Več dejavnosti -bogatejše življenje
Poročilo Romana Albrehta, sekretarja komiteja občinske konferen-ce ZKS Ljubljana-Center, na zadnji seji občinske konference prejš-njega mandata. Objavljamo ga v nekoliko skrajšani obliki
Gre za zahtevno nalogo po-vedati oceno o tem, kaj se je dogajalo v času, od kar obsta-ja občinska organizacija Zveze komunistov v političnera življe-~nju v Ljubljani in kako smo se mi vklju&ili v to življenje ter kako smo delovald? Stvari lah-ko realno presodimo le, 6e predhodno ocenimo osnovne značilnosti družbenopolitičnih razmer, v katerih je začela in v katerih je doslej delovala na-ša občinska organizacija Zveze komunistov.
Dobro se spominjamo, da je do osnovanja občinskih organi-zacij Zveze komunistov v Lju-bljani prišlo na podlagi poli-tične pobude CK ZKS. Vsi se najbrž še spominjamo tudi, da je CK ZKS tedaj zahteval, da se organizacija Zveze komuni-stov v Ljubljani prilagodi sa-moupravni organiziranosti naše družbe.
Odpori
Politična intervenaija CK ZKS v tedanjd ljubljanski orga-nizaciji Zveze komunistov je naletela na dve, lahko bi rekli, povsem različni politični reak-ciji.
Na eni strani je velika večina članov Zveze komunistov poli-tično intervenoijo CK ZKS po-zdravila. Sprejeli so jo kot svo jo, kot olajšanje pred določeno politično moro, ki je dušila or-ganizacije Zveze komunistov. Zato so jo sprejeli kot izhodi-šče in kot podlago svoje dejav-nosti. To se je v celoti pokaza-lo na sestankih aktivov Zveze komunistov, ki so jih člani CK ZKS sklicali po posameznih ob-činah v Ljubljani: pogovori na teh sestankih so povsem ne&vo-umno pokazali, da je povsem netočna in   izmišljena  trditev,
(ki so jo razširjali posaraezni-ki iz bivšega vodstva mestne or-ganizacije Zveze komunistov), da je članstvo ZK v Ljubljani neagilno, nemobilno in, da ne kaže prav nobenega interesa za politično življenje in delovanje ZK.
Posveti, ki so jih sklicah čla-ni CK ZKS, so spodbudili de-javnost velike večine članov ZK in organizaoij. Njo sta v pretek-losti očitno ovirala in dušila po-litična in akcijska praksa teda-njega mestnega vodstva. Zno-traj pa jo je poleg tega še mi-nirala politična razpuščenost, ki so jo v organizacijo vnašali tisti člani, ki jih je potegnil plaz tistih s sebičnimi interesi za prestiž osebnega monopola v upravnem in gospodarsko po-slovnem upravljanju, ki ga je naraščajoča samoupravnost vse bolj ogrožala itd. Temu se or-ganizacije ZK ob naravnanosti mestnega vodstva niso mogle dovolj uspešno upirati. Zaradi tega so imeli omenjeni pogovo-ri med veliko večino članov ZK in y ljubljanski javnosti med večino delavcev in delovnih lju-di močan, pozitiven ter spod-buden političen odjek.
Velika večina članov ZK se ni strinjala s sebičnim koristo-lovskim karierizmom in s tem, da bi prepustili upravljanje, s tem pa usodo delavcev, delov-nih ljudi in slovenskega naro-da, posebnemu upravljalskemu sloju, ki je objektivno izpostav-ljen lastni birokratski in tehnokratski deformaciji in, ki je že pokazal, da je pripravljen, v lovu za osebnimi materialni-mi in družbenimi koristmi in prestižem, pohoditi vsa sociali-stična, ekonomska, družbena in moralna načela in norme ter borbo za njihovo uresničeva-nje.
