List 41. Tečaj % iS «u^QSjtoe. Izhajajo vsako sredo po celi pöli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta X gold, 30 kr. ljublj ani sredo oktobra 1878. Obseg: Kmetijske črtice iz Rumunij Gospodarske skusnj Gospodarske novice. Pogled v dežele Evropske Turčije. (Dalje.) Obravnave iz deželnih zborov Nova knjiga za županstva Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Kmetijske črtice iz Romunije Spisal Franc Schollmayer. * Rumunija je lepa dežela, od Boga blagoslovljena dežela, al omika naroda in obrtnija ste na zelö nizki stopinji. Dosti zaklada bi Rumunec lahko vzdignil iz te dežele zato, ker je duhovit in pa krepkega telesa, Da bi pa sila rodovitna zemlja Rumunska donašala toliko dohodkov, kolikor jih prav lahko donašati more, treba bi bilo, da bi imela trikrat več prebivalcev, ki bi izvrstno dobro zemljo umno obdelavali. Od podnožja transilvanskih planin noter do Donave ne najdeš na neizmernih planjavah ne enega kamenja; rujava ali črnikasta gnoja leto za letom vse je nanosena plodna, rumena, ilovina, na kateri od nekdaj brez pridelujejo pšenico in turšico. Kakor v desetine Avstriji, tako tudi v Rumuniji ni tlake ne pašniki in gozdi so obloženi s servituti. po f Pred malo leti namreč je v djanje stopila postava kateri je kmet postal svoboden poseatnik, dobivši svoj delež v njivah, travnikih in vrtib , pravice so ostale služne. Škod pašne m gozdne a, da tudi pasa in gozd nista ob enem postala prosta služnosti (servitutov), kajti servituti so za prisiljene upravičence jako škodljivi za njihovo gospodarstvo. Občine (komune) so za vse v občino spadajoče in podložne občane dobile deleže večidel okoli dotične vasi skupaj ležeče. Tisti posestniki, ki so te deleže delili ) so bili m o sie, to je, kakor naše grajščine, ki so bile lastnine države, posamesnih boj arov (velikih posestnikov), cerkva ali druzih korporacij. Vsak podložnik je prejel v treh vrstah toliko zemlje, kolikor je v raz- meri znašala njegova prejšnja tlaka. Rumuniji so posestva večidel velika } več takih, ki merijo 10 nahaja se 14 > cel6 do 20.000 pogonov Rumunsk pogon znaša po naše 1200 štirjaških sež- njev). To so vam prostori, o katerih še gorjanec pojma * Rumunija, nekdaj Turška Moldava in Valahija nima, predno ni popotoval po njih , za kar potrebuje veliko dni. Posestva države, cerkvd in drugih korpo- pa tudi boj ar o v in čokojev (višib uradnikov Naha- » * f rac i j in ob enem posestnikov) so vsa v najem dana. jajo se celo taka posestva, od katerih se na leto do 40.000 cekinov najemščine plačuje. Skoro ni verjeti, da bi se mogla tolika najemščina plačevati od posestva vendar je tako, kajti Če je letina dve leti zaporedoma bila dobra, je najemnik bogat mož. Se ve da, pa pride tak najemnik tudi na beraško palico, če je žetev nekoliko let slaba; če ne more najemščine plačati a iwiixvu iDi oiauctj IJÖ uo ÜJMIG uaicujotjtuc piauati, kavcijo in vse njegovo premoženje gre na boben. zgubi kako Vsak, kdor tukajšnjih razmer ne poznä, bo vprašal * JQ mogoče, tako velikanska posestva obdelavati v deželi, ki ima tako malo ljudstva? To je pa tako-le: 9 posestniki takih zemljišč se pogodijo z občinami katere spadajo v dotično m o sij o, da one obdelujejo zemljo; drugo pa je, da delajo prav veliko z maši- na m i. Da sme kmet živino na drugem travniku pasti, za to mora delati za onega posestnika, zlasti v gornjem delu Rumunije je pa gospodarstvo blizo tako kakor na Laškem, kjer imajo kolone. Kmet obdela njivo in seje, Kakor kar nažanje, deli z lastnikom njive sem ze gori omenil, v podonavskih krajih Rumunije ne pridelujejo prav nič druzega kakor pšenico in koruzo; vsako leto ali vsaj vsako drugo leto na isti njivi pšenico in koruzo. Ravno zdaj so začeli za jesensko setev orati. Njivo sejejo po pšenici polno plevela preorjejo večidel le enkrat in potem zel6 nečisto pšenično seme sejejo večidel pod brano ali z rok6 ali pa z mašino, in setev je opravljena. Prav tako ravnajo tudi tam, kjer namesti pšenice sejejo koruzo. Tudi njive s koruzo obsejane so zaraščene s plevelom več čevljev visokim in velikanskim osatom. Rumunec potrosi na tisoče forintov za mašine, ker z mašinami mu je mogoče obsejati tako obširna zemljišča. Rumunske pšenice, i** malo v Nemčijo, večidel pa po Donavi in Črnem morji A I %/ I TT% t • r v t 1 V • _ _ ki je srednje dobrote 9 grč na Angleško, Francosko in Laško; za prodano pšenico priromajo potem od tam celi sodci zlatov (cekinov) Na- poleondorov. Pšenice bi se bilo letos prav veliko pridejalo 9 ako je zdaj samostojna kneževina, ki se meji z Avstrijsko Galicijo bi ne bilo julija meseca tako silno deževalo. Še te dni, in Erdeljsko. Kakor je našim bralcem znano, se je za naše ko sem potoval poleg Donave, sem na polji videl velike kmetijstvo nevtrudljivo delavni gosp. Schollmayer letošnjo kupe snopov, ki bodo zgnjili, ker jih ne morejo domu spomlad preselil v to deželo, kjer ima žlahto. Gotovo bodo spraviti. Tudi snetjave pšenice bilo je letos til veliko. pričujoče črtice zanimale vsacega kmetovalca , kajti ves drug svet, vse drugačno kmetovanje nam stopi tü pred oči. Vred. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske skušnje. skih suknjah, ki tirjajo od priprostega možd, ki je bii * Plava senica velika dobrotnica vrtom. Neki vrt- za župana izvoljen, da kakor „Oesterr. Landwirth. Wochenblatt" prizadeval opazovati, kolikrat o četrt ure sta ön in ona svojim mladim v gnjezdu prinesla gosenic z bližnjih sadnjih dreves. In kaj je nar si je piše v eni uri 120 > ali na dan zapazil? To, da sta 16 urami) 1920 gosenic mladi že iz treh tednih, ko Ce se prinesla v gnjezdo. To je o gnjezda izletijo, skupaj zneslo 40.320 — gosenic. prav mladi prve dni ne potrebujejo toliko hrane mora pa vendar všteti hrana starih, kedar gnjezdo delajo in mlade valijo; po takem gori navedeno število pokončanih gosenic ni prenapeto Računano. In kakošen nauk naj si posnamemo iz tega? zna tako uradovati in tako pi šariti, kakor znajo gospodje, ki že mnogo let dobro plačani hlače trgajo v pisarnah in so poprej bili že več let v šolah, — prav tako nespameten pa bi bil tudi za župana izvoljeni mož, Če bi mislil, da mu v občinskih (srenjskih) reččh ni treba več vedeti kakor drugim svojim soseščanom, in nobenega uradnega pisma znati pisati. Vedeti mora več in znati tudi več, zato pa mu je treba ki ga poduči, kako naj to ali uno stori. svetovalca In prav v ta namen je skušeni in županom prijazni okrajni glavar Postojnski gosp. Anton Globočnik spisal to knjižico, kateri je dodal vse potrebne izglede Kaj druzega, kakor to (formulare) , kako naj se delajo različna pisma zdaj v kako potrebno je vrtom toliko koristne tičice varovati. Gospodarske novice. nemškem, kmalu pa tudi jih izdd v slovenskem jeziku. Gosp. Globočnik je že leta 1867. po naročilu deželnega odbora spisal dobro knjižico z naslovom: „Oblast in opravki, katere imajo občine in župani z občinskimi odborniki * koloradovec Ruski časnik „Golos" objavlj da Krompirjev tudi na Ruskem. pokončal veliko krompirja blizo mesta Suvalski na meji Pruski. Na ukaz vladni so na takih njivah ves krom-pirjevec pokosili in sežgali, njive preorali, s petrolejem vred", in v njej kazal, da je mož za to. se je prikazal Zato sezite župani in odborniki po njej; dobiva se v tiskarnici Klein Kovačevi v Ljubljani po 80 kraje. polil in * Trtno gali us Pogled dežele Evropske Turčije. imajo že tudi v Pruski Sleziju ^Prika- zala se je v vinogradih blizo mesta Glogava. e lani se je v tem kraji prikazala na nekaterih trtah, katere ■■■ i ■ H HÜIih ondi so iz Erfurta dobili; pokončali so sicer take trte nezadostno, kajti letos, kakor rečeno še več bilo. > Je trtne uši Statistično-narodopisni podatki o sandžaku Sereskem. (Dalje.) Kar se tiče mej Macedonije treba omeniti, da se * Goveja kuga je zdaj zatrošena po celi