I /*X1 POSAVSKI |U| Obzornj«! , LetoV, številka 38, januar 2001 nAwtüt i)/1 \| M I! |f Mi Mi i 11 Mn * | Mi 11 : 11 I !l i! I/ ' V SEVNICI NA POSAVSKI SCENI LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO ucimo se za zivtjenje •VPISIV ŠTUDIJSKE PROGRAME ••• VPISIV ŠTUDIJSKE PROGRAME I Ekonomska fakulteta Ljubljana vabi v skladu z razpisom zašolsko leto 2001/2002 k vpi su v program VISOKA POSLOVNA SOLA, 1. in 3. letnik, ki bo kot IZREDNIŠTUDIJ organiziran v študijskem središču na Ljudski univerzi Krško. •## VPISI V ŠTUDIJSKE PROGRAME ••• VPISI V ŠTUDIJSKE PROGRAME #•• Visoka upravna sola Ljubljana vabi v skladu z razpisom za šolsko leto 2001/2002 k vpisu v program JAVNA UPRAVA, ki bo studijskem središču na Ljudski univerzi Krško organiziran kot izredni študij. * ¦ . #•• VPISI V ŠTUDIJSKE PROGRAME ••• VPISI V ŠTUDIJSKE PROGRAME ••• Višja strokovna sola za gostinstvo Maribor vabi v skladu z razpisom za šolsko leto 2001/2002 k vpisu v višješolski program ORGANIZATOR POSLOVANJA V GOSTINSTVU, ki ga bo v študijskem središču na Ljudski uniyerzi Krško organizirala kot izredni študij. ••• VPISI V ŠTUDIJSKE PROGRAME •#• VPISI V ŠTUDIJSKČ PROGRAME ### Informacije in brezplačne prijavnice za prvi vpis so na voljo na Ljudski univerzi Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81 160, 48 81 170; www.lukrsko.si. e-pOŠta: ljudska.univerza.krsko@siol.net Rok za oddajo prijav je 8. marec 2001! ¦••iNFORMATIVNI DAN###INFORMATIVNI DAN###» Vabljeni na informativni dan, ki bo na sedežu Ljudske univerze Krško. na Dalmatinovi 8 v Krškem, v soboto, 10. februarja med 9. in 13. uro. Predstavili vam bomo način študija na omenjenih študijskih programih VISOKE POSLOVNE SOLE, VISOKE UPRAVNE SOLE in VIŠJE STROKOVNE SOLE ZA GOSTINSTVO. Pomagali vam bomo tudi pri izpolnjevanju prijavnih obrazcev, ki jih pri nas dobite brezplačno. Št. 38. ianuar 2001 tretja Prazniki so z nami le še v odmevih: v napol izrečenih vošči- lih, ko se prvič ponovno srečamo s kom v novem letu in nismo povsem prepričani, če smo si v tisti naglici in morda tudi nekoliko veselem vzdušju uspeli voščiti; v vse bolj bežnih pogovorih ö tem, kdo je kje in kako silvestroval. Kakorkoli, za vse nas, zdaj in tu živeče, se je iz- teklo edinstveno in nikoli več ponovljivo doživetje pričakovanja novega tisočletja, pa naj je bilo to zdaj ali že pred letom dni. Kaj nas čaka v tem letu, vedo le vedeževalke in kar je podobnih vse- vedov, prepričani pa smo lahko, da bo še več besed o Evropi in npr. o norih kravah, ki, kako zanimivo, prav tako prihajajo iz te Evrope. Vse več bo novic in zatem tudi stikov z nekdaj domačimi kraji na Baikanu in ker smo majhni, tako mi v Posavju kot država v celoti, bomo morali biti v stikih, bomo morali potovati, ker nas to ohranja žive in živahne, predvsem pa prisotne. Pred nami so spet prazniki, ne tako bučni in vsaj za večino ne tako pomembni, a vseeno: najprej kulturni, kateremu posvečamo tudi osred- nji razgovor v tej številki, nato sledi valentinovo pa najbolj nori praznik - pust. Čaka nas tudi edino leto brez volitev, kajti že naslednje bodo lokal- ne, potem predsedniške in tako naprej. Čakajo nas očitni premiki na (posavskem) medijskem nebu, pa morda odločitev okrog nuklearke, naš vsakdanjik bo vse bolj obeležen z dogodki v zvezi z južno mejo, zasadili naj bi lopate za vodne elektrarne, morda tudi za kak kos avtoceste. Ali se bomo dogovorili o pokrajini, o komunalni