Ožja skupina 61anov tedanje-
ga komiteja tn mestne konfe-rence ZKS Ljubljana je politi-čen poseg CK ZKS politično od-klonila in ga poizkusila celo preprečiti. Posamezniki so Sli v svojih frakcionaških ambicijah tako daleč, da so poskušali z raznimi politikantskimi in intri-gantskimi manevri razglasiti akcijo CK ZKS kot samovoljno akcijo predsednika CK ZKS in sekretariata CK ZKS. Poseg CK ZKS so si prizadevali sprevreči pred očmi članstva iz politične intervencije, katere naloga je bila uskladiti politično naravna-nost in organiziranost v ljub-Ijanski organizaoiji z naravna-nostjo ZKS in z načeli organi-ziranosti, ki so bile v njej spre-jete, čemur se je tedanje mest-no vodstvo izmikalo in ravnalo drugače. Z raznimi političnimi sprevračanji in manevri so sku-šali dati posegu CK ZKS v lju-bljansko organizacijo značaj lormalno statutarnega nespora-zuma, pri čemer so skušali se-be prikazati kot zaščitnike sta-tutarne demokratičnosti, poseg CK ZKS, ki je imel nalogo od-pravita samovoljo tedanjega mestnega vodstva, tako v pogle-du politične naravnanosti kot organiziranosti ZK v ljubljan-ski organizaciji pa so skušali prikazati in etiketirati kot ne-demokratičen in protistatu-taren.
V takšnih družbenopolitičnih razmerah se je konstituirala naša občinska organizacija ZK Ljubljana-Center, v takšnih raz-merah je bi]a izvoljena in je začela delovati naša konferen-ca in njeni organi.
Razmere
Nespomo pa je, da doslej v ljubljanski organizaciji ZK o tem še nismo   napravili  svoje
celovite, idejno in politično po-globljene ocene. To pa smo dolžni narediti. Naša konferen-ca je vsekakor poklicana in dolžna, da da svoj prispevek k izoblikovanju te ocene, da tvor-no sodeluje pri njenem dokonč-nem oblikovanju.
Na naši današnji seji bi lah-ko določnejše opredelili zlasti nekatera temeljna dejstva, ki so za dokončno oblikovanje ce-lovite politične ocene posebej pomembna.
Eno takih dejstev predstav-lja odgovor na vprašanje; kakš no je bilo stanje v temeljnih organizacijah ZK, odnosno kot smo navajeni reči, v bazi ZK v času, ko so se v Ljubljani sno-vale in konstituirale občinske organizacije ZK?
Odgovor na to vprašanje je pomemben zlasti zaradi tega, ker je prav baza tista, v kateri se celotna politična dejavnost ZK odraža, izraža in uveljavlja, kjer se politika ZK praktično realizira.
Osnovne družbeno politične razmere v bazi ZK je mogoče povzeti na podlagi ugotovitev o razmerah, ki so bile v tistem času dokaj znaftilne v Ijubljan-ski organizaciji, s tem, da so obstajale določene izjeme, t. j. organizacije, ki so sorazmerno učinkovito politično delovale.
Prvlč: Notranje partijsko živ-ljenje je bilo v organizacijah ZK na območju Ljubljana-Cen-ter zvefiina dokaj zanemarjeno. Mnoge organizacije ZK se dol-ga razdobja sploh niso sestaja-le. Nekatere organizacije ZK so se sestajale, da bi tako zadosti-le formalnostim ali pa zaradi tega, ker posameznim komuni-stom ni dovolila njihova vest, da ne bi sklicevali organizacije ZK. Po zaslugi teh predanih ko-munistov so si mnoge organi-zacije ZK iskale vsebino dela in so jo najpogosteje našlevtein, da so organizirale informativna politična predavanja in tako vzdrževale določeno politično življenje v organizaciji.
Drugič: Akcijska sposobnost članov ZK in organizacij ZK je bila oslabljena. To ni bila v pr-vi vrsti posledica nepripravlje-nosti članov ZK za politiftno udejstvovanje, kot so nekateri skušali stvar prikazovati, am-pak je bila predvsem posledi-ca dejstva, da mestna vodstvo ZK ni dajalo impulzov za po-litično aktivnost organeizacije ampak jo je celo dušilo. V ta-kih pogojih organizacije niso bile v stanju, da bi se samo učinkovito postavile po robu političnemu izrinjevanju orga-nizacij ZK iz političnega delo-vanja in niso mogle uspešno razvijati notranjega partijske-ga življenja v organizacijah v OZK. V taki meri, da se niso mogle uspešno razvijati akcije ZK niti tam, kjer so jih orga-nizacije začenjale.
v organizacijah ZK, v kaiterih so delovala močna politična »jedra« predanih komunistov, ki niso klonila pod pritiskom birokratskih in tehnokratskih posameznikov in grup in jih ni potegnil vase plaz malomeščan-ske stihije, se je začenjalo mno-go političnih akcij, ki pa so se v obstoječih razmerah pogosto končale brez učinka, se pravi, da so ostale samo pri ugotav-ljanju, pri kritikah itd. To se je dogajalo zaradi tega, ker ni bi-lo akcijskega odziva tam, kjer bi morale te pobude najti svoj odziv.
