrkalo v dobi sisanja 39.8% vseh prascev; nasprotno pa je smrtnost padla na samo 7%, če so prasci redno sprejemali železno galico! Razen zmanjšanja smrtnosti je železna galiea povzročila boljšo,prebavo in izrabo hrane tudi v poznejši dobi vzreje in pitanja prascev za zakolj. Železno galico je lahko dobiti v
trgovini in kdor ta nasvet ne. upošteva, si je pač sam kriv neuspeha.
Daljna' važna okolnost za varovanje zdravja svinj je poleg zdravega in svetlega .hleva zadosti veliko tekališče, kjer se , krmača in. prasci navžijejo svežega zraka in: si razgibajo ude. ,	. ;
Pri tem svinje rijejo po zemlji, kar poveča njihovo odpornost proti boleznim. Poskusi so-. pokazali, da so krmače opra-siie > povprečno po 12.0 prascev, če so se dnevno nekaj .časa razgibale na tekališču. Teža vseh prascev takoj' po oprašenju je znašala 149 kg, a po 8 tednih je posamezno prase doseglo 17.4 kg, Nasprotno so krmače, ki so bile stalno zaprte v hlevu,, oprasile povprečno samo 11.6 prascev,'ki so skupno vagali 132 kg. ter je posamezno prase vagalo po 8 tednih samo 16.5 kg. Medtem, ko je doživelo 8 tednov v Prvem slučaju le 8 prascev živila Ta dejstva prepričevalno govore v prilog tekališču. Ce nimamo prostora . zanj, moramo prascem nuditi vsaj zemljo,, da morejo po njej riti. Nasujemo jo v kotu hodnika
med cbore, če ne gre.drugače tudi v cbo-ru. Pozabiti ne smemo, da moramo mlade prasce večkrat hraniti na dah. Spočetka do 5-krat, ko odrastejo bolj poredko.
Zelo us-odno vpliva - na razvOj prascev trenutek, ko.-jih odstavimo, ker za nadalj-no rast je odločilno, koliko časa jih pustimo sesati. Če odstavimo prasce že po ' 4 .'tednih, dosežejo težo, 100 kg šele po pretekiui 209 dni. Pri. odstavljanju po 6 led,-nih se ta doba skrajša na 192 dni,- a pri 10 tednih pade celo na 183 dni.. Teža posameznega .10 tednov starega prasča je v teh poskusih' znašala .14,7, 18.6* in 24 kg. Iz teh poskusov spoznamo, da ne kaže prasce odstavi jati pred B tedni. Pametneje storimo, če jih pustimo dalj čaša pri materi, seveda, 'ako ta hi preveč oslabljena zaradi dojenja.
Podatki, ki smo jih. navedli, niso nikak-šna teoretična razmišljanja, temveč praktične .ugotovitve, ki so pridobljene pri vzreji več kot 27.000 prascev., Izkustva, ki so pri tem: dobljena, lahko torej vsak kmet ■z zaupanjem uporablja.
Tuberkuloza pri živini in borba proti njej
Največji sovražnik človeštva je tuberkuloza. Razen ljudi obolevajo od. nje tudi živali, ter nam zato ne dajo pričakovanih gospodarskih koristi, temveč praiv one še bolj širijo s svojimi produkti (mleko) bolezen med ljudmi. Z borba proti živalski' tuberkulozi ih z energičnim preprečeva-nfeim širjenja še istočasno borimo tudi proti človeški tuberkulozi. Da bi bolje mogli razumeti važnoat tega. vprašanja, navajamo nekatere ukrepe, ki so jih uvedle mne^e države. Dan ka je že leta 1897.
Svinje'se navadno okužijo pri hranjenju s posnetim mlskc-m obolelih živali, kokoši pa na gnojišču, kjer' se, nahajajo odpadki bolnih živali. Ker svinje in kokoši he gojimo- dolgo le';., zato se pri njih tuberkuloza, ne razvije v toliki meiii kot pr. pri kravah, ki jih redimo 10 in še več let Čisto naravno je, da ima problem uničevanja tuberkuloze pri govedu ogromno važnost, ker se največji .del človeštva hrani z mlekom.	, :•	- . ;
Bolj redko se pojavi tuberkulčlza pri.ts-
Tako se širi tuberkuloza.
izd al y ukaz za obvezno, ubijanje živali, ki so obolele na tuberkulozi, vimena, ter je država sama nadoknadi ta škodo za ubito žival. Sljčnc ukrepe je izdala tudi Belgija V Kanadi živirjpzdravrti.ki brezplačno, pra-■gledujejo živali zar adi tuberkuloze in Obolele ubijajo, država pa plača lastniku .odškodnino.
Povzročitelj tuberkuloze je neka klica, ki je zelo odporna; Za življenje in za nja: no širjenje j! ugajajo vlažina. in temna mesta, največji sovražniki so ji sonce in srtažnost. Od domačih živali najpogosteje ebolije svinje, za temi govedo in kokoši.
letih; v največ sAučajih nastopa postopoma s starostjo,'predvsem .pri kravah. Obo- . len ju so bolj naklonjene nižinske kakor hribovite rase. Živali, ki jih hranimo le v Staji, mnogo bolj obolevajo kakor orie, ki se hranijo in pasejo v priradii. Tudi so z razisikavanji dognali, da tovarniški odpadki'.k:c'< hrana pospešujejo razvoj bolezni, kalkor tudi vse ono, s cimet je človek umetno oddelil živali od p r: rado. saj je knano, da dLvje živali ne -bolehajo za tuberkulozo. Dedna tuberkuloza je redka, toda* potomec -tuberkuloznih rediteljev je sprejemljiv za obolenje (predispozicija) in
je tudi manj odporen. Zato nikdar ne puščajmo za pleme niti ženskih, niti moških potomcev od na tuberkulozi bolnih prednikov, Okužba pride v telo z zrakoan,, s hrano ■ in z vodo. a največ pri' napajanju . iz posod obolelih živali Redkejše pa se okužijo živali pri palrjenju, z bolno živaljo..
Tuberkuloza je lahko hitra (miliarna), ki že v nekaj tednih povzroči splošno OTilabljenje in pogin. V največ slučajih je pO"ek -bolezni dolg in lahkev traja več let V začetnem' štadiju je tuberkuloza neopazna in šele ko se bolj' razvije, se pokažejo vidni znaki, kot so .o. pr. splošno bslablje-nj.e, pomanjkanje teka'M. živahnosti, ko-, ža positane neelastična, dlaka se ježi, a sluznice cblede. Pozneje se pojavi vročina, neorekidna driska in žival pogine zaradi splošne oslabelosti. Za tuberkulozo lahko oboli vsak organ, toda najpogostejša in najnevarnejša j:e tuberkuloza pljuč in vi-- mena. Redkejše so: 'tuberkuloza hrbtenice. zaradi katere oslabi zadnji del živali, tuberkuloza možganske mrene z. -znaki možganskega vnetja, tuberkuloza sapnika in požiralnika, ki se spozna po težkem, hrepenju in požiranju. Pri obolenju ledvic,' žival moči kri, a pri obolenju maternice teče iz nje preko sramnice gnojna tekočina. Pri obolenju prsne in trebušne mrene se krava stalno goni, toda tudi če jo pripuščamo, ne ositane breja. Pljučna tuberkuloza je zelo nevarna, ne samo za same živali, temveč tudi za ljudi, ki uživajo, mleko obolelih krarv. Začetni znak je kratek kašelj, ki se vedno bolj često ponavlja in tudi dihanji a postane hitrejše. Kadar je bolezen že močno razvita, jo spremlja čestokrat tudi. tuberkuloza. dru-, gih . organov.
Druga pegasta in .nevarna oblika tuberkuloze je tuberkuloza vimena.' Infekcija lahko nastopi iz notranjosti, ali pa se vime ckuži skozi luknjice na seskih, če krava leži na okuženem ležišču. Oboleli del vimena zelo pordeči in kravo pri dotiku boli.. Pozneje ta okuženi del otrdi in pod • '-ipom zgleda kot kak krompir. Mleko fe ene ali dveh okuženih seskov vimena je v začetku, nespremenjeno, toda vsebuje na milijone tuberkuloznih klic. Tako mleko je aelio nevarno za vsakogar. Teleta, ki. sesajo tako mleko, dobijo že V zgodnji mla-dia.ii tuberkulozo, toda 'tudi za, ljudi predvsem pa. za otroke, -je uživanje okuženega. mleka' zelo nevarno. Mleko takih krav se ne bi smelo prodajati, niti se bi Smelo 'uživati neprekuhano.' Ko. pa tuberkuloza vimena že doseže višjo stopnjo razvoja, tedaj se mleko tudi po zunanjosti epremoni:,' postane vodeho, .slično sirotki z ' drobnimi belimi kosmiči, ter je včasih tudi, pomešano z gnojem.
