Nemščina v ljudskih šolah. Celjska narodna stranka podpira po svojem programu tudi nemščino v ljudskih šolah. Razmišljeval sem o tem, a veljavnih razJogov za to ne najdem. Zdi se mi, kakor bi vstali stari otci, koje smo zagrebli pred 50 leti k večnerau počitku, ker takrat so v resnici še nekateri želeli si nemščino v ljudske šole, a ne radi potrebe, ampak zato, ker se jim je ssdel človek bolj imeniten, ki je govoril nemški. Dandanes pa je vse to drugače. Naše ljudstvo se je prepričalo, da sledna minuta, ki se v ljudskih šolab porabi za nemščino, ni niC drugega, kakor potrata časa, ki bi se plodonosno labko porabil za druge potrebnejše predmete. Seveda so nemfiurji, kot so vražniki slovenskega ljudstva, drugih nazorov. Celjski gospodje tako imenovane narodne stranke so pa ali nazadnjaki, ali nemCurji, ker podpirajo nemščino, fcar se z današnjimi nazori slovenskega ljudstva več ne strinja. A kako je vendar s to blaženo nemščino, kakšen namen ima in koliki je dobiček za trud, ki ga za ta predmet porabijo učitelji in otroci? Na to kar hitro odgovorimo: namen jer kakor že prej rečeno, potrata časa, dobiček pa sproti izgine, kakor led na topli peči, kar z naslednjim dokažemo. V slovenskih ljudskih šolah se uCi nemščina navadno od tretjega šolskega leta naprej. To bi bilo šest let. Prva tri' leta se porabi na teden recimo tri, zadnja tri leta pa štiri ure. Ker so pa v 7. in 8. šolskemu letu otroci poletnega obiskovanja prosti, ka(ere pravice se povsod poslužujejo, ostane toraj za nemščino sajno 5 let, in sicer 3 leta po 3 in 2 leti po 4 ure na teden. A predno o tem dalje računimo, seštejmo šolske počitnice. Teh je letos: nedelje in četrtki 105 dni, vel. poč. 61 dni, o božiču 6, razun četrtka in nedelje, kar sma že prej zaračunili, istotako o veliki noči 6 dni, o binkoštib 3 dni, za spoved tn obhajilo 4 dni, drugih praznikov pa, ki padajo na šolske dneve, je letos 7. — Vseh prostili dni je toraj 192, šolskih pa 173, to je 34.6 šolskih tednov, po 5 šolskih dni. V treh letib po 3 ure na teden in vi dveb letih po 4 ure na teden je vseh nemškib ur 588, ali 24 in en pol dni! — Koliko se doseže v tem tako rezcepljenem času, si lahko mislimo! Nemščina v slovenskih ljudskib šolab nima toraj toliko uspeha, kakor če bi dali slovenskega otroka na 49 dni v nemško hišo, kjer bi imel priložnost slišati in govoriti nemški jezik po 12 ur na dan! Slabega obiska, pozabljivosti otrok, mnogih krajevnih počitnic in mnogo drugih zadržkov pri tem nismo v poštev vzeli, kar tudi dosti znese. To pa, kolikor so se otroci naučili nemškega, pozabijo večinoma pozneje, ko izstopijo iz šole, ker nimajo priložnosti se dalje vaditi. Proč toraj z nemščino, ker ne služi za ni6 druzega, kakor da ovira splošen uspeb slovenskih ljudskih šol, 5as pa, ki ji je odmerjen, naj se porabi za pouk v kmetijstvu! V nemških šolab se slovenski otroci sicer nauče nekaj nemščine, v drugili predmetih pa zaostanejo. To pa vemo vsi, da mora biti tisti hlapec drogih, ki je zaostal v najpotrebnejši izomiki in če so je naučil blebetati nekaj nemSkega. zna biti prav dober — hlapec Nemcem. Kako nas želi toraj osirečiti celjska narodna stranka in njeni modri pedagogi, je iz naTedenega jasno razvidno!