Tretjič: Velik del članstva ZK je bil zmeden in dezorientiran. Bili so razpeti med tisto. kar so ljudje intimno čutili v sebi in med zelo močan pritisk na-cionalistične, anarholiberalistič-ne in tehnokratske demagogije, ki je ZK praktično odrekla vsa-ko politično veljavo, akcijsko vrednost in potrebnost.
Cetrtič: Samoupravno socia-listično usmerjene člane ZK in organizacije ZK so birokratske in tehnokratske sile ob podpo-ri oportunistov in omahljivcev izrinile s političnega odra in iz političnega dogajanja ter jih si-stematično odrinjevale odmož-nosti, da bi sodelovali pri obli-kovanju politike ter vplivali na njeno izvajanje v praksi.
V   ustanovah, kjer niso bile organizirane organizacije ZK, se niso komiinisti sestajali niti v okviru aktiva, ali pa zelo redko. Poleg tega pa v skoraj polovi-ci podjetij v občini ni bila or-ganizirana organizacija ZK, če-prav _so bili v njih člani ZK.
Petič: Osveževanje članstva je močno zamrlo. Sprejem no-vih članov v organizacijo ZK je bistveno usahnil. Bila je skoraj pretrgana politična nit med čla-ni ZK iz vodstvenih in upravnih struktur in delavci v obratih, po delavnicah, ustanovah, insti-tucijah, ki so se vključevali v delo in v samoupravne odnose.
Tako se je lahko dogodilo, kar je povsem določno pokazal zadnji popis članstva ZK. da smo začeli ostajati v ZK brez delavske baze in sicer brez ti-stega dela delavstva, fci ni po tegnjen v opravljanje upravljal-skih in ostalih funkcij, ki ni vključen v družbeno posredni-štvo, ampak opravlja svoje strokovno delo v neposrednih procesih dela, ustvar.ian.ia itd.
V   celoti vzeto  se je  število članov ZK močno osipalo. Del članov   ZK je  začel   izgubljati vero v ZK tn je zaradi tega za-čel ZK enostavno zapuščati. Ta-ko so ravnali tisti, ki niso več verovali, da je ZK še organiza-cija, ki se bori za delavske in-terese. Po drugi strani pa so za-čeli obračati hrbet ZK tisti, ki so Partijo rabili le za uveljav-ljanje svoje kariere.   Te vrste
(Nadaljevanje na 4. stranl)
(Nadaljevanje s 3- stranl)
ljudje praviloma niso z organi-zacijo ZK razčistili niti formal-no, pač so se enostavno izo gibali partijskim sestankom, prenehali plačevati partijsko članarino in izvrševati druge obveznosti do nje. Za vsak pri-mer pa so partijsko legitima-cijo še obdržali, in sicer, če bi se še kaj »preobrnilo«.
Takšne razraere v ZK same po sebi govore, da so tudi te-daj obstajala v organizaciji ZK možna »jedra« ZK, ki niso bila zadovoljna z naraščajočimi pri-tiski proti samoupravni sociali-stični naravnanosti ZK in, ki so se spopadala z birokratskimi in tehnokratskimi silami v ZK in v družbi in so vedela, da za na-stale razmere ni k"rivo članst-vo iz vrst delovnih slojev, pač pa nekaj, kar se dogaja zunaj njih.
Zato je vredno pogledati, kaj se je v tem času v Ljubljani dogajalo v okviru tedanjega mestnega vodstva ZK, ki je vse-kakor politično, idejno in orga-nizacijsko odgovorno za nasta-le razmere.