Na splošno nastopa pri tuberkulozi sihuj-šanj-e, oteklina podkožnih žlez, vnetje sklepov in oslabljonje posameznih mišic. Tudi je- obolela žival nevarna za. svojo okolico mhoga prej. kakor se pojavijo vidni znaki .bolezni. Nevarnost tuberkuloze se še bolj poveča, ker je to bolezen težko ugotoviti in se mnogokrat zamenja s kako drugo boleznijo.. Ako ne vemo, da je žival bolna. tedaj seje okrog seba okužbo na razne načine. Klice tuebrkuiozc sa nahajajo v zraku, ki ga izdiha krava* v slinah, v mleku in v odpadkih.
Iz klic, tuberkuloze je uspelo napraviti Cepivo (tuberkulin), s katerim živinozdrav-nik lahko ugotovi; katera žival ima tuberkulozo, tudi če, je na pogled popolnoma zdrava. Vbrizgani t.ubei;kulin izzove pri obolelih živalih povišanje temperature, medtem ko zdrave živali le malo ali sploh
nič ne reagirajo. Razen tega načina -tu-berkuliziranja poznamo še drug način. Pre-' parat damo s čopičem ali s peresom v oko živali, na kar .očesna sluznica pri tuberkulozi. reagira z gnojenjem. Toda iz prakse vemo, da lahko žival kapljico gnoja iz očesnega kota z drgnjenjem obriše in je zalto podkožna tuberkuliizacija za ugotovitev bolezni sigunftejša nego clčesna, Pravilno je, da; vršimo 'tuberkulizacijo lstno dvakrat, da bi bili bolj gotovi in poučeni o zdravju naših živali in da bi mogli produzeti potrebne ukrepe za zaščito.
Od krave, ki je reagirala, če tudi izgleda zdrava, moramo takoj odstraniti tele in ga napajati z mlekom zdravih krav ali s pasteriziranim mlekom matere. Mleko moramo pred uporabo • segreti na 85° C in petem ohladiti, na 37° C. Za izločene živali moramo imeti posebno posodo in človeka, ki .molze.. Isti človek ne sme imeti opravka okrog Zdravih živali. Zato je najbolj priporočljivo, da kravo izmolze-mo in čim preide mlečna perioda, jo prodamo za meso in jo več ne pripuščamo. Tako žival, če je le mogoče, zredimo za meso, ker tnladež obolelih krav, tudi ce ni sama bolna, je vseenoi naklonjena k tuberkulozi.
Poleg dobre in pravilne prehrane, kreten, ja živali na čistem zraku in paši, vpliva ugodno za preprečen je tuberkuloze tudi snažnoat v hlevu, zračenje iin svetloba.
Človeški , in. živalski i .organizem. ■ iti kri sta od prirode ustvarjena tako. tla s Svojim življenjem uničujeta kužne klice, ki. prodrejo v telo. Klica tuberkuloze je odporna zaradi sfvcije mastne, voščene prevleke, ki jO varuje, da jo kri težko razkraja.. . Pri raziškavamju, kako uničiti to voščeno prevleko, se je znanost, obrnila, k poljedelstvu fet čebelarstvu, ter pri njih išče rešitve v borbi proti tuberkuloznim klicam. Za raz-iskavanje ji služi škodljivec čebelarstva — voščeni molj-, ki razkraja vosek in sife z njim -hrani. Njemu vbrizgane aktivne klice tuberkuloze, niso škodovale, ker jih. je skupna z voščeno oblogo razkrojil. V okolici vbrizganega mestu so našli mnogo ferimenta imenovanega lipaza, ki ima apo-sc-bnoa'.; da razkraja mastne materije,- Torej sia l-ipaže v stenju, da osfabijo klico tuberkuloze, ker .ra^lffliajajo njeno voččeno prevleko, brez katere jo '• kri lažje • uniči. Tudi v življenju opažamo, da ljudje, ki uživajo maistmejšo hrano..in Z.njo tudi li-paze, redko obole za tuberkulozo.
Ker je tuborkuloiza bolezen ljudi iri živali;, je nujno potrebno, da .ve kmet o njej: vje najpotrebnejše, da bi, se mogel proti, njej -kar . najbolj uspešno boriti, ker se s tem ne bori samo za sebe, za sVojo družina iri za svojo materijalno korist, tem-, več Ittud.i za obče zdravje in blaginjo .človeštva.. Zdravo mleko je. praiv tako kak,ctr kruh potrebnai in važna hrana.
Sisanje telet povzroča trdo molžo
Mnoge krave moramo normalno molzti, dokler imajo teleta pri sebi. Tudi pri prvi molži po ods-tavljenju teleta poteče vse kot navadno. Pri poznejših molžah pa se moramo mučiti,- ker mleko teče v zelo drobnih curkih, tako da traja molža želo -dolgo in končno nikoli ne vemo, ali smo kravo popolnoma izmolzli ali ne. Kakor hitro je krava zopet nekaj časa breja, molža postane postopno bolj lahka in končno normalna.
Kako si razlagamo ta pojav in ali ni to samo kljubovataost krave? Splošno je zpano, da krava »žaluje« po teletu, ko ga odstavimo ,in da radi tega ne da mleka, kar pa traja le-nekoliko dni. Vedeti moramo, da v navedenem slučaju ni vzrok kljubovalnost krave, ki bi jo mogli, z vzgojnimi postopki, ali celo s tepenjemi iz-biti krav} iz glave. Vzrok je živčna motnja, ki vpliva na izločevanje mleka, oziroma1 povzroča neke vrste krčev v mlečnih žlezah, ki potem zadržujejo mleko. Verjetno pa nastopajo omenjeni krči tudi
v muskulaturi, predvsem v musikelnu, ki zapira izhod na sesku. Radi tega postane molža trda in zahteva od molzača .mnogo moči in napora. Z grobim postopanjem bi položaj samo poslabšali, saj strah nepo-' voljno učinkuje na živce krave. Ko so se živci pomirili, kar nastopi pri lahkih slučajih po preteku nekolika dni, pri drugih pa šele, potem, ko je krava zopet nekaj časa breja, postane molža sama od sebe zopet lažja in tudi curek mleka je izdatnejši.
Če imamo takšno kravo, storimo najbolje, če tele isploh ne i pustimo sisati, temveč jo molzemo in tele napajamo. Seveda mora molžo, posebno v začetku,, izvrševati preizkušen in dovolj močan mol-zač, iker pravilna molža najbolje upliva na razvoj in ižlpčevalno sposobnost mlečnih .žlez, kar pri sisanju telet ni slučaj. Tele je vedno Slab molzač, kar ne smemo.nikoli : pozabiti in zato moramo vedno njegove pogreške popravljati z naknadnim, izmolženjern.
Želod kot hrana za svinje
Želod je odlična hrana za svinje, ker dva do tri kilogramov želoda vsebuje prav toliko hranljivih snovi kot 1 kg koruze ali ječmena. Odraslim svinjam lahko dajemo, djnevno tioliko. želoda, kolikor ga morejo požreti. Ker vsebuje precej čre-slovine, zato je špeh ornih svinj, ki jih hranimo z . želodom,- zelo trd ■ in rumeinkarate barve. Ako hranimo svinje pred koncem pitanja z koruzo namesto z želodom, tedaj bo postal njihov špeh 'mehkejši in bel. S svežim želodom ne smemo hraniti, prasT nih svinj, ker je nevarnost, d&i zvržejo. Zato jim ga dajemo prekuhanega, ker-izvleče pri kuhanju voda iz njega neke grenke sestavine. Prav tako je priporoč-
ljivo, da tudi za mlade prasce kuhamo želod.
Ker vemo, da je želod okusna in hranljiva hrana za svinje, zato ga zbirajmo, kjer je pač mogoče, ter sušimo zaradi lažjega shranjenja za zimsko prehrano.
'Prt sušenju mora izgubiti želod »/*• svoje . teže, ker . le popolnoma suhega, ga obvarujemo pred plesnobo in kvarjenjem. Sušenje lahko vršimo. v sušilnicah na krušnih pečeh ali ha močnem sonci;. Posušeni želod, čttvajmo na suhem kraju.-in ga često premečemo in zračimo.
Želod je zlasti koristen za one pasme svinj, ki dajejo m^ogo masti (marigalica), a manj je primeren za prehrano mesnih svinj (angleške svinje).