Rumuniji tako, da silna nevarnost žuga južni Ogerski in Er-deljski. Pa tudi ni čuda, kajti Rumunci nimajo ne najmanjšega pojma o tej grozni kugi! Mrhe krepanih goved ležijo sem ter tje po cestah, nekatere mečejo v vodo, kjer napajajo zdravo živino; zaprtije ni nikjer; Turška vlada pri določevanji njihovem ni držala starih zgodovinskih mej, zato tudi segajo pomejni okraji skoraj na vseh strančh v sosedne dežele, na priliko, v Tra cijo, Tesalijo itd. Med vsemi deželami Evropske Turčije svet menda zlasti, kar se tiče na da goveda iz okuženih krajev gonijo brez prepovedi na sejme; živinozdravnikov nimajo skor nič, in taki, ki so sem ter tje, zapisujejo bolnim govedom draga zdravila, . ka- Macedonijo najmanje pozna, rodopisnih razmer. Te so tako malo znane, marsikak mogočen državnik in diplomat o njih skoraj nič ne ve. * Da je to res, o tem se more človek vsak dan pre- pričati. Večidel mislijo ljudje, da večina Mace d o n- ki nikoli nič ne pomagajo, marveč le kugo širijo tera se ne dä zatreti drugače, kakor da se bolna in sumljiva živina pobije in skrbno zakoplje. Velika sreča bo, če se iz Rum unije ne zatrosi na Erdeljsko in Ogersko in od tod dalje. jih ni. Nova knjiga za županstva. Ker ista knjiga, ki je ravnokar na svitlo prišla v nemškem jeziku, pride kmalu na svitlo tudi v sloven skih prebivalcev so Grki, kar niti v najjužnejih kra- Sledeče naj razjasni, kako se je razvijalo krivo mnenje, ki je dosedaj glede narodopisnih razmer Macedonije, pa tudi Tracije vladalo, pa deloma še zmiraj vlada. Dokler je v Ohridi bil patrijarb, gospodoval je v duhovnih reččh nad celo Bolgarsko Macedonijo in Tra-cijo. Uprava bila je čisto slovanska in služba Božja opravljala se je povsod, tudi skem, radi jo že zdaj priporočamo, da si nemško omislijo župani, ki nemški umejo, drugi pa čakajo slovenske. jeziku, knjige, Ime JeJ je: „ Leitfaden für Gemeindevorsteher in ihren Geschäften des selbstständigen und übertragenen Wirkungskreises von Anton Globočnik, k. k. Bezirkshauptmann. Laibach. Druck und Verlag von Klein Po domače se tedaj tej knjigi und Kovač. 1878. a pravi: „Vodnik županom v njihovih domačih in pa do vlade jim izročenih opravkih." Da župani in občinski odborniki na Slovenskem kakor drugi po Nemškem, potrebujejo takega v Seresu, v slovanskem Dokaz temu niso samo slovanske cerkvene ki se po vseh cerkvah okoli Seresa in Nev-rokopa pod streho nahajajo, ampak tudi stari ljudje ki to še prav dobro ved6. Take so bile okolnosti, ko so Grki osnovali znano svojo ,,Heterijo velike ideje" z namenom, da na razvalinah Osmanskega obnovijo cesarstvo Bizantinsko. Ker so pa dobro vedeli, da brez podpore duhovstva svojega namena ne morejo doseči, zato so pred vsem tako Včasih pa tudi vedeti noče! Pis. Kako malo državniki o Macedoniji vedo? dokazuje » vodnika", ki jim je kažipot v raznovrstnih opravilih, med drugimi sledeča dogodba. Bilo je ravno pred Carigrad kdo more to tajiti j-Mviv» «v» ictjtu, kajti uiurti, rn puoiauc c» u p o, u , pv o a. u ikuiixci'cijviju, ü.u öl<* &.uu&uia uvcu vtsicviasu v stane glavar domače gosposke, ki mora poznati po- lunu želela statističnih podatkov o Sereskem sandžaku. stave svojega delokroga, mora pa tudi vsaj majhno prosila sta tedaj svoje znance za-nje, al ker jih ti niso mogli ki mi je tudi te-le vesti moz, ki postane župan, po- sko konferencij o, ko sta konzula dveh velevlasti v So- Za mož pisarnico imeti, v kateri izdeluje pisma svojim sose- priskrbeti, se je za-nje naprosil sčanom, pa tudi dopisuje cesarskim uradom in dežel- izročil. Želč, da se stvar čem bolje razjasni, vstregel je rad nemu odboru. Kakor so neumni taki ljudje v gospo- tej prošnji. delali na to, kako bi duhovstvo spravili pod svojo pretres. Poslanec K lun dokazuje neopravičene razlic-oblast, in potem povsod v Ohriškem patrijarbatu slo- nosti zastran plač katehetov na 4razrednib ljudskih io nasvetuje, naj deželni odbor to stvar temeljito vans ko službo božjo izpodrinili in namesto nje vvedli šolah Grško. e potem, mislili stvo sčasom grščini pridobiti, vali so, bo mogoče, tudi ljud- pretrese in kolikor mogoče Zato plače katehetov so najprej namera- enako vravnä; pri glasovanji ta predlog obvelja. povsod pri , Grka ali pa vsaj pogrčenega Bolgara posaditi na liki razgovora o šolskem okraji Krškem se prošnja Ohriško patrijarško stolico in z njegovo pomočjo izpe- krajnega šolskega sveta v Krškem za povikšanje uči ljati veliko svoje delo. Al kmalu so spoznali, da bi se na- teljskih plač ovrže. O priliki ljudskih šol v Zatiškem men tako le težko dosegel, zatorej so po dolgem prevdar- okraji poprime poslanec K lun besedo in razodeva janju odločili, delati na to, da se Ohriški patrijarhat je bil nekdaj do 1. 1860. na Št. Vidski šoli učitelj odpravi in njegovo področje neposredno Grškemu pa- leta 1860. do 1876. sta bila učitelja, in zdaj trijarhu v Carigradu podloži. S podkupovanjem in raz- da se je na tej šoli podučevalo vedno izvrstno. so da od trije, ven- f > noterimi spletkami posreči jim se, skloniti Turško vlado dar se je ustanovila še neka šola v Velikem Gabru. na to, da odpravi Ohriški patrijarhat, kar je ona tudi res storila. rije li f Al tudi s tem vspehom udje Grške „hete- Prav bilo, da ne morem niso bili zadovoljni; vedeli so, da mnogi živč > ki pravi vsaka vas imela šolo, al odobravati šole, ki se osnuje proti v o Ij i ljudstva. To se je zgodilo v Velikem Gabru. Te slovanski mislijo in Čutijo, Če tudi patrijarhata več šole ni ustanovilo prebivalstvo, ampak Litijski okrajni ni. kler Ti ljudje so jim bili hud trn v peti Čakati } do pomrjč, bilo glavar vitez Vesteneck in Podgabrški župan, m jim predolgo trpelo; na Turškem da bi dresirala ljudstvo po svojem kopitu in po svojih bilo težko, spraviti jih s sveta pred časom. Zato so načelih. Župan pod Velikim Gabrom županuje po mi- se lotili navadnega sredstva, namreč natolcevanja; ob- losti okrajnega glavarja Litijskega že več let in govori dolžili so duhovščino bivšega Ohriškega patrijarhata, da se o njem, da mu je vitez Vesteneck dal besedo; da se otresla Turškega „dokler bom jaz okrajni glavar, bo tudi on župan pod je zdavno mislilo na punt gospodstva in posebno državo osnovala. Turki, kakor Velikim Gabrom". (Klici: čujte!) navadno, niso mnogo preiskovali, marveč so verjeli Zupan akoravno že na- tolcevanja ter povsod začeli duhovnike in ugledne slo- mnogo let županuje, ni sklical še nobene občinske seje t ampak sam po svoji volji pašuje z dv ama enako- vanske domoljube metati v ječe. Ta osoda je zadela mislečima svetovalcema , ter je podpiral Vesteneckov vsakega t ki je kaj veljavnosti imel, in napolnile so se ) načrt, dasiravno je ljudstvo oporekalo. Ljudstvo za to ječe po mestih z nedolžnimi žrtvami, od katerih je stvar več časa nič vedelo ni, ki tudi ne ve, kateri so malokdo zopet videl dom svoj in družino svojo; občinski odborniki. Govor grč, ^uuj^, äu večina jih je pretrpela mučeniško smrt na kolu ali pa c. kr. deželni predsednik vitez Kalina ogledoval da zadnjič ko J® te na vislicah. Bila ie to grozota takošna, kakoršna dan- kraje, bi se po ukazu okrajnega glavarja bil moral po-današnji v Tatar-Bazardžiku, Bataku in druzih mestih kloniti občinski odbor. Prišel je toraj župan z dvema Rumelije. In kakor so v naših žalostnih dneh nečlo- svojima tovarišema. Ker pa je druzih manjkalo, po-veška mesarenja nesrečnih Bolgarov po Rumeliji malo brala sta kar druge ljudi, da so jih g. deželnemu pred-sočutja probudila, tako je tudi pred sto leti Evropa, ki sedniku predstavili kot občinske od bo rnike (čujte !), rada plašč lažnjive omike na-se obeša, z ostudno trdo- kateri so nalog imeli, zahvaliti se za novo šolo. Dalje srčnostjo Macedonske Bolgare v Bitelju, Ohridi, Seresu razjasnuje govornik, da je ljudstvo hotelo napraviti pe- m po drugih mestih pustila klati, a ni storila kar