deponiji, ali bo Senovo skleni- lo svojo usodo z rudnikom in Kostanjevica dovolj izkoristila bližnjo pomembno obletnico, ali se bodo v Krškem res šli (svojo) novo občino - vsega tega ne moremo zagotovo vedeti. Lahko pa bomo o tem brali, poslušali, gledali, saj živimo v regiji, ki je pod budnim očesom velikih medijev zaradi: meje, kriminala, samo- morov, klora, nuklearke - in to res še ni vse. Živimo v regiji, ki še vedno ne ve, če to sploh (kdaj) uradno bo in iz katere še vedno bežijo žiro računi in sposobni kadri, ki hitro pozabijo na tiste, ki so v njej ostali. Ker je pač v marsičem, posebno pa po sposobnosti povezovanja in po dohodku na pre- bivalca, siromašna - kljub temu, da se v njej nahaja tudi uran, ki je celo obogaten.... Urednik. Foto meseca Takole so nam poslale pozdrave in dobre želje članice plesne skupine Vivas iz Kostanjevice, mi pa jih pošiljamo vam ter dodajamo naslednjo misel: «Najkrajša pot med dvema človekoma je nasmešek.« (H. Sakal) H Spotikanja 35 • Škrat ifi pfavljični rezultati 10 W Najboljši v Sevnici 1 1 • Darilo Vzajemne 12 • Kdo nas izobražuje v Posavju 17 • Aerobika v sodobni karate vešcini 23 • Na posavski sceni 27 • Nikoli popolni Leeloojamais 28 • Radio Krsko - predstavitev 26 Fotograf ija na naslovnici: Boštjan Colarič D ObžorniK posavski utrip St. 38, januar 2001 TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET ONI TRIDr Silvestrovanje Kot je videti, se je silvestrovanje na prostem kar dobro prijelo tudi v posavskih občinskih središčih. V Sevnici in Krškem sta številne obiskovalce tako kot lani pozdravila župana Jane in Bogovič, po manj us- peli lanskoletni prireditvi v Breži- cah, je brežiški župan Deržič nago- voril občane kar na domačem Ča- težu, kjer je bilo najbolj številno ' brežiško praznovanje. Precej Breži- čanov je bilo videti tudi na trgu pred kulturnim domom v Krškem, kjer je ponovno nastopila "njihova" Nuša s spremljevalno skupino Happy Hour. Kadri v Ljubljani V januarju je prišlo do nekaterih tudi nam v Posavju zanimivih kadrov- skih sprememb. Tako tudi na držav- nem nivoju ne bomo brez pred- stavnikov iz Posavja. Mesto držav- nega sekretarja za policijo v notra- njem ministrstvu je namreč zasedel dosedanji direktor uprave v Krškem Miha Molan, po večletni diplomats- ki službi v Avrstiji in na Švedskem se je v Ljubljano vrnil Milan Jazbec (iz Sp. Pohance) in namesto na zunanjem pristal na obrambnem ministrstvu, kjer je kot državni sekreatar zadolžen za povezave z Natom oz. je nekakšen zunanji min- ister obrambnega ministrstva. V Ljubljani za zdaj ostaja tudi nedavni državni sekretar in izkušeni diplo- mat Mitja Drobnič, po zadnjih infor- maeijah pa naj bi se vrnil v Ljubljano Damjan Lah, novopečeni direktor PGE Krško in nekdanji državni sek- retar v ministrstvu za delo in social- ne zadeve, kar pomeni, da bo oprav- ljal kakšno pomembnejšo funkcijo, kot je sedanja v Krškem. Kadri v Posavju Do že nekaj časa napovedovane spremembeje prišlo na direktor- skem mestu družbe Kostak d.d., ki ga je namesto že najavljenega Petro- viča prevzel Božo Resnik, dosedan- ji pomočnik Silvane Mozer, ki tudi ni več predsednica GZS Posavje. Po odhodu Valentina Dvojmoča bo ob- močno GZS vodil Marjan Šunta, veliko zanimanje pa vlada tudi za mesto (po)nov(n)ega direktorja Rudnika Senovo v zapiranju, ki ga po odhodu Branka Žibreta spet vodi Herman Kunej. Sevniški svet o radiu Župan Jane je sklical za zadnji dan v mesecu