Pravila pri molži
V nekaterih danskih -mlečnih gospodar - . siyih' so na vidnem mestu obešena-, sledeča •' -pravila:
1.	Krava je živa stvar, ki kakor človek občuti bol in zadovoljstvo. Plemenito postopanje s kravo olajšuje delo in. zadov.o- . ljivo vpliv-a na povečanje mlečnosti.
2.	Z vajo se popravlja vime. Izmolzi po-poin-oma, ker se samo s popolnim izmol-žavarijem razvije vime in popravlja kakovost mleka, saj je poslednje izmolženo mleko prav za prav sama mlečna mast.
3.	Vrši molžo pravilno! Vime Vzemi v cele dlani in pritiskaj' mleko. Napačno je mleko izvlačiti. Potiskaj mleko od zgoraj navzdol. Nikdar ne prekini molže, dokler nisi izmolzel poslednje kapljice mleka.
4.	Najvažnejša -je čistota pri molži.. Po-, sode za molžo morajo biti absolutno C-fe"\ Operi si roke pred in po molži. Pri mojži ' morajo biti roke suhe. Za molžehje se či- . sto in Snažno obleci.
5.	Saimo iz zdravega Vimena namolzerno zdravo mleko. Ako opaziš poškodbo- ali rano na, virnenu ali na seskih, ali če je mieko redko in .spremenjeno, tedaj se takoj posvetuj s sosedom iri pokliči živi-no-zdravnika.
6.	Opravljaj molžo vedno ob istem času 'in tudi čas molže naj bo določen. Mlečne živali ■ -molzemo vedno v istem vrstnčm.
. rediu. • ■ ' ... .' -., ■■ .	'
Zgoraj navedenih uravil naj se drže tudi nagi živinorejci, ker so ta pravila zasnovana na znanosti in na praksi napredne države, ki se ima zahvaliti za svoje btelsofitaiije edino napredni živirilreji.
Zimska paša ovc
! Izkustvo je dokazalo, d,a je zimska paša I koristna za zdravje in za produktivnost i ovc.. Zato moramo: povsod, kjer je le mo-| goče, izkoristiti zimsko pašo.. Vendar mo-! ramo vedeti,- da, je zimSika paša- lahko tudi i škodljiva, če je ne vršimo tam- in tako-, I kakor je potrebno. Ako se bomo držali 1 sledečih navodil, ki jih je praksa sama preizkusila, tedaj smo lahko sigurni, da ne bomo ničesar pogrešili.
1.	Zimsko pašo moramo smatrati, kot nekakšno dodatno hrano in se ne smemo sama na njo. zanašati, niti v krajih, kjer se- 'vsako leto -redno izVaja Ker . ha m je znano. da .je zima zelo spremenljiva, zato je csnOvno pravilo zagotovit; svojim ovcam, zimsko prehrano v dovoljni količini,, da ne bodo občutile v slučaju, nemogoče izrabe pašnika , nikakega pomanjkanja. , Ce pa pašo omogočajo, ugodne vremenske, prilike, tedaj bo pripravljena hrana služila kot rezerva, ki se . lahko -tudi drugače koristno uporabi.
2.	Zimska paša je najkoristnejša pa jasnem in suhem vremenu,' dokler dopušča višina snega.
3.	Škodljivo pa je pašen jo ovc po ivju, slani in po poledici, ker še ovce v takem vremenu, prehlade , in ozebejo. Pri brejih ovcah povzroča prehlajenje zvrženje kar v masah. Zlasti mlade oVce so nagnjene k prehiajenju in k želodčnim boleznim. .
4.	Ovce. ne smemo gnati na pašo zgodaj zjutraj temveč moramo počakati- da se zrak, segreje. Prav tako jih ne smemo zvečer zadrževati predolgo na paši.
5. Ovce moramo po paši v stajah nahraniti, z ozirom na to kako izdatna je bila paša. Ovce dobro izkoriščajo vsako hrano in če poskrbimo, da ne trpe pomanjkanja, bodo našo skrb poplačale z izdatnimi obrestmi.
Antraks (vranični prisad)
je nevarna bolezen za živali in človeka. Obolenje povzroča zelo odporen bacil (ba-cillus antracis), katerega klice lahko dolgo žive v zemlji, ker so odporne napiram vsem vplivom. Največkrat bolehajo za an-traksom konji in govedo, bolj redko svinje. Frenaša se na vse živali in tudi na človeka.
Živina se okuži z dotikom obolele ali poginjene živali. Okužbo prenašajo tudi muhe od obolele ali poginjene živali, oziroma od njihovih odpadkov. Ugotovljeno je, da se okužba v gotovih krajih ponavlja. To tolmačijo na ta način, da izmečejo gliste na površino zemlje bacile antraksa od kakšne poginjene živali, katera ni bila razkužena ali zažgana. Tako pride klica v dotiko z vodo ali s hrano in prodre skozi sluznico v kri.
Človek se okuži z uživanjem mesa obolele živali, če ni dobro pečeno ali skuhano. Prav tako se lahko okuži tudi z dotikom obolele živali ali z dotikom njene kože. Zato moramo poginjeno žival takoj z dlako in kožo vred zažgati. Pri živalih se pojavijo znaki bolezni po ckuženju že po 24 urah. kakšenkrat pa šele po 4 do 6 dneh. Ponekod se bolezen nenadoma poiavi in žival takoi pogine. Običajno spremljajo to bolezen sledeči znaki: mrzlica, oslabelost, kolika, krvavenje skozi usta in skozi nos ter krvava driska. Krj je temne barve, črn-kasta, ne se&iri se. je tekoča in izgleda kakor razredčeni katran. Bolezen se mora po zakonu prijaviti oblastem in poginjeno žival rroramo politi z negašenim apnom ter je globoko zakopati ali sežgati. Nato razkužim"' hleve in gnojišče. V krajih, kjer se pntraks pogosto pojavlja, je potrebno, da živino zaščitno cepimo. Imuniteta traja 6 mesecev do 1 leta ter je odvi'?na od načina cepljenja.
Ali je boljša topla ali mrzla hrana za svinje?
Postoji verovanje in zmotno mnenje, da svinje mnogo bolj rastejo in se rede, ako jim dajemo toplo hrano. Da se dokaže pravilnost te trditve, so napravili poizkuse z dvema skupinama svinj. Eno skupino so hranili z mrzlo hrano (10° C), a drugo skupino so hranili z isto količino hrane, segreto na 35° C z dodatkom, tople vode. Povprečni dnevni prirastek je bil pri prvi skupini, hranjeni z mrzloi vodo,, 0.73 kg, pri drugi skupini s toplo prehrano pa 0.75 kg.
Kakor vidimo, je dala topla hrana sicer dnevni pcivišek za 0.02 kg (2 g), toda ta razlika je tako neznatna, da ne poplača dela in stroškov, ki so v zvezi s segrevanjem hrane.
Razen tega cvlaži para cd segrete hrane fvinjait in kožo svinj, na kateri se potem zbira prah, ki lahko povzroči razne bolezni kože. Zato priporočajo avtorji hranjenje svinj z mrzlo hrano v obliki goste kaše.
G&jpadaAStKO.
Iz našega zer
Dr. Fran
Drevo ob meji
Vsak zemljiški lastnik sme izruvati korenine tujega drevesa ali grma iz svojega sveta in odsekati ali drugače porabiti veje, ki segajo ali visijo v njegov svet, oz. zračni prostor (422 odz.). Les, ki ga tako pridobi, je njegov in si ga lahko obdrži. Pri tem pa ne sme stopiti na sosedov svet, ne zlesti na niegovo drevo ali nanj nasloniti lestvo. Gozdno drevje, t. j. drevje sosednega gozda pa se sme obsekavati le, v kolikor ie to dopustno po zakonu o gozdih. Drevo in niegove veje oa kljub temu so in ostanejo sosedova last, ki drevo lahko poseka ali le odseka viseče veje ali jih s sadovi vred potegne nazaj nad i svoje zemljišče. Zemljiški lastnik, ki na niegov svet visijo veje. sme sadje z njih obrati in ni njegovo le ono sadje, ki samo pade na njegov svet, kakor to določa nemško in. svicarsko zemljiško pravo gleds sadežev, ki padajo na tuj svet z čez meio videčih in tudi drugih vej, kar naj bi bila odškednma zato, da troi sosed te nad njegov svet viseče veje. Po našem (in avstrijskem) pravu ima sosed pravico odsekati ali »drugače porabiti« veje. ki visijo v njegov zračni prostor, torej sme tudi obrati sadove n p,obrati s teh vei odpadlo sadje. Sadje oa, ki popada z drugih vej na njegov svet. ostane last lastnika drevesa in ga le-ta lahko zahteva nazaj, pa ga gre lahko tudi sam pobrat na sosedov svet, seveda le z njegovim predhodnim dovoljenjem. Ce bi pa sosed nP dal tega dovoljenj a, lahko lastnik sadja toži na izročitev sadia (§ 384. odz.). To ni tako brez pomena, če na primer vihar zanese večino sadja na sosedov svet.