nič ) da bi jih obranila. (Dal. prih.) tičijo zoper ustanovitev te šole ) Litijski okrajni Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. (Dalje.) glavar prepovedal je podpisov nabirati za to peticijo ((klici: čujte!), s katero so hoteli postavno doseči to, da bi se poslušali njih misli in želje. Konečno Klun pravi, rati je da ne stavi nobenega predloga, ampak konstati- hotel j kako malo se je ozir jemalo na željo ljudstva in kako se javno mnenje pači. Viteza Vestenecka je ta jedernati govor potisnil v zadrego tako, da navaja nekoliko številk z dostav- Poslanec Dežman poroča v 5. seji o proračunu kom, da se ljudstvo ni upiralo tej šoli, vladni svetnik normalno-šolskega zaklada za 1879. govoru v obče dr. Schaffer nasvetuje, naj se raz- vlada Hočevar sicer pritrjuje številke a vendar povdarja, da se je ljudstvo že leta 1850 in še dalje potem upiralo naprosi, da bi vendar pričela stavbo pripravnice za tej šoli, ki se je zaradi tega napravila še zdaj. učitelje in učiteljice v Ljubljani in da bi v ta Poslanec Klun potem konstatira, da je vladni za- namen potrebne stroške postavila v dotični državni pro- stopnik sam potrdil besede njegove, a Vestenekovih Gosp. S ve tec potrjuje vse, kar je gosp. Klun ne. račun za leto|1879. Poslanec Klun nasvetuje temu predlogu dostavek , naj bi se giedč na nravne razloge navajal. Ljudje so ga večkrat prosili , da bi se prito- žili pripravnica za učitelje in učiteljice ne zidala pod eno streho. Gospod deželni predsednik vitez Kalina po- opravljata to stvar čisto slanca dr. Schafferja zavrne, da ni res, da vlada pre- povedali so, da Vesteneck in Gabrški župan že 6 let, da samovoljno, da župan županuje se občani vedno pa brez vspeha poganjajo žira deželo Kranjsko zastran pripravnice. Pozneje dr. za novo volitev občinskega zastopa. (Klici: čujte!) Ljudjč Schafferjev predlog obveljä, dostavek Klunov pa govorč tudi, da se volitev krajnega šolskega sveta se ne sprejme. V specijalni debati poslanec Dollhof ni pravilno razglasila, ampak da se je ta stvar nekako nasvetuje, naj se na ljudski šoli v Kočevji plača po- med seboj pomečkala. Prepoved Vesteneckova gledč vikša 3. učitelju od 450 na 500 gld., 4. učitelju pa od peticije je nepostavna; državne osnovne postave za-400 na 450 gold. Dr. Poklukar pripoznava, da uči- gotovljajo vsakemu državljanu pravico, napravljati peti-telj, ki je vnet za svoj posel, zasluži več kakor 400 gld. cije do gospčsk. Konečno povzdigne S ve tec svoj glas plače. Al če se na enem kraji povikša plača, mora se na to to tudi drugod storiti, potem pa ne bode zadostovala ; naj bi se z ljudstvom ravnalo po člove- o •• wiMbVVA rv—— — ~ ~ —---— ---- priklada za normalno-šolski zaklad, ampak trebalo 18°/. bode, priklado precej povikšati. Predlog se naposled po povedal š k o, a ne samovlastno. (Dobro! dobro! na levi!) Poročevalec Dežman trdi, da Vesteneck ni pre peticije, da „noben okrajni glavar v Av- nasvetu dr. pl. Schrey a izroči deželnemu odboru v striji ne bi storil kaj tacega". Al dr. Poklukar m S s" ■ ¥ v-rT1 ' . . v . - , ^ ga takoj zavrne, ter konstatira, da je Vesteneck resnično v prepoved dal peticijo in to celö pismeno. To prepoved je imel on sam v rokah ia če zbornica to želi, jo bode pokazal. (Na to omolkae vsa nemškutarska straaka, ki se „liberalna'' zove, ia slišijo se klici: Turški paša!) O priliki Metliške šole se oglasi poslanec Navratil in pravi: Po postavi, da na enega učitelja pride 80 otrok, morala bi Metlika imeti 5 učiteljev, kajti petkrat 80 je 400, zarad tega je tudi visoki c. kr. deželni šolski svčt petega učitelja predložil. Ali visoki c. k. deželni šolski svet obrača, finančni odbor pa obrne! Slišavši, da se imate napraviti v okolici Metliški dve novi šoli, na Radovici in v Draščih, odbil je finančni odbor hitro v imenu Drašičke šolske občine 80 otrok od omenjenih šolodobrih 400, — na Radovico ni mogel reflektirati, ker Radovica v Metliko všolana ni, — in po tem računu je sklenil, da za 320 učencev zadostujejo 4 učitelji, zato je predloženemu 5. učitelju že, v proračunu luč življenja izpihnii. Govornik nadalje utemeljuje potrebo 5 učiteljev v Metliki in sklepa govor svoj tako-le Ako pa blagovoli slavni zbor še ozreti se na mesto Črnomelj, kMma 6 učiteljev, na šolski okraj Litijski, kjer pride za St. Vid in Veliki Gaber na 350 otrok 5 učiteljev, ako blagovoli uvažati oni slučaj, da če omenjeni stari učitelj začasno onemore, ga nikdo namestovati ne bi mogel, in konečno tudi pomisli, da če tudi Drašička občina svojega učitelja dobi, vendar bodo mnogi učenci v više razrede in učenke zarad ženskih ročnih del v Metliško šolo prihajali, mislim, daje dosti utemeljen in opravičen moj predlog: „Slavni deželni zbor naj sklene, da se za ljudsko šolo v Metliki peti učitelj s 500 gold, eventuelno 450 gold, privoli in v proračun za leto 1879. stavi". Posl. vitez Savinschegg nasprotuje Navratilu, rekši, da Metličanom ni treba 5. učitelja, ter se jako grozuje, da je neki proračun, kateri ob enem kritizira nadučitelja S t ur m-a, podpisal tudi podučitelj. Go3p. Navratil se začudi, da Savinschegg tako strastno govori proti šoli, ki je vendar šola njegovega rojstnega kraja. Kar se tiče nadučitelja, ki se mu tako smili, bom povedal, da je bil tisti učitelj, katerega vitez Savinschegg tako neizmerno hvali, v preiskavi zarad zanemarjanja službenih dolžnosti (klici na levi: čujte!) in da je vsled te preiskave c. k. deželni šolski svet temu učitelju dal ostro posvarilo. Kar pa se tiče gosp. pod-učitelja Senbruna, ki je podpisal zapisnik proti nad-učitelju, omeniti moram, da je ta nadučitelj le provi-zori čeu. da je Š enbrua izvoljen odbornik okrajnega šolskega sveta in ne kot učitelj, ampak kot okrajni šolski svetovalec podpisal je zapisnik. (Dobro! na levi.) Poslanec Klun pobija ugovor Savinschegga, ki je dolžil narodno stranko osebnih nagibov. Ravno danes — povdarja Klun — je vitez Vesteneck utemeljeval predlog, naj se okrajnim šolskim svetom vzame pravica imenovanja učiteljev in izroči organom, o katerih vemo, da so dosedaj popolno v oblasti Vaše stranke. Ne smete toraj nam takih namenov spodtikati, marveč morate nam hvaležni biti, da Vam damo priložnost, da bodete mogli siužbo podeliti enemu Vaših ljubčekov. (Pohvala na levi.) Poročevalec Dežman zagovarja viteza Savinschegga in nadučitelja S t ur m a ter očita strastno debato. Al dr. Vošnjak izreče začudenje, da Dežman ni konstatiral tega, kar je vladni komisar v finančnem odseku konstatiral, da je namreč Sturm slab uči- telj , zatoraj nikakor ni na mestu o strasti naše strani govoriti, ki je le na vaši strani. — Konečno, se ve, da nasprotna stranka ni sprejela Navratilovega predloga. Potem pa je vitez Savinschegg stavil 3 pred- loge glede šolskih stavb v Dragatušu , Vinici in Radovici, ki pa so bili tako medli, da ga je njegova lastna stranka pustila na cedilu. Konečno je obveljal proračun normalno-sol-skega zaklada — potrebščina 189.781 gold. 18 kr., zaklada 14.329 gold. 2*/a kr., primanjkijej 175.452 gld. 15y2 kr., ki naj se pokrije z 18°/0 priklado k ne-posrednjim davkom podvrženim prikladam za de-želni in zemljiško-odvezni zaklad. Dalje je deželni zbor sklenil sledeče resolucije: 1. Z najvišim sklepom od 25. novembra leta 1858. (mini-sterski ukaz od 27. novembra drž. zak. list št. 220) izrečena odveza uradnih plačil in pokojnin državnih uradnikov in onih javnih zakladov od plačevanja deželnih prikiad k dohodninskemu davku ima veljati tudi gledä dohodninskemu davku podvrženih plačil ljudskih učiteljev. — 2. Deželni zbor ugovarja temu, da bi c. kr. deželni šolski svet stanovnine za učitelje postavljal v proračun samolastno, temuč naj deželni odbor skrbi za to, da sčasoma ti stroški ne pridejo več v proračun. 