januarju 22. redno sejo sevniškega občinskega sveta, na ka- teri naj bi obravnavali 20 točk dnevnega reda, med drugim tudi predlog odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2001, informaeijo o poteku dejavnosti pri izgradnji tržnice, o spremembi lokaeijskega naerta za HE Boštanj. Največ zani- manja pa je že pred samo sejo vzbudila točka - statusno preobliko- vanje JZ Radio Sevnica - izbor po- nudnika, pri čemer gre za nakup večinskega deleža v sevniškem ra- diu, za kar sta najresnejša kandidata Radio Brežice in Srečko Puntar iz Krškega, sicer solastnik Radia Krš- ko. Ameriški častni- ki v Krškem V četrtek, 25. januarja, se je v Krškem mudila na delovnem obisku manjša skupina predstavnikov Na- cionalne garde ameriške države Kolorado. Ameriški častniki v Slov- eniji izvajajo vojaško-strokovno us- posabljanje, ki poteka v okviru pro- jekta Vojska - vojski, njihov gos- titelj pa je Združenje slovenskih častnikov, ki je pripravilo 35 preda- vanj po vsej Sloveniji, udeležilo pa se jih bo okoli 1.600 častnikov. Sk- upina častnikov iz Kolorada si je na- jprej ogledala nuklearko, nato nekaj kulturnih znamenitosti, po spreje- mu pri županu pa je sledilo preda- vanje v sejni sobi krške občine. Posavski častniki med predavanjem. Čebularjeve medalje in keramike V petek, 19. januarja, so v krški galeriji odprli razstavo medalj in keramike domačega avtorja An- dreja Čebularja, ki se tokrat prvič samostojno predstavlja. V spremni besedi k razstavi je dr. Mirko Jut- eršek med drugim zapisal, da Čebu- lar "jasno izpričuje svoje veliko znanje in sposobnost, da bo ohranil in po svoje lahko tudi z novimi, s ča- som povezanimi oblikovalsko es- tetskimi zahtevami, z vidika nadal- jevanja slovenskega medaljerstva, morda tudi nadrgadil to redko zasto- pano kiparsko zvrst." Juteršek tudi navaja, da si je avtor podobna nag- njenja po čisti, polni formi, zastavil tudi kot dizajner na področju indus- trijskega oblikovanja keramike. Razstava bo odprta do 10. februarja. Posavje ponovno na sejmu Alpe Adria Na pobudo Podjetniškega centra Krško so se 18. januarja sestali turis- tični ponudniki in društva z območ- ja občine Krško, da bi se dogovorili o skupnem nastopu in sodelovanju na letošnjem turističnem sejmu Alpe - Adria, ki bo od 6. do 10. feb- ObzorniK D Krški župan Bogovič,sedanji direktor Kostaka Božo Resnik in sevniški župan Jane na lanskoletnem sejmu Alpe-Adria. St. 38, Januar 2001 posavski utrip DNI TRIDESETDNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI | ruarja v Ljubljani. Vse tri posavske občine naj bi se tudi dogovorile in pripravile skupne predstavitve. PC KRŠKO ZA "EDINSTVENO SLOVENIJO" Y Podjetniškem centru Krško so se odločili, da povabijo podjethike in ostale ustvarjalce domače in umet- ne obrti k sodelovanju v projektu Uniquely Slovenia -Edinstvena Slo- venija, ki je priložnost za podjetnike in ljudi, ki opravljajo svojo domačo ali umetno obrt na domu. Hkrati jih bodo finančno podprli s kritjem stroška za strokovno ocenjevanje njihovih izdelkqv (8.000,00 SIT po udeležencu). Sama ideja projekta je povzeta po podobi akciji Uniquely Canada, nje- na osnova pa je, da posebna strokov- na komisija doma izdelana darila oceni, poda mnenja, ideje in predla- ga izboljšave. Ocenjuje se design (izvirnost, ustvarjalnost), izdelava (tehnične možnosti), primernost za prodajo in reklamni material. Uspe- šna ocena s strani komisije z medn- arodnimi strokovnjaki