Sporno je vprašanje, če sme zemljiški lastnik presekati drevo, ki raste s svojim deblom ocševno preko meje. Ker je drevo, kakor že preje obrazloženo, sosedova last, se mi zdi, da ima zemljiški lastnik le pravico zahtevati, če treba tudi s tožbo od soseda, da drevo, ki raste v njegov zračni prostor, odstrani, akoravno bi se dalo zagovarjati tudi mnenje, da sme zemljiški lastnik kakor veje obsekati in presekati isto storiti tudi z deblom.
Sosedstvo
Osnova tako zvanega medsebojnega ali sosedstvenega prava je splošna zakonita prepoved delati škodo bližnjemu samo iz nagajivosti in zlobe (§ 1295. odst. II. odz.), ' posebej pa še predpis, da sme vsak zemljiški lastnik prepovedati sosedu, da, bi posegal v njegov svet posredno ali neposredno s tem, da odvaja s svojega zemljišča na njegov svet vodo, dim, plin, toploto, razširja smrad, hrup, tresljaje in slično v toliki meri, da presega to krajevni običaj in I bistveno krati v kraju običajno rabo zem-| ljišča (§ 364. odz.). To velja glede polje-j, deLskih (kmečkih) kakor tudi glede mest-i' nih zemljišč. Ni pa treba, da bi bilo oško-| dovano zemljišče samo, zadosti je, da se-: zajo motnje na sosedno zemljišče, tako da j na primer meče žaromet s sosednega zem-! ljišča bleščečo luč ali da vznemirjajo so-j sedstvo hudi psi z neprestanim lajanjem.
Na vasi se ne more nihče pritoževati nad j duhom, po hlevu in gnoju, v mestnem in-j dustrijskem okraju pa ne, če se razširja j iz podjetij dim in šum strojev. Podobno ' tudi po občedržavljanskem zakoniku ne
jiškega prava
Mller-Muys:
odgovarja lastnik zemljišča in na njem stoječa drevja za škodo, ki jo utrpi sosed na svojem svetu zaradi zasenčenja po sosednem drevju. Ravno tako sosed ne more zabraniti sosedu, da bi zasadil ob meji drevje, grmovje ali zgradil kake naprave, s katerimi bi bil zastrt razgled ali odvzeta svetloba in zrak. Le v izjemnih slučajih bi morda sosed lahko uveljavljal navedeno določilo § 364. odst. 2. in § 1295. odst. 2. odz. Za odmik stavb od meje ima gradbeni zakon posebna določila, za odmik drevja in grmovja pa nimamo posebnih predpisov. ■ Ker pa našteva obči državljanski zakonik v § 364. le kot primere one vplive, ki so nedopustni, se lahko to zakonito določilo uporablja tudi na druge slične motnje na pr. na zasenčenje, če so dani pogoji, t. j. če presega zasenčenje krajevni običaj in bistveno krati navadno rabo zemljišča. Samo za ozemlje bivše Kraniske dežele velja še deželni zakon z dne 21. februarja 1912, št. 11, kranj. dež. zak., da mora vsakdo, ki namerava pogo-zditi njive, travnike, stelnike ali pašnike, I t8 naznaniti okrajnemu političnemu obla-j stvu, če dotično njegovo zemljišče meji ob i poljedelska zemljišča drugih posestnikov. | Okrajno politično oblastvo obvesti nato I lastnike teh sosednih poljedelskih zemljišč ! in imajo le-ti pravico, da predlagajo tekom 6 mesecev, naj se predlagajoči zemljiški lastnik primora. da na primerno širokem pasu ob mejah njihovih parcel ne j vzgoji visokega gozda, t. j. visokodebelne-ga drevja, marveč le nizek gozd, ki ga rno-■ ra v kratkih presledkih sekati. Lahko se i mu celo predpiše, da mora ostati določen I pas brez drevja. Iste pravice uveljavljajo ! lahko lastniki poljedelskih zemljišč v slu-i čaju, da se je sosedna, prej poljedelska parcela sama zarasla, to pa le, dokler samo-zraslo drevje ni preseglo starosti 5 let.
V kolikor veljajo posebna določila in prepovedi občedržavljanskega zakonika za izvestna poseganja preko meje lastnega zemljišča, treba uporabljati dotična posebna določila. Tako na primer, če more sosed dokazati, da se tuja sosedna zgradba podira in mu preti škoda, tedaj lahko zahteva pri sodišču, da se ga zavaruje, ako že politično oblastvo ni zadostno poskr-] belo za javno varnost (§ 343. odz.). Občut-I no, včasih naravnost nepopravljivo škodo i bi povzročil sosed sosedu, če bi poglobil ! svoje zemljišče tako, da bi izgubilo sosedovo zemljišče ali zgradba potrebno oporo. Zato tako poglobitev zakon izrecno prepoveduje in odgovarja tak sosed za vso škodo ali pa mora poskrbeti za drugačno zadostno utrditev (364 b odz.). Ce stoji na sosednem zemljišču stavba, ki je na tem, da se podere, ima mejaš pravico pri sodišču zahtevati varnostne ukrepe. Ce postavi zemljiški lastnik preko meje svojega zemljišča na sosedov svet stavbo (hišo ali zid) in če je sosed za to vedel, pridobi zemljiški lastnik dotični kos sosednega zemljišča v last, mora pa plačati zanj navadno (običajno) vrednost. Če sosed tega i ni vedel, pripada njemu kot zemljiškemu | lastniku stavba ali nje del, kar je stoji na njegovem svetu, mora pa povrniti graditelju stroške (§ 418. odz.). Ce se pa stavba deliti ne da. nastane po naziranju nekaterih solastnina po razmerju zemljiških ploskev.
Ako kdo zida stavbo, da seza .s posameznimi deli (balkonom, napuščem in si.) v sosedov zračni prostor, se smatra to za nedopustno poseganje v sosedovo lastnino in mora dotični take dele na zahtevo odstraniti. Če uide živina na tuje zemljišče, daje zakon lastniku popasenega ali sicer poškodovanega zemljišča pravico do nekake samopomoči, da jo sme prepoditi, ne sme je pa morda pobiti, kakor to ponekod mislijo, vsaj glede perutnine; pač pa sme lastnik zemljišča, če ima škodo, zarubiti toliko glav živine, da zadostuje
njihova vrednost za povrnitev te škode; vendar mora v 8 dneh se pogoditi z lastnikom ali pa vložiti tožbo, sicer mora, vrniti zarubljen.o živino, kar mora storiti tudi, ako poda nje lastnik drugo primerno varnost ali jamstvo za kritje škode (§ 1321. j odz.).
V tej zvezi moram poseči malo v čebelarsko pravo. Sosedstvenopravne določbe (§ 364. odz.) namreč ne veljajo za slučaj, da nekdo postavi čebelnjak ob mejo proti sosedu, čeprav letajo čebele iz čebelnjaka preko in na sosedno zemljišče.
Načini borbe proti žitnemu rilčkarju
Od tedaj, ko položi kmet zrno v zemljo, pa do tedaj ko plodove tega zrna spravi v svoje žitnice, je primoran. da se bori proti najrazličnejšim škodljivcem. Tudi, ko je zrno še spravljeno v skladiščih, niti tedaj ni sigurno, ker ga napada žitni rilčkar, ki lahko napravi ogromno škodo. Skoda,, ki jo povzroča se nam prikaže v več načinih.
1.	Za svojo hrano in za svoj razvoj izkorišča rilčkar močnati del zrelih zrn in postopoma žre vsebino zrna tako, da ostane včasih le lupinica, a zrno je prazno in lahka
2.	Samica znese jajca v bližino klice zrna, iz katerega, se izleže ličinka, ki takoj prične klico gristi. Na ta način poškodovana zrn,a izgledajo sicer na oko zdrava, vendar ne bodo vzklila, če jih porabimo za seme.
3.	Ako živi v zrnih večje število rilčkar-jev, z dihanjem izdihavajo toliko vodne pare, da začne žito plesniti.
4.	Z mletjem in uživanjem od rilčkar-jev, ne dobivamo samo hrano neprijetnega okusa, temveč lahko nastopi tudi za-strupljenje ljudi in živali.