3. Deželni zbor privoli, da se tistim učiteljem ljudskih šol, ki so bili imenovani, predno je deželna postava od 29. aprila 1873. št. 21 in 22 v veljavo stopila, dovoli prva doklada po §. te postave v slučajih, če so po veljavnosti te postave v stanovitni (definitivni) službi neprenehoma in vspešno 5 let služili na kaki javni ljudski šoli v deželah , katere zastopa državni zbor. — 4. V slučajih, kedar je treba učitelja dalje časa nadomesto-vati, naj c. kr. deželni šolski svčt zarad plačila poprej v dogovor stopi z deželnim odborom. — 5. Deželnemu šolskemu svetu se objavi želja, naj se poduk na tako imenovanih šolah „za silo" bolje vravna. — 6. C. kr. vlada naj se naprosi, da bi z ozirom na prevelika naša bremena zopet dovoljevala državne podpore , katere so poprej naši deželi dohajale, a zadnja leta ne več. V 6. seji poslanec Navratil in z njemu vsa narodna stranka izroči sledečo interpelacijo do gosp. c. k. deželnega predsednika viteza Kalina: „V verifikacijski debati, ki je bila v tej slavni zbornici dne 16. septembra t. 1., je bilo omenjeno, da so se glasovi za poslanca g. Hočevarja z denarjem kupovali. Zastran tega kupovanja glasov je bila od Metliških volilcev prve dni avgusta meseca lanskega leta ovadba podana c. kr. državnemu pravdništvu v Novem mestu (Rudolfovem). V tej ovadbi je bilo povedano in s pričami potrjeno, kako so Jožef Lampe, c. kr. zemljeknjižnik, Jeršinovic , Jožef Zagorec, Janez Nusdorfer, Albert in Edvard Mikuli, Ferdinand Zalokar, ranocelnik, Crobat, c. kr. davkarski kontrolor, Petrič, c. kr. davkarski ad-junkt, dr. Böhm, c. k. okrajni zdravnik, Boben, tiskar, Ciglar, pasar, glasove z denarjem kupovali, in kako je sam g. Hočevar več denarja v ta namen v Metliko poslal. Priče, ki so bile v dokaz nepostavnega ravnanja v omenjeni ovadbi povedane in tudi že sodnijsko zaslišane , so med drugimi te le: Janez, Matija in Andrej Stonič, Leopold Skubic, Janez Moravec, Jakob in Marija Verščaj , Martin Malneric , Fr. Sušteršič, Matija, Franc in Marija Vardijan, Franc Benčič, Ivan Carau-gelj, katerega pismeno spričevalo je bilo tudi v tej visoki zbornici predloženo, in še mnogo druzih. To so prvi predrzni poskusi veče mere, da bi se pri političnih volitvah pohujšavalo in korumpiraio naše slovensko ljudstvo, katero je do zdaj v tem oziru nepokvarjeno in pošteno. Ne samo narodni stranki, tudi deželnemu zboru sploh, zlasti c. kr. državni vladi mora na tem ležeče biti, da se temu pohujšljivemu, javno moralnost podko- v Vižmarje uvrsti med okrajne ceste, deželni zbor ni pavajočemu početju z vso eneržijo in z vso postavno mogel uslišati. ostrostjo na pot stopi Ker je pa preteklo že več ko eno leto dni, kar j Potem je grof Thurn poročal v imenu finančnega odseka in predlagal, naj se mestni občini Kočevski omenjena ovadba podana bila, pa nje rezultat do da- dovoljuje 3% priklade na celi dohodek vseh hišnih našnjega dneva ni znan , zato se usojajo podp c. bi on blagovolj deželnega predsednika staviti interpelacijo do ali najemščin v Kočevskem mestu, in vaseh Gna- 1880. m hotel dendorf in Hutarhajser za leta 1879 1881. in sicer v podporo ubogih. C. k. deželni predsednik poizvedeti, ali se ta sodnijska preiskava še vrši, vitez Kallina je temu predlogu ugovarjal, da ga vlada ne bode mogla potrditi, ker bi bil ta sklep nevaren ali ako je končana, predložiti sodnijske, oziroma dis- precedens, kajti predlog namerava stroške za preskrbo- Je končana, ter vanje ubozih navaliti le hišnim posestnikom pa tudi ciplinarne sklepe zastran tega dejanja v originalu ali avtentičnem prepisku, in me(l teCQ ne vsem, ampak le takim, kateri stanovališča ako je ta preiskava morebiti na više povelje ustav- dado drugim ljudem^ postava pa skrb za uboge nalaga ljena, predložiti dotični ukaz v originalu ali av- celi občini. Kočevski poslanec Ledenik hoče ugovor tentičnem prepisku ces da bi tak Gosp. deželni predsednik obljubi, na to interpelacijo kmalu odgovoriti. Dr. Poklukar poročal je v imenu finančnega od- seka o proračunih za 1870. m računskih sklepih ustanovskih zakladov za leto 1878., ki so se odobrili. — V imenu istega odseka je poročal dr. pl. S c h r e y o proračunu zemljiško-odveznega zaklada za c. k. deželnega predsednika spodbiti, sklep ne bii nikakor nevaren, vsaj imamo že tako zvane „cinskrajcarje", ki se isto tako prikladajo na celi dohodek hišnih najemščin. Al dolgočasni novinec v parlamentu se je s tem ugovorom strašansko spekel; gosp. deželni predsednik vitez Kallina je kar na nagloma švignil po bistroumnosti Ledenika, ter dokazal da Miotl VfUJULlUVgu* g« JLA \J V4 JJL X XV dl y IUI SJL KJ trdivši celö to, kar Dežman sam ni trdil, da cele noči sedi v muzeji in dela. Vkljub izrečenemu nasprotovanju Dežmanovemu izrekla mu je njegova stranka zahvalo za vredovanje navedenih zbirk, Adresa do presvitleg-a cesarja, katero so narodni poslanci v Kranjskem deželnem zboru dne 5. oktobra 1878. I. predložili, da se Njihovemu Veličanstvu odpošlje. Vase c. in kr. apostoljsko Veličanstvo! Najudanejši deželni zbor vojvodine Kranjske, začenši novo dobo zborovanja, bliža se Najvišjemu prestolu Vašega c. in kr. Veličanstva, da na novo potrdi starodavno zvestobo in udanost do svojega vladarja in njegove pre-svitle rodovine. Pred vsem izrekamo Vašemu Veličanstvu svojo najtoplejšo zahvalo, da je po Vašega Veličanstva ukazu zmagonosna Avstrijska armada zasedla Besno in Hercegovino, da izvrši imenitno zgodovinsko nalogo, ter osvobodi kristjanske Slovane od krutega turškega jarma. Dasi je na tisoče in tisoče naših slovenskih sinov na klic svojega najvišjega vojaškega poveljnika moralo zapustiti svoj dom in svoje rodovine , doprinašali smo in radi še v prihodnje doprinesemo vse žrtve v veseli nadi, da iz prelite krvi hrabrih junakov Avstrijske armade zacvete in se razvije zlata svoboda in blagor dozdaj grozno zatiranemu jugoslovanskemu narodu v Turčiji. Cim večja bremena pa nam in celi Avstriji naklada osvobojenje in urejenje teh, pod turškim trinoštvom siino zanemarjenih dežel, tem bolj nas sili patriotična dolžnost, da odkrito povemo Vašemu Veličanstvu, kar nam srce teži in nas z opravičenim strahom navdaja, da ne bi iz strankarskih vpljivov za naše veleslavno cesarstvo narastli nevarni, pogubljivi nasledki, da ne bi silni pritisk zdaj vladajočih mož preveč oslabel duševne in gmotne moči naroda ; kateri je vedno bil in ostane krepek brambovec južnih mej proti vsem sovražnikom presvitle Habsburške dinastije in Avstrijskega cesarstva. Ko je Vaše Veličanstvo 19. maja 1878. Kranjski deželni zbor po nasvetu ministerstva razpustiti blagovolilo, dasi njegova postavna doba še ni bila potekla, in ko smo kmalu potem bili k novim volitvam pozvani, smo pričakovali, da se bodo volitve ustavno in postavno vršile, pričakovali smo, da vlada in vladni organi bodo ostali nepristranski, in da ne bodo pomagali v ta namen, da se uduši pravo mnenje davkoplačevalnega prebivalstva, ter se zastopniki ogromne večine naroda v deželnem zboru potisnejo v manjšino. Uže volilni red za vojvodino Kranjsko od 26. februarja 1861 je tako pristransko napravljen, da ima kmet-sko ljudstvo, — in ravno to je pravo jedro naše dežele kakor sploh celega cesarstva, — nerazmerno malo poslancev proti mestom, zlasti pa proti takozvanemu vč-likemu posestvu, ki skoro tretjino poslancev v zbornico pošilja, dasi taka predpravica ni niti v njegovi gospo-darstveni veljavi, niti v znesku od njega plačanega davka utemeljena. Kranjski deželni zbor je v najudanejših adresah 30. avgusta 1870. in 14. oktobra 1871. naglašal nujno potrebo, da se deželni volilni red prenaredi in popravi z ozirom na potrebe dežele, po razmerah davkovskih in drugih bremen, ter z ozirom na število davkoplačevalcev v raznih skupinah. Tačasne vlade žalibože naših prošenj in želja niso hotele priporočiti Vašemu Veličanstvu, in Kranjska dežela je morala lani voliti na podlagi starega volilnega