Dejstva govore, da je bilo te-danje mestno vodstvo ZK poli-tično zelo aktivno. Toda v okvi-ru tega vodstva se je formirala skupina, ki se je po svoji idej-ni in politični usmeritvi ter po metodi dela v ZK vse bolj in bolj oddaljevala od idejne in politične usmeritve ZK, s svo-jo dejavnostjo in agresivnostjo pa si je pridobivala vse moč-nej&i vpliv na politiko celotne-ga mestnega vodstva ZK.
Zablode
Osnovo progresivnosti, avant-gardnosti in demokratičnosti ljubljanske organizaeije je vide-lo v tem, da je začelo zapuščati razredne pozicije, da je začelo zapuščati spoznanja o razred-nem boju, o zgodovinski vlogi delavskega razreda, o vlogi ZK in, da se je vedoma ali podza-vestno začelo vdinjati politične-mu ali upravljalskemu elitizmu, njegovi nacionalistični dema-gogiji itd.
Neposredna praktična posle-dica take naravnanosti je bila, da smo v času, ko smo se v Ljubljani politično spopadli s političnimi pobudniki tako ime-novane »akcije 25 poslancev« in, ko smo opozorili na razredne implikaeije takšne dejavnosti, doživeli, pod pritiskom prej omenjene naravnanostd bivšega mestnega vodstva ZK z določe-nih strani, kritiko in očitek, «eš, zakaj sedaj vlečejo na dan »grožnje z razrednim sovražni-kom«, ko pa je, kot so govori-li, za nas razredni boj in vse, kar je z njim povezano, pre-teklost. Tedanjo politično de-javnost občinske organizacije ZK, so nekateri, ki so bili idej-no povezani z bivšim mestnim Todstvom označevali za neo-stalinizem, maoizem itd.
Tedanje mestno vodstvo ZK se je vse bolj odločno ogreva-lo tudi za to, da bi Ljubljano družbeno in gospodarsko zapr-Id vase. Začeli so delati na tem, da bi imela Ljubljana svojo banko in, da bi V njej koncen-trirali bančne in trgovske cen-tre rnoči. Tedanje mestno vod-stvo je »z obema rokama« pod-piralo naravnanost, ki se je og-revala za razvoj bančništva, tr-govine itd. in, ki je zanemarja-la razvoj proizvajalne osnove. V imenu urbane zaokrožitve Ljubljane so začeld izvajati vse močnejši pritisk na proizvodne organizacije in jih potiskati iz Ljubljane. Za proizvodnjo ni bi-lo razumevanja. Zelo favorizira-ne pa so bile izvozne in uvozne hiše, trgovske hiše itd., katerih center naj bi bila Ljubljana. Ta-
ko so skušali zagotoviti preli-vanje ogromnih količin viška dela delavcev in delovnih ljudi s širšega območja Slovenije v Ljubljano.
Takšno usmeritev so skrivali za frazami o nacionalni prizade-tosti Slovenije in o zagotovit-vi njene nacionalne bitnosti itd. Za vsem tem pa je bila prozor-no vidna elitistična ekonomsko nacionalistična in celo izkori-ščevalska usmeritev.
V tem pogledu je bila narav-nanost Ijubljanskega vodstva ZK sorodna, če ne celo povsem istovetna z naravnanostjo sku-pine ljudi v Republiškem izvrš-nem svetu, ki je takšno politi-ko vodila v okviru Slovenije in se ni ujemala s politiko CK ZKS, politiko predsedstva ZKJ in z oficielno politiko ZK Jugo-slavije.
Hkrati s tem se je vodila ak-cija za to, da bi Ljubljana do-bila v okviru republike Slo-venije poseben status in, da bi se na ta način tudi upravno po-litično zaprla.   .
Istočasno pa se je vztrajno dušilo vse pobude za formira-nje samoupravnih organizmov v okviru mesta. Nobenega poslu-ha ni bilo za krajevne skupno-sti, ne za občine in občinsko sa-moupravo. Vse odločanje se je skušalo koncentrirati v rokah upravljalske strukture. Zato je neprestano prihajalo do ostrih nasprotij med občinami In na-stajajočo samoupravo v njih ter med takšno politično narav-nanostjo v mestu.
2e iz teh elementov je mogo-Če nedvoumno povzeti, da je bilo delovanje bivšega mestne-ga vodstva ZK v nasprotju s politično naravnanostjo ZK in njenimi akcijskimi prizadeva-nji.