V	obrambi proti žitnemu rilčkarju razlikujemo tri faze: vzdržavanje čistosti v skladiščih, postopanje z žitom preden ga spravimo v skladišča in direktna borba proti rilčkarju v napadenem zrnju.
V	skladiščih, ki niso po strokovnih navodilih zgrajena, si najde rilčkar za svoj razvoj ugodne pogoje Taka skladišča so temna, vlažna, težko se zračijo, z mnogimi razpokami in luknjami v zidu in podu. Zato skrbimo pri zgradnji novih skladišč, da izpolnjujejo sledeče osnovne pogoje. Tla in stene morajo biti gladke in brez razpok; prostori morajo biti suhi in svetli, urejeni za zračenje; okna in vraria se morajo dobro zapirati in ne smejo imeti mnogo kotičkov, v katerih se zlasti rad sikriva rilčkar. V kolikor ne izpolnjujejo stara skladišča navedene pogoje, jih moramo v gornjem smislu temeljito popraviti.
Preden spravimo novo žetvo, moramo žitnico dobro očistiti ,in prebeliti. Iz vseh razpok in luknjic v podu in na stenah moramo izgrebsti nesnago in zaostala zrna, ker je to okolica, ki jo ima rilčkar rad. Potem, ko smo te odpadke in nesnago zažgali, poribamo pod z lugom, ki si ga pripravimo iz pepela ali kamene sode. Ko so se tla posušila, zamašimo vse razpoke z gipsom, kitom .ali sličnim. Nato stene pobelimo z apnenim mlekom, v katerega smo dali določeno količino petroleja, ter mešanico dobro premešamo. Šele tako očiščeno in razkuženo skladišče je primerno za shranjevanje n,ove žetve. Žito nove žetve ne smemo mešati s starim, ker se v njem še lahko nahajajo ril-čkarji. Zato je priporočljivo, da preden napolnimo žitnice z žitom, da razkužimo
•staro žito s kakim kemičnim sredstvom. Vreče dobro očistimo, s tem, da jih ope-remc v vroči vod,i.
Dognano je, da se rilčkar slabo razvija v suhem zrnu, zato je prav, da žito temeljito presušimo preden ga damo v žitnice. Žitni rilčkar ne trpi svetlobe niti prepiha, zato mu zračenje in zlasti precbraičanje žita na soncu močno škoduje.
Usppšna in priporočljiva je metoda uničevanja žitnega rilčkarja v zrnju s segrevanjem napadenega semena. Če napadeno seme izpostavimo toploti do 50° C, poginejo v času Vs ure vsi žitni rilčkar j i, njihove ličinke in jajca. Pri tej toploti ne izgubi zrno kaljivost. Za omenjeno segrevanje izvrstno služijo krušne peči.
V borbi proti žitnemu rilčkarju ,in proti vsem skladiščnim škodljivcem učinkovito pomagajo nekatera kemična sredstva. Teh sredstev je mnogo vrst, vendar za, uničenje škodljivcev v žitu je najbolj znan žveplov ogljik (C S2). Žveplov ogli,k je tekočina, ki pa se na zraku takoj spremeni v ^lin. Plin je težji od zraka in se torej ne dviguje, katar smo sicer pri plinih navajeni. Zato s tem plinom ne moremo razkužiti stene in strop v prostoru, pač pa pod in žito, ki je na tleh razsuto. Toda plin ima tudi to neprijetno lastnost, da ne prodre saimo v notranjost kupa žita in v samo zrno, ter v vsako razpoko v podu, temveč da prodre tudi skozi pod in v prostore pod njim, kjer zamori vse kar je živo. Zaradi tega ne smemo ta plin uporabiti v prostoru, ki leži nad stanovanjskimi prostori ljudi ali nad hlevom, kjer se nahajajo živali. Daljna neprijetnost plina je njegova upaljivost in eksplozivnost. V bližino tekočega ali že raz,plin|enega žve-piovega ogljika torej ne smemo priti z gorečo svetiljko, svečo ali cigareto, ker bo nastala močna eksplozija, ki razruši okolico. Kadar hočemo razkužiti žito cd golazni, ga zdenemo v kup in pokrijemo s ponjavo ali vrečami. Na vrhu postavimo odprto plitko posodo in v njo nalijemo tekoči ogljikov žveplec. Ta bo v najkrajšem času izhlapel in se zaril v kup žita. Za 10 m2 prostora ali žita zadostuje 1 kg žvepleca. Male količine razkužimo v zabojih. Zadostuje če pustimo delovati ogljikov žveplec 24—48 ur. Nato prostor dobro prezračimo, žito pa prevetrnjamo. Žito ne zgubi nič na- klijavosti in je popolnoma neškodljivo za zdravje ter nima nobenega neprijetnega okusa.
Za uničevanje žitnega rilčkarja se uporabljajo še sredstva za škropljenje, katera jako upijajo vodo (karbonati, metani oksidi). Ta sredstva se niso razširila v praksi, ker se njihova učinkovitost zmanjša z vlago zraka.
Od sredstev za škropljenje, katera delujejo strupeno in uničujejo rilčkarja, daje
dobre rezultate raztopina »Grodul-a«. Z ročno škropilnico se škrope predhodno dobro ,oč:ščeni prostori, a posebno po kotih in razpokah ter vsa, skrivališča rilčkarja. Pri škropljenju se rilčkar jako razburi, po poteku nekoliko ur pa pogine.
Od sredstev za mazanje se uporabljajo razna rastlinska olja (laneno) pod raznimi imeni. Zelo učinkovit je »Anilin«, toda ca je zelo strupen in nevaren za okolico. V novejšem času se izdelujejo trakovi napojem, z Zigoščamimi sredstvi, katera uničujejo rilčkarja; okolici pa no škodujejo. Ti trakovi se polagajo med kupi žita. — Znano je, da rilčkar beži, čim ga, vznemirimo in ga k temu prisilimo z dreganjem in obračanjem kupov. Čim pride rilčkar na trak, je takoj uničen. Ti trakovi nam dobro pokažejo ali imamo v kakem skladišču rilčkarja, ker, ako v tako skladišče ,denarno nekoliko žita in ga zagradimo s temi trakovi, bomo po nekoliko dineh videli, dali je to skladišče okuženo z rilč-karjem, ker nas mrtvi rilčkarji na traku o tem prepričajo.
V novejšem času se priporoča uničevanje rilčkarja z električno strujo. Vreče z žitom se premikajo med dvema elektrodama, skozi kateri teče močna električna struja visoke napetosti. • Za to enostavno napravo je treba nabaviti saimo pripraven transformator. Žito vsled te manipulacije ne izgubi na videzu in okusu. Toda ta način, četudi uniči rilčkarja v žitu samem, ga ne more uničiti v skladišču in njegovih zakotjih.
Nek autior navaja kot jako uspešen način uničevanja rilčkarja z vabo, ses-toječo iz svežega sena. V času, kadar je skladišče prazno, je treba po raznih mestih razmetali male kupe svežega travniškega sena, katerega imamo baš v tem času navadno na razpolago. Duh po svežem senu privabi rilčkarja, ki ponoči pride iz svojega zavetišča in se splazi v kupček sena. Drugi dan, poberemo te kupčke sena in jih obenem s škodljivcem sežgemo. Ta enostavni in ceneni način uničevanja žitnega rilčkarja priporočamo našim gospodarjem, da ga preizkusijo ter obenem s čistočo^ pobe-ljenjem z apnom in prezračenjem svojih žitnih shramb, preprečijo veliko škodo, katero more povzročiti ta nevarni škodljivec.
Stekli
ina
Mnoge domače živali, zlasti psi, pogostokrat oboli jo za to boleznijo. Zato so pogosta tudi obolenja pri ljudeh, ki jih je stekla žival ugriznila. Za človeka je steklina smrtnionevarna bolezen. Povzroča jo slina živali, ki okuži rano, povzročeno ob ugrizu. V tej slini se nahajajo klice stekline in zato se lahko okužimo, če se le dotaknemo, gobca stekle živali, aiko- imamo sami kakšno ranico. Te kužne klice marajo priti v kri, od tam se širijo po živcih, dokler ne pridejo do središča za gibanje v možganih. Ta strup vpliva namreč zlasti na možganske celice, ki uravnavajo gibanje, ter se zaradi tega pojavi pretirano močna razdražljivost mišic za po-žiranje, dihanje, za gibanje trupa, rok in nog.