reda, voliti pod nezaslišanim pritiskom vladnih organov, da ne govorimo o naravnost ne postavnih, po kazenskem zakoniku kaznjivih činih, ki so, da si objavljeni, še dozdaj nekaznovani ostali. Britkim srcem čuti slovenski narod na Kranjskem, pa tudi v sosednjih deželah, da se narodna ravnoprav-nost, brez katere je cel obstanek mnogojezične Avstrije nemogoč, niti v naših šolah, niti v uradih dejansko ne izvršuje, da možje, katerim je zaupanje Vašega Veličanstva izročilo krmilo države, povsod izpodkopavajo koren našemu narodnemu bitju, in tako narodu opravičen strah za njegovo bodočnost in eksistenco vzbu j a j o. Vaše Veličanstvo ! Uže tačas, ko je Vaše Veličanstvo v prvič blagovolilo deliti svojo vladarsko oblast z ljudskimi zastopi, že tačas pred tridesetimi leti so zaupni možje celega slovenskega naroda, kateri v številu enega in pol milijona skupno živi v ozemlji od Drave in Mure do jadranskega morja, in iznad Triglava do Sotle in Kolpe, in čegar naravno središče je Kranjsko z glavnim mestom Ljubljana naglašali in v prošnjah do vlade razodevali goreče žeije celega slovenskega naroda, da se naj vsi Vašemu Veličanstvu verno udani Slovenci združijo v eno administrativno in če mogoče državopravno celoto. Tudi Kranjski deželni zbor je v svojih adresah do Vašega Veličanstva 30. avgusta 1870. in 14. oktobra 1871. poudarjal velike koristi tega združenja, vsled katerega bi slovenski narod ne samo svoje pravice in koristi lahko varoval, ampak se tudi za skupne državne namene s tisto trdnostjo poteza!, katero bi mu združena moč dajala. Kranjski deželni zbor bi zanemarjal svoje svete dolžnosti do lastnega naroda, ako bi tudi zdaj ne ponavljal stare prošnje vseh Slovencev, zanašajesena enako ljubezen vseh svojih narodov in pričakovaje, da bode modrosti vašega Veličanstva gotovo mogoče najti sredstva in pota, da bi se zadostovalo tej vedno glasneje in glasneje razodevani živi želji vseh Slovencev po združenji slovenskih pokrajin v eno celoto. Pa tudi z ozirom na splošne državne razmere moramo poudarjati resnico, da ustava pod vladajočo sistemo ne v najmanjšej meri ni obrodila sadu , ki so ga nekateri krogi tako zaupljivo od nje pričakovali, ker ne sama da narodov ni pomirila in blagostanja države prav nič ni zboljšala, je temveč nasprotstvo med narodi poostria in njihova bremena tako pomnožila, da se revščina oci-vidno čedalje bolj širi med ljudstvom. Uzroki vseh teh nadlog iskati so naj prvo v nena* ravnem državnem za3topu, oziroma v nepravičnem volilnem redu, kateri je kriv, da večina državnega zbora *e reprezentuje večine Avstrijskega prebivalstva, da se toiej ne opira na večino narodov in zato nima potrebne moči, da bi obrnila državo na boljši tir. Negotovo je Evropsko stanje; mir sveta ne stoji na mirnem stalu. Cas zna priti, ko država potrebuje trlne složnosti in radovoljne požrtvovalnosti svojih naro poprej še polaga rok vseh štirih škofov > potem izročba pastirske palice, poljubovanje med novoposve-čencem in unimi Škoti; pozneje skupno obhajilo, ko sta se namreč posvečevavec in posvečenec z isto sv. ho- stijo in z istim kelihom obhajala; slednjič vmeščevanje (inthronisacija) in slovesni škofovski blagoslov. Möns. Glavina-vo obnašanje je jako dostojno častitljivo res škofovsko. Posebno poveličevala pa je vso nenavadno slavnost veličanstvena podoba velečastitljivega sivčka-konsekratorja, našega prevzv. kneza, ki so vse dolgo opravilo z mladeniško krepostjo in ročnostjo oprav- Ijali. vili. in to je tretji tak obred, ki so ga včeraj opra- Pred 20 leti (2. maja 1858.) so posvetili v Gorici sedanjega Tržaškega škofa, mons. Jurja Dobrila-o, leta 1875. pa (5. sept.) Ljubljanskega knezoškofa dr. Iv. Kr. Pogačarja v Ljubljani. Malo kedaj se menda primeri, da bi imel škof posvečevavec tri svojih posvečencev krog sebe. Naši Goričani so radi gledali tudi Cari- ki nosi sivo grajskega nadškofa, mons. Grasselli a, brado in posebno pepelnato obleko. Mož je prav bistroumen, učen in olikan; govori, razen italijanskega in latinskega tudi prav dobro nemški, turški in še druge jezike. Bil je že tudi v Ameriki (kot glavni komisar svojega Minoritovskega reda). Mašnik je od leta 1849., v škofa posvečen 1874. t nadškof postal decembra ti- stega leta. Od sultana je dobil letos (m. marcija) red Medžidje, Rojen je leta 1827. v Dolo-u (v škofiji Pa- Izmed odlične gospode v cerkvi pričujoče namestnika Primorskega eksc. barona > dovanski). naj imenujem Pino-a; 4 kanonike Isterske: kapitularni vikarja, mons. SiliČ-a in mons. Cleva o iz Poreča, in 2 kanonika Pulj- gosp. ske cerkve > dalje zastopnika Porečkega me8ta j vit. Alber-ja, morskega gubernija predsednika iz Trsta i. dr. Izmed naših domačih velikašev so bili v cerkvi in pozneje pri obedu c. k. dvorni svetovavec baron Fr. Rechbach, deželni glavar vitez Pajer, dvorni svetovavec (deželn. glavarja namestnik) Andr. Winkler j dr. Deperis; državni in deželni poslanec Ooronini in drugi. župan Fr. grof Ob uri je bii slavnostni obed pri našem kn.-nadškofu; udeležilo se ga je 33 oseb. Napitnice so se vrstile tako-le: Nj. eksc. g. konsekrator so napili papežu (po ital.); novi škof dr. Glavina cesarju (po nemški); nadškof Graselli svojemu prijatlu mons. Glavina-i (v dolgem klasičnem latinskem go- škof Glavina naš nadškof drugim škofom assistentom (nemški) f dr Dep žel D škofijama Porečko-Puljski (po ital.) bor je bil z 10. sejo sklenjen v soboto večer Pobirke njegovih letošnjih obravnav in sklepov bodem podajal prihodnjič doljnega Zemona na Notranjskem stov je letos našo Mnog g° posebno prečastitega gosp. prof. M okolico obiskalo; med njimi imenujem iz Ljublj in pa prof. A. Miillner-ja iz Maribora, neutrudljivega preiskovalca starin, ki je narisal več podob, med dru gimi tudi naše „gradišče", na katerem se je mnogo Rimskih starin prejšnja leta izkopalo. Letos je neki kmetič izkopal izpod neke velike skale kos prstene posodice, lepo črno-rudeče pobarval izročil mnogo starinskih ostankom Viani sem mu • v 7 prejsnj leta enacih ostankov poslal slavnemu Kukuljevič pa sem i v Za- greb shod čebelar j nedeljo 15. dne u. m bil tu v Trnovem , žalibog, slabo obiskan, kajti sešlo se jih je le 14. Vzrok temu je bil posebno ta, da shod in panj o v se ni bil dovolj razgl Nekoliko je razdelilo med deležnike Vodj odj Slapenske adj in vinorejske šole je poslal mojemu sestrancu navod o ravnanji sadnega mošta, ki roma zdaj iz rok v roke in za katereg smo gosp D jako hvaležni. Jablana je zadela letos pri nas neka plesnoba, enaka grozdni to je, grintova bo. Lahovic pri Cerkljah M Skrlj t naključbi zakasnjeno.) Naj se zopet oglasim v predragih nam „Novicah" in kaj malega poročam iz naše vasi , iz katere redkokrat kak žalibog doide snikom > vse premalo brigajo naši 7 7 za se ojaki 7 katere čeravno bi 7 vsaj vsaka vasica morala imeti vsaj po par „Novic", ki še posebno tudi za poduk kmetijskih gospodarj 1 • • XT 11 a * f . I • * ~ skr bij Na poduku pa stoji svet in njega napredek letino smo zadovolj Rž 7 pšenica, jecme fižol m še posebno oves se je letos pri nas prav fino obnesel, dobre naše konjiče bomo mogli dobro rediti. Pšenici gold cena je pri nas mernik po 2 gold. 35 kr 90 kr., ječmenu gold 7 _v • rzi dobro obneslo; Bog daj ovsu po 75 kr., tudi proso se da tudi - — -jde , ^CIJC* JU repe bilo obilo. Turšica je bogato obrodila, lan tudi zelj m se dobro obnesel m polegel zmedel, zato se terice hvalijo ž njim Sad j ga ni veter je obilro 7 dozorelo. Čebele so tudi mnogo lepega medu nabrale ker so imele dosti izvrstne paše; funt medü je pri nas po 25 kr., češpelj pa dobiš pol zastonj pol za de ' ^ «V Ukt • j vv« J'VIJ J/M» UV/UIO J/Vi WMUVVU j tr x UU Udi • - Še nekaj naj omenim. Danes je Mali Šmarn. Jutro je lepo jasno in dan vesel. Ze včeraj popoldan so začeli možnarji pokat uj\j£juui j JL jjun.au ID ČUJ Kj ou gj v