Res je, da so bile podobne tendence kot v Ljubljani, na-v-zoče tudi v ostalih republikah, kjer so se prav tako pojavili nosilci nacionalističnih in teh-nokratskih odporov. Vsi ti so namreč skušali dobiti politični vpliv in podporo v nekaterih organizacijah ZK v glavnem mestu republike.
Prav bi bilo, da bd te ugoto-vitve danes skupaj presodili in ocenili. To naj bi bil naš ne-posredni prispevek k delu pri oblikovanju temeljite in celovi-te ocene, ki smo jo dolžni in poklicanl skupaj izdelati v lju-bljanski organizaciji ZK in da-ti jasno oceno o tem, kaj se je v Ljubljani dogajalo, kaj je iz-zvalo neposreden političen po-seg CK ZKS v ljubljansko or-ganizacijo. Tako bomo zaprli dokončno vsa vrata za kakršno-koli politdčno manipuliranje s članstvom v bodoče.
Za kaj gre?
predsedstva ZKJ kot 29. seja CK ZKS, dali politično in idej-no hrbtenico samoupravnim so-cialističnim silam v ljubljanski organizaciji ZK. Vse to je po-spešilo pozitivne procese iztrez-nitve v ljubljanski organizaoiji ZK.
V svoji politični dejavnosti smo negovali in zasledovali dva namena. Prvi je bil ta, da smo skušali sproti analitično sprem-Ijati politična dogajanja v svo-jem okolju ter, da smo se do posameznih pojavov, lahko bi rekel, hitro in dokaj natančno opredeljevali. Drugi, ves čas smo skušali biti akcijski, to se pravi, da se nismo zadovoljeva-li z ocenami in opredelitvami, pač pa smo poskušali spravlja-ti svoja stališča v življenje.
Mislim, da se je takšni poli-tični naravnanosti treba zahva-liti, da srao presegli tisto sta-nje, o katerem sem govoril prej in, da smo lahko, rekel bi, v relativno kratkem času članstvo »postavili ponovno na noge«. Danes je vse več članov ZK, ki so prepričani, da ima smisel biti član organizacije ZK, da je v njej vredno delo-vati, da smo premagali obdob-je depresije, ki ga kaže čim-prej pozabiti tn se vključiti v tvorno aktivnost.
Takšna naša naravnanost je ponovno pokazala, da se komu-nisti ne izobražujejo predvsem na tečajih, kot so nekateri mi-slili, pač pa v političnih kon-frontacijah ter, da sta literatu-ra in tečaji samo tisto, kar nam pomaga pri tem, da smo v svo-jih akcijah učinkoviti.
S ponosom lahko ugotovimo, da je naša občinska organizaci-ja ZK ob vseh pomembnejših političpih akcijah pokazala svo-jo politično zrelost, da je bi!a na konkretnih vprašanjih ust-varjena akcijska enotnost in, da antisamoupravne in antiso-cialistične sile niso mogle priti legalno do izraza. Bile so potis-njene v pogoje nelegalnega de-lovanja.
Takšen rezultat, ki je bil do-sežen v kratkem obdobju dveh let, seveda ni predvsem naša za-sluga, ampak je predvsem po-sledica dejstva, da destruktiv-nim silam ni uspelo razbiti ZK, da je ZK živela in, da živi kljub temu, da je delovala določen čas v zelo težkih pogojih. Ka-kor hitro se je ZK odločno po-stavila po robu silam, kd so po-litično dušile ZK, je oživela po-litična aktivnost članstva.
V  izdelanih poročilih o oce-ni političnega stanja v organi-zacijah je govora, da del član-stva ZK še vedno ni politično aktiven. Sodim, da je to delo-ma posledica dejstva, da doslej še nismo razgrnili temeljite in poglobljene ocene o tem, kaj se je dogajalo v Ljubljani pred oč-tni vsega članstva ZK.
V  zvezi s tem  bd  želel  opo-zoriti na razpravo, ki smo jo nedavno vodili o tem, ali smo imeli v ljubljanski organizaciji ZK svojo 21. sejo predsedstva ZKJ in 29. sejo CK ZKS, kot pravimo političnemu obračunu s   tehnokratsko    birokratskim opredeljevanjem   v   ZK.