Ko napade stekla žival človeka, preteče dolgo časa predno se pojavi bolezen. Običajno izbruhnejo posledice stekline šele po 15 do 60 dneh, ako se bolezen pravočasno ne zdravi. Čas izbruha bolezni, zavisi predvsem od velikosti rane in od mesta, kjer se ta rana nahaja. Najprej iz-
Kratka navodila
bruhne steklina, ako je rana ha glavi, oziroma v zgornjem delu trupa. Prav, tako se pojavi mnogo prej pri pijancih, pri delavcih - težakih in pri bolehavih ljudeh. Zelo redki pa so slučaji, da izbruhne bolezen šele; po letu dni.
Nekdaj je bolehalo in umirala za steklino mnogo ljudi. V današnjih časih nudi vsaka 'država svojim državljanom pravočasno pomoč z injekcijami in posebnimi sredstvi, ki celijo rane. Zato je pojava bolezni dandanes bolj redka. Če se pojavi, je to posledica ljudske malomarnosti ali vraže, ker ljudje ne pridejo pravočasno po prvo .pomoč k strokovnjakom - zdravnikom, temveč . si iščejo zdravila pri kakem vaškem padarju in vražarju.
Z. zdravljenjem se prisili organizem k -izločanju protistrupov proti temu povzročitelju stekline. Za to je potreben čas 2 do 3. tednov, včasih tudi več; Zaradi tega . lahko nastopijo z vsakim dnevom zakasnitve smrtnomevarhe posledice.
Da se obvarujemo strahotnih posledic, . se moramo takoj po ugrizu prijaviti v Fa-sterjevem zavodu, kjer bodo ugrizencu Vbrizgali potreben serum. Čim prej dobimo injekcije, tem bolj siguren je uspeh zdravljenja. Brez injekcij pa ozdravitev sploh ni mogoča —■■ to si moramo dobro zapomniti. Zato je največja napaka, ako čakamo po ugrizu nekoliko dni,, ker s tem sami sebi povzročamo smrt.
Kako naj sečemo akacijo,?
Od vseh vrst gozdnih dreVes je akacija najbolj razširjeno in najbolj potrebno drevo. v malem kmečkem gospodarstvu. Ta razširjenost in uporaba izvira iz njene hitre rasti, iz njene, skromnosti z ozirom na, zemljo in položaj in iz'kakovosti njenega lesa, ki je uporabljiv za najrazličnejše tehnične potrebe v gospodarstvu.
Zato sadi razumen gospodar akacijo po mejah Od njiv in travnikov in povsod, kjer je razpoložljiv še tako majhen prostor, ki ga bo akacija najbolj izkoristila. Vendar zna le redkokateri gospodar, kako mora akacijo sekati, da bi se spet na novo pravilno pomladila in obrasla,.
Znano Je, da 1'ahko akacija požene po posekan ju poganjke iz korenin ali iz panja. Napačna je običajna praksa, da se pušča visok; panj za pomlajevanje. Sicer poženejo iz: takega panja zelo močni poganjki, ki se medseboj borijo ža svetlobo • in za prostor, toda' ti poganjki močno izčrpajo korenino akacije. Poganjki iz panja so spočetka zelo bujni, pozneje pa slabo napredujejo lin panj začne tekom časta grtiti. Mlade akacije izrasle iz panja so krive, in ne nudijo lep tehnični. materij,al, Z ozirom na zgoraj navedeno, je edino praviilno pomlajevanje akacije iz korenin. Zaradi tega je treba ob priliki sekanja starih dreves okoli njih odkopati toliko zemlje, da jih posekamo obenem s panjem in najdebelejšimi koreninami.
Obnavljalna moč v zemlji Ostalih drobnih korenin je velika in bodo na spomlad pognali iz njih zdr,a:vi. in ravni poganjki. Navadno požene iz, vsake korenine en sam poganjek, ki spočetka izkorišča hrano, nakopičeno v korenini, dokler si »sam ne razvije koreninski sistem.
Na ta način izsekane akacije puščajo močen pomladek, ki zgleda kot da je posejan. ker je lepd razporejen in koristno izrablja vsak košček zemlje.
Uspešne sredstvo proti p dganam in mišim je star, debelo t.ekcčv ter ali. kolomaz. Z njim zamažemio mišje luknje. Kjer se to sredstvo uporabi, se ne bo nobena podgana ali miš več prevlaeila-Skozi dotično luknjo.
Uničevanje praproti. Praprot, je lahko iia nekaterih travnikih in pašnikih prav neprijeten plevel. Uničimo pa. ga. na prav preprost način, le potrpljenja ne smemo zgubiti. Spomladi, ko se pojavijo mladi zaViti poganjki listja, je praprot najbolj občutljiva, če te poganjke pokosimo ali ckle-timo, bo' praprot izkrvavela, ker takrat je polna soka, ki skozi rane odteka. Seveda se čez nekaj časa zopet pojavijo novi paganjki, ki jih na isti način oklesti-mo. Navadno zadostuje dvakratno pokoše-nje v tem kritičnem trenutku, redkeje ga meiamo ponoviti v tretje. Delo moramo opraviti spomladi in v označeni rastni dobi, ker če pozneje kosimo, ko se je listje že razvilo, nasvet ne koristi več.
Ali naj seno zrezano p: kladami;? Mnogi So mnenja, da se uporabi več sena, če se ga narezanega poklada in da hitreje spita-mo Vole, če seno zrežemo na slamoreznici. O tem, ali uporabimo več sena. se bomo lahko hitro prepričali, če bomo odvagali isto količino sena, zrezanega in nezrezane-ga, ter bomo Opazovali, kdaj se živina hitreje nasiti. Opazili bomo, da ni nobene razlike ter nas je le videz varal, ker ne-zrezanega, sena je na izgled več kot po rezanju. Prav tako bomo ugotovili, da tudi pri pitanju ni nobene razlike.
Zaradi tega izkustva hranimo govedo vedno z nezrezanim senom. Tako hranjenje je naravno in ima mnoge prednosti. Živali lahko izbirajo plevel, strupene rastline, blatne ali plesnive biljke, kar jim je samo v prid in -niso primorane Vse požreti, kot v rezanci. Povrhu si še prihranimo nepotrebno delo in trud pri rezanju.
Če krmač^ žre lasjtno blato in steljo, je to .znak, da manjka v hrani rudninskin snovi. Taki svinji moramo pokladati predvsem, svežo hrano in le krompir kuhamo ali parimo. V hrano moramo vedno prime-. šatj ono žlico klajhega aprta na dan. Predvsem pa moramo skrbeti, da bo svinja imela priložnost riti v zem,-iji. kjer bo našla manjkajoče rudnino. Prasci doječih kr-mač, lci trpe ha pomanjkanju rudnin, dobijo drisko in slabo napredujejo. Prascem-pa mešamo ražen klaj-nega apna tudi raztopine železne galice V hrano, a dokler imajo drisko še štolčenega lesenega oglja.
Slama se kot hrana uporabljal samo za prežvekovalce, ker z njo napolnimo želodec, da žival, more prebavi jati. Vso potrebno hrainO pa moramo živalim nuditi v kakšnem drugem hranilu, ker je slama siromašna na beljakovinah in masteh ter, so vse te spovi pri zorenju prešle iz stebla v zrno. Slama je težko prebavljiva,, ker vser buje mnogo celuloze, za katero niima- živalski organizem učinkovitega fermenta, da bi jo razkrojil. Zato potroši žival za prežvekovanje . slame mnogo energije in ni priporočljivo pokladati jo živini v večjih obrokih, kar pa še pri nas pogostokrat napačno , dogaja. Umerjeni obroki pa so koristni, ker žive v želodcu prežvekovalcev neke ' bakterije, ki izločajo poseben fer-ment, kateri do neke mere raztvarja tudi celulozo, da jo organizem lahko deloma izkoristi. Ako je slama zdrava spravljena, je boti hranljiva kakor slabo/seno. Boljša je jara kakor ozimna slama. Najbolj se izko-
' iš?a zrezana in pomešana z ostalo hrano te'r zal rta s slano vedo ali z melaso. Odraslim prežvekovalcem lahko damo v. dnevnem'obroku okoli 5 kg sl-ajne; Ovcam in konjem dajemo nerezano slamo. Najprimernejša za konje je ječmenova, za molzne, živali, ovsena, a za steljo pšenična "Slama. . ■	- .• •
Strani sveta in presajevanje sadnega drevja. Neki. izkušeni sadjar je delal poizkuse, kako vplivajo strani sveta ha- odstotek primanja sadnega drevja pri presajevanju. Zapazil je, da. je skorja mladega sadnega drevesja mnogo močnejša in izctržljivejša na oni strani, ki je obrnjena proti severu. Zato je potrebno, da to naravno odpornost sadnega drevja pri presajevanju upoštevamo in mlado, drevesce presadimo na nov, stalen prostor tako, da je odpornejša skorja spet obrnjena proti sevem Ako pazimo tudi na to malenkost pri presajevanju mladega sadnega drevja, tedaj nam bo odstotek primanja mnogo večji.