uuu v p \j piiti au valijo ljudi vrč v cerkev od vseh strani, ki so bili lepo pogosteni po dobrovoljnih naših krčmarjih, ki še z bobom postrežejo odhajajoče goste. Stara navada je namreč ob žegnanji, da ob eni uri začnč pritrkavati, potem se zvonov lepo pritrkovanj se sliši vriskanje in petje; pastirji koj ženej svoj vimco na pašnike Ker • uiw u« paouiac« uoi jo p&StlT , r*i ju jji vi uiiacuc^ ajbolj čislan, zato se skušajo in čujejo več ur, da ne ki jo prvi prižene, bi zamudili pašnika pred 3. uro zjutraj onemu d n j i žene živino, pravij pa prvi 7 7 predrl (( kateri „pominek pogodal", kateri Tudi pri nas so nekatere hiše zel6 žalostne, katerih gospodarje so v Bosno poklic Bog dodeli kmalu mir in reši brate škeg v jarma Krope t siloviteg Tu v oktobra. (Čitalnica naša) 13. dnč o pre- jemu nove društvu darovane zastave napr veselico * Prosimo. Vred. z sledečim programom: Popoldne ob 4 uri: sprejem zastave, katera se po tem z godbo spremljena nese skozi trg v čitalnico. Ob 7. uri zvečer je zabava s petjem, tombolo in plesom. Vstopnina za ude prosta, za neude 10 kraje. — K obilne) udeležbi vljudno vabi ude in neude odbor. Z Vrhnike 6. okt. 4. dne t. m. smo na pokopališče spremili truplo gospodarja Ivana Rebiča, po domače Mrjančnika, posestnika in krčmarja iz Vira pri Vrhniki. Ranjki je bil vrl narodnjak, ki bode ostal pri tukajšnih rodoljubih vedno v živem prijaznem spominu. Bodi mu žemljica lahka! Iz Ljubljane. Deželni zbor se bliža svojemu koncu, čeravno do danes ni še gotovo, da ima prestati 14. dne t. m. zarad tega, ker se neki ima državni zbor že začeti 18. dne t. m. Al tudi to je le pripovedka in to temveč, ker se zdaj, ko je presvitli cesar definitivno dal obojnemu ministerstvu slov6, ministri Dunajski in Ogerski pripravljajo morebiti bolj na svoj odhod, kakor na sklic državnih zborov. Pretekli teden je zopet zel6 vršelo v naši zbornici. Volitev g. Martina H o t s c h e-werj a za poslanca je spravila take grozne reči na dan, da se je vsak čudil, kako da je še ne potrjeni mož zoper parlamentarno navado mogel obsedeti na svoji klopi v zbornici in tako debele požirati, ki je vendar sicer v državnem pa tudi deželnem zboru bolj „urlauber" kakor zastopnik svojih volilcev. — Slovesen je bil moment, ko so narodni poslanci 5. dne t. m. zbornici izročili a dre so do Njegovega veličanstva in je bilo to pismo, dostojno pa odkritosrčno in tehtno zloženo, v slovenskem in nemškim jeziku brano. Bralci naši najdejo to važno pismo na drugem mestu; danes zarad pomanjkanja prostora le na kratko to povemo, da dr. Jan. B1 e i w e i s je v seji 7. dne t. m. ut emlj e val adreso, to je bolj na drobno razložil vzroke, zakaj so narodni poslanci prisiljeni obrniti se do cesarja samega. Besede govornika so na več mestih hudo razburile gospode nemškutarje na desni strani in zbora predsednik ga je naposled ostro okregal, da se je drznil, zbor imenovati nepostaven. Mar je s takimi sredstvi skrpana večina kaj druzega? Se ve da seje zgodilo, kar se je naprej videlo, da, kakor na Ceskem in Moravskem, tako tudi v Ljubljani imajo protivniki Slovanov toliki strah pred njihovimi pritožbami, da adres ne pustijo cesarju v roke dati. Tako tudi adresa Kranjskega zbora ne gre pred prestol Njegovega veličanstva, svet pa jo izvč in menda tudi cesarju ne bode skrita ostala, ki gotovo^ hočejo vedeti, kaj se godi v zborih njihovih dežel. Poslanci naši z dobro vestjo lahko rečejo: „Diximus et salvavimus animam nostram". — (Javna tombola) v nedeljo je toliko donesla mi-lodarnemu namenu, da čez stroške neki ostane čistega dohodka nad 1000 gold. Prodano je bilo vseh 10.000 tablic po 20 kr., pa bi jih bili še več prodali, ko bi jih bili imeli. — Magistratni ekonom gosp. Podkrajšek je v pripoznanje večletnega delovanja v bivši močvirski komisiji prejel zlati zaslužni križ s krono, katerega mu je mestni župan 4. dne t. m. slovesno izročil. — Naš častiti rojak gosp. J. Lap a j ne, ki je jdo-zdaj bil nadučitelj pri Ljutomerski ljudski šoli na Stajarskem, je imenovan za vodjo meščanske šole v K r š k e m. „Slov. Gosp." obžaluje zgubo tako vrlega slovenskega učitelja, mi pa se radujemo, da mu je vodstvo izročeno v Krški meščanski šoli, ki je na Kranjskem prva poskušnja takih šol, o katerih še prav ne vemo, čemu da so. — 450 Turkov videti , ki so jih pretekli teden po železnici peljali v Line, vrelo je oni večer 4500 Ljub- ljanskih kristijanov na kolodvor. Čemu prevaževajo peščico vjetih Turčinov — če tudi vojakov — po Avstriji , nam ni jasno. Bodo mar ti vjetniki za priče, da je Turški sultan vojskoval se z Avstrijo? Druzega vzroka ne vemo, zakaj še Turke redimo na naše stroške. — Kakor slišimo, sta gospoda Schmid in G e cel j, prvaka bivšega slovenskega gledališča, v vrsto tukajšnjega nemškega gledališča te dni odstopila. Dramatično društvo namerava neki letos le z dobrovoljno pomočjo nekaterih narodnjakov in narodnjakinj slovenske predstave dajati v gledališči. Da bi podvzetnik nemškega gledališča imel nekatere igralce in igralke kakega slovanskega jezika zmožne , lahko bi dajal poleg nem-škik predstav tudi slovenske — gotovo tudi sebi na korist. — Dražba 10 lepih plemenskih juncev Muriškega plemena, ki jih je iz državne podpore, katero je družba kmetijska letos prejela, naš izvedeni in za napredek domače živinoreje vneti odbornik gosp. J. F. Seunig nakupil na gornjem Stajarskem, je bila danes vrav živahna. To je pač znamenje, da dežela naša potrebuje za zboljšanje domače govodoreje dobrega ma- terijala. Med prodanimi junci so šli 3 v Poljanske kraje (Loškega okraja), lv Kolovec (Gerlachstein), 1 v Hrastje (Feistenberg) na Dolensko, lv Torjane, lvRibnico, 3 pa so ostali v Ljubljani in v okolici Hjubljanski. Skupilo se je za-nje 952 gold. Vladni svetnik pl. Fla dung je bil pričujoč pri razprodaji, ki se je vršila pod pozorstvom predsednika družbe kmetijske barona Wurzbach a. — Gosp. Em. Tomšič, živinozdravski pomočnik v Trebnem, nekdanji učenec naše podkovske in živino-zdravske šole, je mnzeju te šole prav lep skelet volčje glave poslal, za kar se mu vodstvo očitno zahvaluje. Lepo bi bilo, da bi tudi drugi učenci naše šale gosp« Tomšiča posnemali in tako marsikako zanimivo reč našemu muzeju poslali. Vodstvo živinozdravske šole v Ljubljani* — Ravnokar slišimo, da nameravajo nekatere občine deželnemu zboru Kranjskemu poslati pismo, v katerem pritrjujejo adresi narodnih poslancev. — (6. izkaz milodarov dežel. odboru poslanih za zapuščene rodovine v vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek milodarov po 5. izkazu je bil 6508 gold. 6 kr. — Dalje so poslali: c. k. okrajno glavarstvo v Kočevji od županstva v Loškem potoku nabrani znesek 6 gold. 81 kr., gosp. Malič Andrej v Ljubljani 25 gold., c. k» deželno predsedstvo v Ljubljani od c. kr. ministerstva za deželno brambo od Dunajskega patriotičnega društva prejetih za Kranjsko deželo odmerjenih 200 gold., c. k. okrajno glavarstvo v Novomesiu pošlje znesek 362 gld. 30 kr., katerega so zložili: a) c. k. uradi in javni zavodi, stolna duhovščina in gimnazijski učitelji v Novo-mestu, potem c. k. okrajna sodnija in davkarija in po-sestnica J. Vehovc v Žužemberku , in c. kr. davkarija v Trebnem, potem duhovščina več župnij in doneski nekaterih občinskih županstev v političnem okraji Novomeškem, skupaj 146 gld. 10 kr; b) zbirka okrajnega zdravnika dr. Vašiča pri omizji v Trebnem na rojstni dan cesarjev 20 gold. 20 kr.; c) zbirka županstva v Novomestu 52 gold. 40 kr., d) dohodek glasbene zabave društva uniformiranih Novomeščanov v gostilni Roze Brunerjeve 36 gold. 70 kr., e) zbirka županstva Št. Mihael-Štopiškega 10 gold. 40 kr., f) zbirka pri okrajnem zborovanji učiteljev v Novomestu dne 26. avgusta 8 gold. 60 kr., baron Franc Wampolt, grajščak v Hmelniku 25 gold., h) donesek fužine kneza Äuers-perga v Dvoru 15 gold., i) uradniki fužinski v Dvoru 16 gold., k) delavci fužinski v Dvoru 23 gold. 80 kr., zbirka občinskega svetovalca Franca Pehani-a pri ve- d Černi veselici v Žužemberku 8 gold. 10 kr., župni Jurad kliče zdaj pred se može različnih strank v Vrhu po c. k. okrajnem glavarstvu Logaskecn zbirko hove misli o premembi ministerstva. A dre gold. — o w---7 d r — - --------------7 r------------------ — w v * w * * * A " b 1 ) ftm iu ajjuuijauij natci o čitalnice v Ljubljani, izroči dohodek združene čitalnične Njegovemu Veličanstvu prošnje razodevajo, naj bi na vladno krmilo prišli drugi in taki možje, ki bi vresničili cesarjev že pred več leti izrečeni ukaz: ,,naredite mi kakor gosp dr. Jan. ßleiweis , predsednik narodne b v P r a g i, B i n Lj ubij da sliši nji-e deželnih katere in Sokolove besede dne 28. julija t. 1. 