Menili smo, da sta se 21. se-ja predsedstva ZKJ in 29. se-ja CK ZKS v Ljubljani začeli še pred 21. sejo predsedstva ZKJ ter 29. sejo CK ZKS, ip. sicer prav z omenjeno politično in-tervencijo CK ZKS.
Nesporno pa je, da sta, tako 21. seja predsedstva ZKJ in pi-smo   predsednika   ZKJ   in  IS
Akcije
Za akcije, ki smo jih vodili t pretečenem obdobju je značil-no predvsem to, da so bile v okolju, v katerem delujemo, vselej sprejete na dva različna načina, da so imele dva različ-na odmeva.
Velik del članov jih je spre-jel z nedeljenim odobravanjem in z njiml so sprožili vrsto ak-oij članov ZK in delavcev. Isto-časno pa je vsaka naša akcija naletela tudi na politične odpo-re, na spletke in poskuse poli-tične diskvalifikacije.
To ugotovitev bi radi ilustri-rali samo v primeru nekaj na-ših akcij, ki smo joh vodili.
Prva naša pomembnejša pq-litična akcija je bila naša poli-tična aktivnost ob akciji »25 poslancev«. Tedaj smo začeli med ostalim analizirati nekate-re poldtične tekste, ki so se po-javili v obrambo osamljene ak-cije. V njej so nedvoumno opo-zorili, da bi s takim političnim ravnanjem, kot so ga zagovar-jali posamezni teksti, odpirali vrata konstituiranju politične opozicije. To smo jasno in od-krito povedali.
Takšen odkritosrCen nastop naše občinske organizacije ZK
je vsekakor ohrabril samou-pravne socialistične sile ZK in delavske množice.
Druga naša pomembnejša po-litična akcija je bilo stališče, naj bi v organizacijah združe-nega dela formirali akcijske od-bore za borbo za uveljavljanje . ustavnih dopolnil. Bili smo namreč mnenja, da je za takš-ne spremembe, kakršne so pri-našali ustavni amandmaji, tre-ba okrog jedra mobilizirati in organizirati široke sloje delav-stva in vse samoupravne in strokovne sile.
Nekatere je tedaj zelo moti-lo, ker smo v občinski organi-zaciji ZK poudarjali potrebo po formiranju »delavskih akcij-skih odborov«. Tedaj smo se deloma umaknili. Nismo nam-reč vztrajali na imenu akcij-skih odborov. Ocenili smo, da ne kaže sprejeti politične bitke na imenu, ampak na tern, da se dejansko ustvarijo akcijska »je-dra«, ki bodo sposobna politič-no zlomiti odpor tehnokratskih sil in oportunizem omahljivcev. Zato smo vztrajali, da morajo priti v akcijske odbore delavci iz obratov in zastopniki orga-niziranih subjektivnih sil.
Tudi ta naša akcija je spod-bodla aktivnost članstva v or-ganizacijah ZK in dobila je ši-roko podporo med delavci.
Nadaljna pomembnejša poli-tična akcija, kl smo jo začeli, temelji na spoznanju, da v po-
litičnem prostoru msmo sami, da v tem prostoru ne delujejo samo ZK in organizirane sub-jektivne socialistične sile. am-pak, da delujejo tudi druge si-le, ki delujejo protisamouprav-no, protisocJalistično. Te sile smo poskušali politično doloo-nejše identificirati.
Cerkev gre predaleč
Ugotovili smo, da imamo opravka z aktivnostjo katoli-ške cerkve, ki presega okvire cerkvene dejavnosti. Vse bolj je postajalo otipljivo, da se kažejo v dejavnosti cerkve, s katerimi prestopa okvire verske aktivno-sti, določene družbenopolitične namere.
šteli smo za svojo dolžnost, da opozorimo na te težnje. Zad-nje škofovsko pismo je opozo rilo, da je občinska organiza-cija ZK ocenila prav, ko je ugo-tovola, da katoliška cerkev teži po oživljanju svoje družbeno politične aktivnosti. V tem se krijejo poizkusl oživljanja poli-tičnega klerikalizma na Slo-venskem.