KEtko dvignemo padlega vola in kako paClega k<-'n.la. Kadar nam zaradi poledice ali, zaradi česa drugega pade kakšna delavna žival, tedaj moramo poznati način, kako ji pomagamo, da vstane. Vedeti moramo, da prične vol vstajati z zadnj imi nogami, a konj s sprednjimi. Zato dvignemo padlemu volu najprej zadnji del trupa in šele tedaj, ko že trdno stoji na zadnjih nogah, bo klecnil na sprednje noge in nato stegne najprej, prvo in potem še drugo. Konj pa stegne najprej prednje noge, tako da mu pcdkolanica leži na prsnem košu. Da bi vpreženi -kcinj laže -vstal, mu najprej odrešimo štrange in mu namestimo pod-kolenice v normalen položaj, v primeru, da so padvite pod prsi. Nato mu, dvignemo glavo in vrat v tak položaj, da .leži konj na prsni kosti, Potem primemo z levo roko desno uzdo in z desno roko levo uzdo ter ga s la-etanjem vzpodbudimo k vstajanju. V slučaju poledice moramo pred prednje noge nasuti peska ali pepela. Če tudi tedaj ne vstane, potem pa mu moramo pod prsi tik prednjih nog podtakniti vrv, da mu z dviganjem pomagamo vstati.
Kako preprečimo preletanje kokoši. Vrt je težko tako ograditi, da ne bi mogla kokoš ograja preleteti in da nam ne bi na drugi strani napravila škodo s prskanjem zemlja. Tako dostikrat kokoš prekine dobre sosedne odnešaje, če preletava v tuje vrtove. Da se izognemo tem neprijetnostim, kokošim ni treba puliti krilna peresa ali jih celo porezsti, ker obstoja drug, praktičnejši način, ki istočasno tudi. ne kvari zunanje oblike perutnine. Z uporabo sponke, s katero spojimo nekoliko prvih peres samo enega , krila, izgubi kokoš voljo za letanje, ker ji pokvarimo ravnotežje kril, ki je potrebno za polet. Te poceni sponke lahko dobimo pri perutnmarskem društvu ali. v trgovini za perutninarske potrebe.	' .
Hitrost premikanja sokov v drevesu, je različna z ozirom na posamezne vrste dreves, kakor tudi v raznem času dneva. Pri listnatih drevesih znaša hitrost sokov .tudi do 10 m na uro, medtem ko teče pri iglavcih zelo počasi in doseže komaj 20 do 40 cm na uro. Hitrost premikanja zavisi predvsem od izhlapevanja (transpiracije), ter je največja v toplih dnevih, zlasti opoldne. Na dviganje soka mnogo bolj vplivajo kapilarne sile*, kakor pa sila pritiska drevesnih korenin.
^Aipadutjstifo..
Važnost vode v gospodarstvu in zdravstvu
Vsakemu gospodarstvu je neobhodna potrebno, da ima čiste vode v doVoljni količini na razpolago. Kakovost vode lahko damo preiskati v kakšnem zavodu za kemijsko in bakteriološko analizo. Ako niso priprave za oskrbovanje z vodo v higije-ničnem stanju, tedaj se tudi najbolj zdrava voda pokvari in lahko povzroči razne nalezljive želodčne bolezni, kakor tifus in grižo. Kjer ni. skupnega vodovoda ali ka-kaga izvira, tam je v uporabi način pje-skrbcivanja vode jz različnih vodnjakov.
Vodnjak mora biti globlji od 5m, da nima- na njega -vpliv površinska voda. Notranjost naj bo cementi rana, da bodo stene neprepustne. Da lahko odteka pevršin-ika voda, je potrebno, da je vodnjak mal6 vzdignjen, okolica tlakovana in ograja zidana ter pokrita. Zaradi enostavnejšega črpanja vode se v vodnjak postavi črpalka, a da se prepreči ponovno pronicanje is-' pumpane vode, postavljamo črpalko vsaj lm cd odprtine (glej sliko).
Z ozirom na velike količino vode, katere potrebuje vsako gospodarstvo, se splača urediti domači vodovod s pomočjo sesalne in flfijčilne črpalke v skupnem rezer-varju. Tako bi mogli oskrbeti tudi vse oddelke kmetije (hleve) z vodo,
Dnevna potreba ekonomije z 10 ha znaša. okoli 1000; -litrov vode, iz čsisar je raz-' vidno, da. bi bil čmenj.eni način, preskrbe, z-vodo praktičen in ekonomičen.
Kako gojimo domače gobe?
Znano je, da so gobe okusna in koristna hrrna, ker vsebujejo dpsti beljakovin. Zato n,aim v nekem smislu nadomestujejo meso.
Gojenje gob je precej enostavno in poleg tega rentabilno opravilo, za . katero potrebujemo teman prostor, konjski gnoj in seme gob.
Prostor naj bo temen in vlažen. Primerne so kleti, ki se lahko zračijo, prazni hlevi, šupe, zavarovane pred vetrom in mrazom ali tople grede, pokrite z deskami.
Konjski gnoj naj bo diioban, brez slame in napol zgorel, tako da se ponovno razširi kakor guma, ako ga stisnemo v roki. Ta gnoj razprostremo v določenem prostoru 30 om na debelo. Nato ga dobro stlačimo z nogami ali z posebnimi stiskači. Ce se gnoj še nadalje segreva, tedaj mu s tlačen jem iztisnertio zrak in s tem. preprečimo tudi naglo razkrajanje in segrevanje.
Po dveh dio treh rodnih, ko se je proces • razkrajanja in »gorenja« gnoja umiril, tedaj šele sejem© gobo.
KOt seme nam služi ali z gobjimi glivicami prekvašen gnoj ali pa samo seme gob. Ako služijo za seme gobje klice v gnoju, tedaj vzamemo droben kos tega gnoja (okoli 5 cm širine) ter ga vsadimo v razdalji 30 do 40 cm v gnojno gredo. Ce so pogoji ugodni, tedaj bo v 10 do 15 dneh ves gnoj. že prepleten z belkastimi nitkami (micelijem gob). Tedaj natrosimo povrh še Sloj drobne zemlje, ki naj bo okrog 5 cm debel, ga z grabljami lepo zravnamo in stlačimo z lopato. Ta zemlja naj bo vedno vlažna in jo po potrebi škropimo z vodo.
Gobe uspevajo najbolj pri toploti 12 do 20° C in zato pazimo, da ne pade toplota
v prostoru izpod 10" C. Kljub temu mora biti prostor topel, mračen, vlažen, toda zračen. Po mesecu dni že prično gobe kliti. Trgamo jih tedaj, dokler so jim glavice še male. Beremo jih vsak dan, da ne ostarajo pri /korenini, ker so tedaj manj vredne. Trgati jih moramo zelo pazljivo, da .ne poškodujemo mladih v bližini. Vtrgamo jih z zvijanjem stebelca ali
jih'z ostrim nožem odrežemo pri korenini. Ono mesto, kjer smo trgali gobo spet zasipi jemo z zemljo. Ena greda gob nam. zadostuje za trganje skozi 3 do 4'mesece.. Srednji pridelek na. površini 100 m2 doseže okoli 70 kg gob letno.
Opozarjamo, da. se v večjih mestih mnoge družine preživljajo od gojenja gob (Pariš) in bi se tudi pri nas splačalo zlasti v današnjih časih to zaposlenje, ko je vprašanje račijonalne prehrane osnovno živ-. Jjejsko vprašanje vsakega meščana.
Vse povedano velja za gobo, ki ji je ime šampignon (agaricus campestris). Seme se dobi V Ljubljani pri Sever & Comp., kjer postrežejo tudi s pismenim navodilom.