510 gold. Razen mnogih in nekaterih dragocenih daril, katera so se nabrala za ioterijo omenjene besede, so čitalnici v mir med mojimi narodi", po takem tedaj ta namen naslednji imenovani daritelji in dariteijice iz- ročili sledeče zneske, namreč: gospodična Arce gosp. R. Andretto 2 gold. Dimnik gold. gosp t gospodična Heidrich Črne 2 gold ) Franc Hren 15 gld., gospa Kagnus man ± tu<* A s^o^o. .lxuo«*»» y je »prej ei uue t. m. tuui oapoveu vjgersKeg* gospoda dr. Mose in dr. Papež 20 gold., gospä Julija istim dostavkom, da ostanejo tako dolgo, da so izvolj gold., gosp. Grdina gld. gold. f gld., gospä gosp. v uni dan rekel Ljubljanski butelj „Tagblatt"—- Vr^u< Papierkorb", čeravno so jim Slovanom protivni po vržene V ,,JL ajJiOi 1YUI u , ucičtviiu ÖÜ Jim OiUVčtllUU slanci zastavili pot do prestola cesarjevega Kakor pa je presvitli cesar dne t. m spre 9 gid. gosp. Luk- jeti blagovolil odpoved Dunajskega ministersta, tako gospä, Kosak 3 gld. je prej el dne t. m. tudi odpoved Ogerskega z Materna 10 gold., gospä T. Macak gold. 7 gosp J. novi ministri Oblak gold. gold. gosp. gospodična Pregl gosp Porenta i Novak gold. gold. Tudi tu sklicuje zdaj Njegovo Veli > 7 gosp. Ant. Perme gospd Ovijač 5 čanstvo može različnih strank, da sliši njihova mnenja gld. 7 o novih ministrih gold. 7 gosp gold., 20 gold., gold., gold. gospodičina Smrekar gosp Šulc Fr. Ks. Souvan star. moč čutili gold. Povsod bo težko najti mož ) gold. 7 gosp Jakob Skrbinec gosp , zdaj vzeti v roke vladno krmilo gosp. V. Smole žavni voz tako silno zavožen in je položaj ; ki bi ko Je gold. t gosp. Valentinčič gold. Josip Strzelba 10 , gospä Supevec m tako resnoben dr-jih 7 gosp Terček Iz Prag Načrt a d ki jo je dr. Ri e g gold., guap. tiuo, uovuig kj gum«, guopuujo uuuuvui v;o- cuugl cilijnega društva pri shodu dne 25. julija zbirko 14 gld., ročanje gosp. Jos, Sevnig gold. gospodje duhovni Ce- # --u aui toe, rwi j u j u.1. idi c g ^ i s svojimi družniki predložil zbornici, je deželni zbor gi Na izročil posebnemu odseku v pretres iu po prof. dr. J. ßleiweis 20 gl. — ~ - O • —-j AVVMAijv» JL pi V X JLAX3 OKj J KJ t O» }} c. k. okrajno gla- lahko smatral za prazno komedijo, kajti v zboru pogled že se je ta ogla a 7 gosp. varstvo v Postojni nabranih 194 gold. 30 gold., katere klep 7 so darovali: gosp. Orešek, kupec v Postojni gold. 7 sedi najbolj zagrizeni sovražnik Slovanov dr. Herbst, pač ni misjiti, da bi nemčurji roko podali k spravi med tako gosp. dr. Sterbenec, župnik v Hrenovicah 10 gld., žup- Nemci in Slovani, katere potrebo je dr. Rieg nija Hrenoviška 20 gold., občina Hrenoviška 20 gold, tehtno pa tudi pohlevno povdarjal v svojem govoru. ~ ^" '1 ^ ' v r ~ Ceboslovani že doživeli britko osodo protivna večina dotičnega odseka je občina Ilirska Bistrica 92 gold. 55 kr., občina Jabla- 5. dne t niča 12 gold. 30 kr., občina Prem gold. občina St. svoj adrese Vid pri Vipavi 8 gold. 30 kr., občina Planina pri Vi- sklenila zboru predlagati, naj se adresa ž pavi gold. 65 kr., občina Slap pri Vipavi gold. 50 kr., občina Budanje 4 gold. 80 kr., občina Goče Aliem Angleško 4 gold. 20 kr., občina Vrabče gold. ) občina Knežak > jske Angl neki gotova Vojska z emirom Afghanistanskim i Pl Z Ru s i j za prav je to priprava gold. pri Hlu'iw«u" * ---- r * " n----- -----J * ~ ~ WW «vuviw ou M UUW VUIU \JiiKJ . OH UV tifllj« .A»«" 10 gold., grof Jožef Auersperg 50 gold., zbirka občine ska ali Angleška. Pred nekimi 40 leti so bili Angleži u., čisti dohodek ljudske pevske aružbe Kocree rate na Afghanistan, Anglije» p C* jO XbUOijW piounci Soiree amüsant" v gostilni pri „Belem konjiču" planjavah te dežele se bode odločilo: ali bo Azij Anglij pa in Rusij Rusij šP prehitela ekuli Na Ru Vipavske gold. 7 zbirka občine Smerje 5 gold. 10 kr. 7 tuk strasn narodna čitalnica Metliška čisti dohodek besede dne tepeni lz BudapeŠta septembra 50 gold., župni urad pri sv. Martinu v Tu- tabora 29. dne u. m M» v A e n i w «t /N 1 t • m * . * * % Naj bralcem podamo mal obrazec h i n j i *± guiu., ö^Of" 4-iuvuLi Šumperku zbirko 3 gold. 20 kr. gold. gosp. Anton Trepal, župnik v Selu pri ki čimi sredstvi najskraj ga je osnovala z vsemi mogo 7 gosp Andrej Pavlič, katerem se je zbralo do 15000 osob levica državnega zbora in v Na dvorišči župnik v Radečah pri Zidanem mostu 10 gold. 40 kr., mestnega strelišča je bil napravlj ^ _ /" « f t \ • ^ t \ "t A 1 i ^ * • m 1 1 f> «T* f m m. oder na katerem še gosp Anton vitez Gariboldi S chaffer u guiu. , v. ai. ^ ^^ iv.iw. ivui jo Xiu». picuiagai, naj uuu 50 gold., katero je daroval gosp. dr. Julij Wurzbach- sednik, sprejeli so predlog navzočniki z „eljen"-klici Tannenberg polovico v znesku 25 gold., gospodje Avg. Potem je razložil predsednik Helfy namen zborovanja, da izreče Ogerski napravi avnati kakor bi hotela, evale vojske za osvoboditev in ker imamo gold. gold. 7 gosp dr. Adolf UUUV^W kJVL KSXL&KJCA J V^ ULL U C* ^ JL C* V 1J Ü JUL KJ VJL^ L y UOl XV C* U V> 1 1XX OV^ prvi pokazal |Helfy s svojim štabom „najskrajnejše c. kr. deželno predsedstvo od svote levice." Ker je nek ud predlagal, naj bode Helfy pred i r* rl ntiArrnl r*Aan n T» Tulil U/iihtKooIi . tiA/1 nilr ovkVAinll n/\ v k M /^V /11 /\ /M r« /v X « 1-r « rv Tschinkelnovi sinovi 50 gold., župni urad v Ratečah kateri ni bil nobeden drug, nego pri Kranjski gori zbirko gold. c. k. okr. glavarstvo v Novem mestu od župnega urada v Doberničah gid. rod glede okupacij govornik ni nikoli svoj protest ko so se 33 kr., od župnega urada v Žužemberku 8 gld. 33 kr., ne za časa, «w ou od gosp. Janeza Engelthalerja, posestnika v SreberniČah Poljakov, niti pozneje ob W 1 _ A. ft . V * • W 1 1 w .#.+*• 1 * Ogerska' OiXlXWih JüA U^^ibUHiVlJ c*, ^jouuiuiun t wwui uiumu jl. \j ij miuu v , Ulli KJ kj V V H S lil H JL lAllJ \J} 1JL1 IVV/I 1UIO od gosp. Antona viteza Langerja, grajščaka v po konštituciji občno brambeno dolžnost, se ni oziralo z Italij t/ gold ., uu - --- ----. o J 7 o ) Zalogu 10 gold., gosp. dr. Bock v Koščicah na Oger- a Török," kateri 8kem gold. 7 lani odmeval po vseh Ogei udje tiskarskega društva v Ljubljani v skih okrajinah, in navzlic vsemu temu je Ogersko or ožj gostilni „pri kroni" nabranih goid. 7 gospä Marija danes krvavo Turške krvi." Govornik priznava 7 da so Pompe 10 gold., gospodje uradniki c. k. deželne vlade, volitve pokazale veliko vladno večino, zatorej tudi pri stavbenega in računskega oddelka v Ljubljani 98 gold, trdilo vladne večine, al med avgustom in septembrom 50 kr. —Skupni znesek 8185 gold. reži strašen propad, kajti vsak dan stane kri stotinam, ali celo tisočem, zatorej nimamo slušati niti onih, kateri kedar postavno de- hote slišati še le naš takrat Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaj xi\ju\y uiigciii ou LKJ XIc*o giao taiviai j a^ucii. ^jvj&UC* V želno zastopstvo zboruje. Turčija, da, vsa Evrop se Vladni časnik „Wien. Zeit." je . dne t. m glasil lastnoročno pismo cesarjevo od katerem je Njeg V e li čan st prejel lj dpo ve d