Protisamoupravne sile
Ugotovili smo nadalje, da de-lujejo v našetn političnem pro-storu tudi znotraj zveze komu-
nistov sile, fci po besedah sicer sprejemajo politiko zveze ko-munistov, dejansko pa ravnajo v nasprotju z njo ali pa celo intrigirajo proti njej.
Povsem jasno je, da bomo, vse dotlej, dokler ne bomo od-stranili teh posameznikov iz zveze komunistov, še vedno priče omahovanjem, oportu-nizmu itd. v ZK. Imamo nam-reč primere, da drastione pri-mere, kako se taki posamezni-ki in skupine, ki so že zaka-mufliranl v ZK z naravnost brutalnimi sredstvi posamezne skupine »skopljejo« na posa-meznike, ki se eksponirajo pri izvajanju samoupravne sociali-stične politike ZK.
Naslednja zadeva v naši poli-tični dejavnosti je bila zahteva po formiranju tkzv. delavske kontrole v organizacijah zdru-ženega dela in predlogi konkret-nih ukrepov, ki naj bi jih s tem v zvezi zagotovili.
Ljudje so postali samoza-vestnejši. Začele so se akcije, ki naj bi zagotovile, da bi se poslovanje v organizacijah združenega dela obrnilo k de-lavcem in, da bi postalo poslo-vanje za delavce »odprta knjiga«.
Verjetno je bila ta odločitev občinske organizacije ZK ena najbolj mobilizacijskih odloči-tev. Istočasno pa je treba reči, da je borba za realizacijo te od-ločitve preživljala in, da še ved-no preživlja velike težave in, da zadeva na različne odpore. Ta-koj v začetku so našo pobudo postavili pod nož tehnokratske strukture. Postavili so se na stališče, da informiranje delav-cev, ki naj bi zagotovilo delav-sko kontrolo, preveč stane. Teh-nokratske strukture se seveda niso hotele potruditi in najti načine, kako bi poslovno bist-vene zadeve posredovali delav-cem čimbolj preprosto in razu-mljivo. Začeli so pisati gore papirja, ki ga seveda nihče ne more prebrati-
Politična bitka za informira-nje, ki naj bi omogoeilo delav-cem, da bi se sploh lahko vklju-čevali v proces odločanja, še ni dobljena. Nekoliko je povečana informiranost delavcev, toda to še ni dovolj in še vedno je na-čin informiranja tak, da omo-goča politično manipuliranje z informacijami.
Kakšna statutarna ureditev?
Stališče naše konference je zelo jasno. Menimo, da je tre-ba ljubljansko organizacijo zgraditi iz osnovnih samouprav-nih celic. Z drugimi besedami povedano to pomeni, da je tre-ba konstituirati krajevne skup-nosti, da je treba konstituirati občine, da je treba konstituira-ti temeljne organizacije združe-nega dela ter samoupravne in-teresne skupnosti ter iz te sa-moupravne osnove konstittiira-ti in zgraditi celotno samou-pravno organizacijo Ljubljane. Pojavljajo pa se spet nasprot-ni pristopi. Nekateri se ponov-no zavzemajo za to, da bi Lju-bljano gradili tako, kot če se hišo gradi od strehe navzdol. Radi bi že vnaprej opredelili, kaj je tisto, kar mora biti na vrhu, koliko je za to treba de-narja itd. in kar ostane, to naj bi si razdelile samoupravne strukture v mestu.
Za našo konferenco ZK ni bi-lo nikdar vprašanja, ali je Lju-bljana urbana celota ald ne in, ali je potrebno skupne zadeve integralno urejevati ali ne. Na-še stališče do tega vprašanja je povsem jasno. Mislimo namreč, da je Ljubljana urbana celota ln, da je v njej, tako kot v vsa-ki drugi urbani celoti, vrsto stvari treba urejevati skupno. Osnovno vprašanje pa je, kdo upravlja Ljubljano in kako je tisti, ki jo upravlja, samouprav-no konstituiran.