V Slavoniji in Saranji gojijo doma neko vrsto gob, ki ji pravijo štorovka. Ta goba raste samo na panju bresta in jesena in sicer se v; gozdu sama naseli na tem lesu. Do sedaj ni znano, da bi se goba lahko na umeten način presadila. Ko drevo po-seČejo, razpolovijo do 2 m dolge kose deb-• la in jih pustijo ležati neobeljene nekaj mesecev na vlažnih tleh v gozdu. Potem prenesejo te panje domov, kjer jih spravijo v mračne kleti ali na severni strani ■ hiš pod kapom, toda zagrnjene -tako, da so v mraku. Večkrat tedensko je treba ta les primerno poškropiti, tako, da je vedno vlažen ,in da je tudi zrak okoli njega precej nasičen z vlago. Kmalu začnejo poganjati gobe in ne prenehajo rasti skozi celo leto, če skrbimo, da temperatura ne pade pod 10° in ne prekorači 25° C. Pisec teh vrstic je nabiral skozi več let na istih panjih bresta in jesena te dosti okusne gobe. Ker so bili panji pod severnim kapom male šiupe1, ob kateri je rastla gosta živa meja, ki je zasenčila, panje, .pozimi gobe riiso rastle. Pri drugih hišah, pa so imeli panje v kleteh in so nabirali sveže gobe tudi v zimi- V Sloveniji nisem videl pO domovih teh gob, niti je kdo o tem kaj vedel, ko sem po njih spraševal. Gobe so temnorjave in drobne ter imajo . spodaj listnat klobuk. Spadajo med lesne gobe. (Halimasch), katerih je več vrst ..in rastejo na raznem ilesu,. Najofcusnejše so baje te, ki rastejo na jesenu in brestu.
Kako napravimo marmelado iz slabih jabolk?
Marmelada .ima v današnjem gospodinjstvu veliko vlogo, ker lahko v zimskem času nadomestimo mnoga druga jedila'.. Poleg tega je zelo zdrava, hranljiva.in za okus prijetna.
Za. izdelavo marmelade ni. treba, da šo jabolka prvovrstna in popolnoma zdrava, temveč laihko uporabimo tudi nagnita, kiselkasta jabolka, ki jih predhodno očistimo, odstranimo muho in peCeljj ter jih V mrzli vodi dobro- operemo. Ni treba,, da Jih j lupimo, temveč kar cela /.režemo na kr-hlje, odstranimo, jim semenske pečke in naložimo jih v plitko posodo, napolnjeno z vodo, ter jih na ognju toliko časa' kuhamo, da.se-popolnoma razkuhajo.. Kislino lahko zmanjšamo z. dodatkom1 pepelnate vode, ki si jo pripravimo na sledeči način. Vzamemo čis-t lesni pepel, ter ga polijemo z vrelo vodo in nato čakamo tako dolgo,, da se voda. zbistri. Nato j-o odredimo in uporabimo za 1 .kg jabolk. približno 50 g te vode. " ' . • • -«	- ■•
Ko so . se jabolka razkuhala, jih takoj prepasiramo, gosto maso zlijemo v plitke posode, postavimo na ogenj in neprestano
mešamo. Ko se je polovica marmelade ukuhala, tedaj ji dodamo sladkorja ,in sicer na 1 kg prepasiranjh jabolk .200—400 g sladkorja. Količina dodanega sladkorja zavisi.,seveda od okusa gospodinje in od že morebitnega sladkega Okusa jabolk.
Marmelada je pravilno kuhana šele tedaj, afco se brazda, napravljena v njej z leseno žlico ne zalije.
Marmeladi lahko spremenimo duh, ako ji dodamo raznih dišav, n; pr. limono, va-nilijo, žbice, - cimet itd. Tudi barvo ji lahko spremenimo z dodatkom soka robidnic ali malin, ter z raznimi umetnimi slaščičarskimi barvarni..
Ko smo odstavili marmelado iz .ognjišča,' tedaj jo preložimo v čiste Steklene kozarce, ter pustimo, da si marmelada sama napravi skorjioo. Nato pokrijemo kozarec s pergamentnim papirjem, posujemo papir s salicilom ih zavežemo. Posode z 'marmelado čuvajmo v suhem, mrzlem prostoru, ki -ga vpčkrat prezračimo. -
Tako bo v zimskem časil marmelada nadomestila sveže sadje, ter napravila hrano čim bolj raznoiično.
Konzerviranje jajc za zimo
Lažje je ohraniti jajca preko zime, kakor prisiliti kokoši, da nesejo pozimi več jajc. Znano je, da se jajca pokvarijo, ako dalj časa stoje. To kvarjenje nastane zato, ker ima jajčna lupina majhne luknjice, skozi katere izhlapeva iz beljaka voda. Čim se nahaja zrak v jajcu, prične razkrajanje rumenjaka in beljaka. Oplojena jajca se hitreje razkrajajo kakor neploje-na. Da bi jajca čiim bolj obvarovali, nekateri odstranjujejo peteline, ali pa zamorijo oploditev v jajcu s potapljanjem jajc v mrzli vodi 6—8 ur dolgo.
Bred konzerviranjem moramo jajca oprati v topli vodi in osušiti. Jajca lahko konzerviramo na več načinov. Najenostav-
nejši način je čuvanje jajc v žitu, pepelu, moki, itd. Seveda ni ta način siguren. Malo boljše je, ako namažemo jajce z mastnimi snovmi, kot so n. pr. vazelin in svinjska mast. Namazana jajca čuvamo v posodah v mrzlem in mračnem prostoru.
Poceni in dobro obvarujemo jajca v apneni vodi. V to svrho pogasimo 1 'kg živega apna v 10 liitrih prekuhane in ohlajene vode ali deževnice ter pustimo tekočino na mirti 24 ur, da se grobi deli apna usedejo na dno. Apneno vodo pazljivo od-lijemo v drugo posodo, da se usedlina ne dvigne in to vodo uporabimo za konzerviranje jajc. Dobro oprana in posušena jaj-
ca vložimo v kako posodo. Ko napravimo nekaj slojev, tedaj v to posodo vlijemo apneno vodo, da jajca popolnoma pokriva, a nato spet nalagamo jajca. Pri tem moramo paziti, da ostane posoda pri vrhu 10—15 cm prazna. Posodo do vrha nalijemo z apneno vodo. Na površini vode se čez nekaj dni napravi skorjica, ki še bolj varuje .jajca, ter je ne smemo odstraniti.
Pred up'orabo eperemo jajca v topli vodi. Najboljše pa tudi najdražje sredstvo za konzerviranje jajc je vodno steklo. To je gosta tekočina, ki jo lahko kupimo v dregerijah. Na 1 liter vodnega stekla dodamo 10 litrov deževnice ali prekuhane in ohlajene vode. Ko smo mešanico temeljito premešali, je razstopina pripravljena za uporabo. V Ostalem postopamo kot pri apneni vodi.
Inserati se računajo po naslednjih cenah:
Vs strani: V4 strani: V2 strani -
1/32 strani = Lir 19.--h Lir 1.— ogl. takse
Vie strani = Lir 38.--h Lir 1.50 ogl. takse
1/12 strani = Lir 50.--(- Lir 1.50 ogl. takse
Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 38 Lir.
: Lir 75.--h Lir 6.— ogl. takse
: Lir 150.--1- Lir 12.— ogl. takse
: Lir 300.— + Lir 12.— ogl. takse
1 cela stran = Lir 600.--1- Lir 24.
oglasne takse (26 X 20 cm = 520 cm)
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi.
PUPILARNO VARNA!
Izplačuje „A vista vloge" vsak čas, »navadne" in vezane po uredbi.
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Zaupajte domačemu zavodu
£aupajie uoiuacemu zavuuu;	m
_	zadr. z neom. j.
v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1
Telefon št. 28-47. — Brzojavi: »Kmetski dom«. — Račun pošt. hran. 14.257. Račun pri Narodni banki
SPREJEMA VLOGE na knjižice in žiro račune
Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje vse ostale denarne posle.
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA prevzema
PROSTO JAVNO SKLADIŠČE
Ocarinjenje
uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine m vse informacije brezplačno
Prevažanje
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni
Vskladiščenje
raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem JAVNEM SKLADIŠČU Oskrba inkaso-povzetij
KREDITNI ZAVOD
ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50
Telefon štev.: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Podružnica Beograd, Uzun Mirkova ulica 10. Teleton 51. : 29-154. Brzojavni naslov: KREDIT BEOGRAD
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd.
Erscheint am 15. j. M. — Preis jahrlich Lir 24.-. — Ein Blatt Lir 5.-. — Schriftleitung und Venvaltung in Laibach, Novi trg Nr. 3. — Fur die Schirftleitung verantwortlich: Ing. Bogdan Ferlinc. — Fur die Landwirtscha£ts-Gesellschaft: Ivan Pucelj. — Druckerei: Narodna
tiskarna A. G. in Laibach, verantwortlich: Fran Jeran Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu Lir 24,— letno. — Posamezna številka Lir 5.—. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg
št. 3. _ Za uredništvo odgovarja: Ing. Bogdan Ferlinc. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivan Pucelj. — Tisk Narodne tiskarne d. d.
v Ljubljani. — Odgovoren Fran Jeran.