Dunaj skega ministerst in ministrom ukazuje, da tako dolgo še opravljajo službo, mu (priča 20.000 državlj s studom obrnila od nas in naše bojazljivosti. — Eötvös raz- prosi potem dovoljenja, da se sme pred ndrodnim zborom odkriti. (Dovolijo mu ia čuj6 se ,,eljen-akiici.) On se je bal, da bode Ogerski narod malomaren nasproti okupaciji. na tem svetem kraji, pod pustim božjim nebom Pet po 7 ravno o nasprotji da bodo imenovani drugi ministri Presvitli cesar tisoč Ogerskih mrličev pokriva Bosensko deželo, (KI PP^ ri 1 sH i jwEv1 is 3 j m* ^^fpfi^B ^ifr/ riÄ^^^B^^ t v ^ Is^fla-' BBB^Si/:- ~ 13 - r i ni res!) 100.000 Ogrov ffreliV ne borö niti za-se niti a svojo kri } a vendar se morebiti napadli Mohär- svojega kralja. Ali so nas üa mamo od Evrope nfr drassy je izjavil, že vendar dal se je izrekr* Proč z -aedani? (Klici: Ne!) Tudi ni- acega brezpogojoega mandata. An-neče biti žandar Evropi", a si je ter izrazil nado: da se z dnčm njegovega godu (4. oktobra) prične nova doba miru in blagostanja po pose-deni deželi. armada v kratkem času. Pri vseh obilnih nepopisljivih težavah, v vednem boji z Res, veliko je storila naša ua Uiu üauuoi unupi ; » D» J^ napraviti žandarsko obleko. Tudi Tisza ]e v i da nihče ne misli na okupacijo. (Klici: vremenom, pomanjkanjem in ljutim sovražnikom kratkem času zasedla skoro 1000 štirjaških milj neznane na udrassyem in Tiszo!) V Moskvi, ßelemgradu in jej zemlje, po kateri si je morala pota se le delati. večine. Ne, mi, ki nismo Avstrijanci. ne želimo ctinji se hvalisajo , da sedanja politika je politika ^radne Bosne niti Hercegovine. Andrassyu so Rusi prijatelji, nam sovražniki; on naj oskrbi Bosni in Hercegovini Bolgariji; on a ne Ruski ter v varstvu nase monarhije. Andrassy naj nam zagotovi ugodnih železničnih zvez in narodno-gospodarstve-nih koristi zarad naših razmer do teh dežel in naj tako Ukrene, da bodeta protitežji Srbiji in Crnigori. Da se Za Iz začetka ni šlo vse po volji, prerilo se je morda še preveč drage krvi; a ko je padla glava, Sarajevo, potem so zgubili mohamedanski ustajniki pogum in tako zasedli so brez posebnih težav, deloma celö brez boja ---------, "«J V««.«* - podoben položaj, kakor so to storili Rusi naj ji osvobodi, da bodete naši zaveznici y naše glavne trdnjave: Bjelino, Zvornik, Goraždo, Fojnico, Livno, Klobuk in Višegrad. Pri tem se ne sme pozabiti, da so krščanske čete pod poveljni-štvom župnika Mušica, Babiča. i. dr. jim izdatno pomagale trebiti goščave in gorovje, tako da so ustajniki kar jih ni pogiuilo ali ušlo i podali ) se. Zdaj > ko je t to doseže, naj bi se sklenila s Turčijo konvencija tem govorom se probudi več minut dolgo divje kričanje in silno oporekanje zbornice. Eötvös želi govoriti, a ne more dobiti besede. kakor se iz Sarajeva poroča, vjet tudi glasoviti glavar ustajnikov, strašni „hadži" Loja, se podaja vse, raz- hadži UDbQJUilVUV, DblttOUI „UC*U£|| L O J a , OO ^VUOJd TO^ L Chli- oroževanje je vseskozi dovršeno in Turki in kristjani se podaja vse raz- največjo težavo se posreči Heida za trenotek ustanovi mir in Helfy potem prebere pritrdilne brzojave Szegedinskih pristašev najskrajnejše levice in szenteske mladine. Naposled se posreči Simonyiju, da more govoriti. On utemeljuje drugi del resolucije, katera zahteva, da se ministerstvo zatoži, in so sklenili mir med sabo. Po tem, kar se je po trdnja vah našlo orožja, streljiva in živeža, bi se bili Turki lahko še dolgo branili, če bi jim ne zmanjkalo poguma. Tako so našli naši samo v Zvorniku 48 topov. Ker zdaj naše čete povsod prijazno sprejemajo, je nadjati se, da za Bosno ne bo več tekla kri. Turška trd razpravlja na dolgo in široko Pariško pogodbo. Njegov načrt, bolje rečeno skazi načrt dogodkov, kateri so se od takrat vršili, omenja tudi agitacijskih sredstev pred-prežnih dogodkov in z jako dražljivimi in znižajočimi , trne Metternich ne Bacb, namreč > ; izjavami proti vladi jej daje najmočnejšo zaušnico deč, da, kar nista mogla > deželo osiromašiti in pokatoličiti, bode storil protestant- njava Kolašin se je tudi 4. t. m. podala Črnogorcem kaki pogodbi med Avstrijo in Turčijo zarad Bosne katere smo se bali, tudi zdaj ni nobenega govora več kakor vladni Dunajski listi poročajo. Turška vlada misli svojim zastopnikom pri Evropskih vladah razposlati pritožbo zoper Avstrijo, Čes, da njeni vojaki preveč nečloveško ravnajo z mohamedanci ski Tisza. Tudi poročevalca vnanjih zadev v delega- ne bija razmotana. in naj bi se Avstrijske čete vstavile, dokler bi ta reč cijah t dr. Falka, natolcuje Simonyi in nujno zahteva obtožbe ministrov. Zopet se je vzdignil klici, kateri se ni hotel poleči surov krik, namešan z „eljena- ) ampak se je se hujše Notranja organizacija zasedene dežele tudi lepo napreduje. Po uradih nastavljajo se večidel Slovani, kar je Čistonaravno in znamenje, da se Bosne ne misli niti ponemčitiniti pomagjariti. V Sarajevu izhajajoči uradni razvnčmal, ko je stopil poslednji govornik Csillag na üst pretresa že vprašanje, s katero deželo bi se združila oder. Ko je zopet Helfy, prebravši brzojav o pritrdil u Bosna, in je te misli da bo najbolje, če se združi s mnogih Veszprimskih mestjanov, nekoliko pomiril mno- Hrvaško. Telegrafui in postni uradniki žico, se je dala socijalnemu demokratu Csillagu beseda, skonca vsi Ta je prav divjal proti ki so bili vladi Magjari, se zamenjujejo s Slovani in tudi )) proč s Tiszo, proč z Andrassyjem. in množica je kričala Slovencev je že več dol odšlo, isto tako veliko žandar- n. Iz Bosne in Hercegovine. Naš presvitli cesar pač iz Češkega. jev že dokončano, se sliši, da se Ker je vojaško delo do malega imajo reservni polki vr- še ni imel tako veselih vezil za rojstni dan in imendan riiti domu. Zavoljo hrabrosti je bilo veliko število voja- kakor mu je letos podal Filipo vič iz Bosne, kov odlikovanih z medalijami. — Baron Jovanovič » « * * rv v « «1 • J BVOJ Za rojstni dan (18. avgusta) mu je dan pozneje nazna- je za svojo samostojno vojevanje v Hercegovini dobil nil, da so Bosne njegove hrabre vojne čete vzele glavno mesto Sarajevo i za god } dne m., pa ga je ze razveselil s poročilom, da je vsa Bosna in Herce- posebno priznanje od cesarja jen za kako više mesto. in misli se, da je prihran- temi piščalkami miru pa se slabo vjema telegram go vi na že vzeta in v Avstrijskih rokah. Ta dan nam- generala Z ach a iz Zavalj, ki poroča, da se je general reč so zasedli naši zadnjo in skoro najvažnejšo trdnjavo Rheinländer t. m. Bosne Višegrad, brez pri žali, popustivši vse obilno vojno orodje in svoje šotore isto tako so vzeli Goraždo in Cajnico. Peča h (blizo Bišca) moral boja, ker so ustajniki zbe- boriti z močnimi četami ustajnikov; boj je bil srečen a zgube vendar precejšne, okoli 170 mož, med njimi celo tem je mohamedanska ustaja zadušena po vsi Bosni, po vseh obristleitnant in več drugih častnikov. Drugi dan se mestih se je obhajala že god našega cesarja ne le po katoliških in pravoslavnih cerkvah, tudi mohamedanci je bitva nadaljevala, izid pa še ni znan. To so gotovo razpodene čete, ki so se zopet v Krajini zbrale. so prišli k Filipoviču in drugim Avstrijskim poveljni- kom prosit ) molijo. naj sporočili našemu cesarju, da zä*nj Žitna cena Cesar je na sporočilo Filipovičevo dal odgovo- riti z zahvalo vsem poveljnikom za umno vodstvo, vojakom pa za hrabrost, ki so jo v težavnem boji vse- 9 Ljubljani 5. oktobra 1878. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 7 fl. 10. banaška skozi kazali; ob enem je na blagohotno znanje vzel iz 10 fl. 49 ječmena 6 fl. 63. v« 6 fl. 20. soršice 6 fl. 80 rži 6 fl. 34. prosa 7 fl. 3. raze vdanosti krščanskih in mohamedanskih prebivalcev 41 kr. — Krompir 2 fl. 50. 100 kilogramov. ajde 5 fl. 85. O VRH 3 fl. Odgovorni vrednik: Alojzi Maj er. — Tisk in založba? Jožef Blaznikoyili naslednikov v Ljubljani.