Če ne bomo konstituirali os-novnth celic združenega dela, krajevnih skupnosti, samou-pravnih interesnih skupnosti, bo Ljubljana, ne glede na to ka-ko bo organizirana, prepuščena upravljalskim strukturam v ob-činah in v mestu, ki bodo de-
lile oblast, kakor so bile tovrst-ne tendence navzoče tudi v pre-teklosti. Zavedati se je treba, da strehe pri hiši ni mogoče graditi, če ni temeljev. Prav ta-ko je resnica ta, da oblast ni »na vrhu«. Oblast je dana de-lovnim ljudem v tem smislu, da se morajo oni kot subjekt družbe organizirati  do  strehe.
Pri tem pa mislim, da bomo morali razčistiti dve stvari. Eno je organiziranje oblasti, drugo pa organiziranje služb, ki naj opravljajo strokovno delo za samoupravne organe. Sedaj se vse to med seboj »meša«. Po eni strani skušajo službe dobiti v roke oblast. Po drugi strani pa nekateri mislijo, da je s tem, ko organiziramo decentralizira-no oblast, treba razbiti tudi vse njene funkcionalne enote.
Osebno mislim, da mora za komunalno ureditev v Ljublja-ni skrbeti le ena integrirana strokovna enota, da mora biti Vladavina postavljena po dele-gatih iz samoupravnih struktur.
V  tem času smo formirali tu-di krajevne svete ZK v krajev-nih skupnostih. Tudi to je okre-pilo organiziranost ZK. Ob tem pa smo naleteli v posameznih organizacijah   ZK   na   odpore. Nekateri člani ZK Iz organiza-cij združenega dela so naspro-tovali temu, da bi se njihove organizacije ZK povezale v sve-te krajevnih skupnosti, češ, da z njimi nimajo ničesar skupne-ga. To v bistvu pomeni odriva-nje krajevnih svetov ZK na ra-ven stare   terenske   aktivnosti organizacij ZK.
V  večini delovnih organizacij so že ustanovljene organizacije ZK  (kjer obstajajo pogoji  za to). Poleg tega so bile (ali pa se seda.j) ustanavljene organiza-oije ZK se je število organiza-jah združenega dela.
V   okviru občinske organiza-oije ZK se je število organiza-cij ZK skorai podvojilo. Ko bo proces ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela za-ključen, bo število osnovnih or-ganizacij   ZK v  občini  še  na-raslo.
Omenim naj, da smo ob usta-navljanju organizaoij ZK v te-meljnih organizacijah združene-ga dela zopet zadeli na poskus spreminjanja svetov ZK v pod-jetjih v komiteje, ki naj bi še naprej delovali kot partijske vodstvene strukture na vrhu podjetja.
Kaj je mogoče skleniti v za-ključek, na podlagi povedanih dejstev in informacij, ki so ob-sežene v poročilih.
Menim, da je naša občinska organizacija ZK opravila zelo veliko delo. V tem trenutku se seveda ne moremo pohvaliti z nekimi velikimi, atraktivnimi uspehi, res pa je, da smo v na-ši organizaciji ZK spodbodli po-litlčno mobilnost članstva.
Clanom ZK se je začela vra-čati revolucionarna samoza-vest. Nekateri, ki so iz ZK od-šli, so se vrnili vanjo in ponov-no se začenja normalen dotok novih članov v organizacijo ZK, ki bi njeno aktivnost še po-večal.
Pokazalo se je, da enotnost v organizaciji ZK nl »dana sa-ma od sebe«, ampak, da jo je mogoče graditi in obUkovativ neposrednih borbah. To enot-nost je mogoče graditi samo na jasnih razrednih pozicijah. Cu-timo in zavedamo se, da je pod-laga za ustvarjanje akcijske enotnosti samo dosledna borba za ustavno ureditev naše druž-be. Tu je torej torišče razred-ne bitke ZK.
Na koncu je treba še dodati da bomo tako kot do sedaj, tu di v bodoče delovali v zelo za-pletenih pogojih. V Ljubljani del prebivalstva tvorijo ljudje ki se zelo težko ločijo od zla ganega miru.
Računati bomo morali s tem da bodo tudi v bodoče skušale antisamoupravne in antisociali-stične sile spodkopavati, podi-rati in preprečevati, da bi ures-ničili vse to, o Cemer govorimo in za kar se borimo.
Mislim, da gremo lahko s takšno organizacijo ZK, kakrš-no ima občina Ljubljana-Cen-ter, v prihodnost z zelo velikim in upravičenim optimizmom.