za trgovsko blago in trženje, bo jamčila izvedbo poslain prodajo na trgih po vsam svetu. Tako bodo tržno najbolj priv- lačni in izvirni izdelki (cca 7o izdelkov iz vse Slovenije) v času od 21. do 24. julija 2001 razstavljeni na sejmu daril v Los Angelesu. K sodelovanju za Edinstveno Slov- enijo se je prijavilo s svojimi ročno izdelanimi darili kar nekaj samos- tojnih podjetnikov, zavodov in društev iz občine Krško: Varstveno delovni center Krško-Leskovec (le- seni beležnok-BILOBIL, Pisane veznine), Dom starejših občanov Krško: vezen (štikan) prt na platnu, kvačkan prt, lesena hišica, Dom up- okojencev in oskrbovancev Impolj- ca: lesena skrinjica, Lončarstvo Ste- fan Kržan s.p. iz Velikega Podloga: lončen lonec za mast - ŠMOLCER, lončena posoda, Lončarstvo-kera- mika Jože kržan s.p. iz Zalok: vrč (majolka), lončena posoda.za nali- vanje vina/svečnik, M&ja Šušsteršič s.p. iz Kršekga: pridelano z lju- beznijo (slika z motivom vinske trte), Andrej Čebular, DLU OKO Krško: Tea4 2 (čajnik s skodelicama v embalaži, ki je uporabna valilnica za siničke in Marija Zalokar, DLU OKO s Senovega: Makrame Sova. Skakalnica v Rorah: Ali si tudi letos lahko obetamo tekme na tej Bloudkovi lepotici? LJÜDSKA ÜNIVERZA ^5* KRŠKO ———"———^————————- učimo se za žiuljenje — LU Krško vabi k vpisu v programe za starejše: - Angleški jezik, začetni tečaj - Nemški jezik, nadaljevalni tečaj - Računalništvo, zacetni tečaj Prijave in informacije: Ljudska univerza Krško (Nataša Kršak),tel.O74881 173 ali 07 48 81 160, e-pošta: liudska.univesza.krsko@siol.net Post festum... V minulem letu si je v Posavju odvzelo življenjc 28 oseb. v letu 1999 štiri več. torej 32 oseb. Največ samomorilcev scže po /,anki: lani si je / obešanjem odvzelo življenje 19 oseb. leto prej kar 21. Medtem. ko si je predlani pet oseb odvzelo življenje s strclnim oro/jem. smo v minulem letu vPosavju zabeležili ponačinu storiivedvatovrstna samomora.dva zrezanjem žil. en primer z utopitvijo in tri s skokom pod vlak itd. V lctu " 1999 si je v občini Brežice odvzelo življenje 14 oseb. v občini Krsko 8 in vobčini Scvnica lOoseb. V minulem letu je prcsla na prvo mesto po številu samomorov občina Krško. Življenje si je v/elo 12 oseb. v brežiški občini 10, najmanj pa v sevniški občini. in sicer 6 oseb. Samomorilci običajno zapustijo pismo, ki ima največkrat skupno sporočilo: '"Ne želim več živeti!" In ko se to zgodi. Ijudje zgrnejo glave in enkrat tise, drugič glasneje. prežvekujejo pokojnikovo življenje. nekaj odv/amejo, veliko dodajo; skratka. pokojnikovo življenje, pa čeprav do tedaj še tako skrito in ncznano, postane javno in ra/.galjeno skoraj do najmanjše podrobnosti! In ob tem vse pličice tercialke. ki se hranijos tujo nesrečo, pozabljajo, da za pokojnikom ostanejotudi /ivi: strti, pri/.adeti in bržkonc z večno neodgovorjenim vprašanjem ali bi lahko in kako bi preprečili! Pozabljajo tudi. da govoricc ne se/cjo več do ušes pokojne osebe. temveč le še slopnjujejo bolečino /ivim! Medtem ko primeri samomorov v večini vendarle ne polnijo časopisnih stolpcev, je samomor46 - letnega M.N. i/. Brežic v začctku letošnjega leta le-te dodobra hapolnil in sprožil nemalo ugibanj in moralnih vprawsanj. Ali bi lahko policijii. ki je zaradi "ugrabitve" poklicala na po- moč specialno enoto iz Ljubljane, nemara lahko preprečila samomor moskega s tem, da bi obenem pripeljala na prizorisce dogajanja tudi za tovrstne primere usposobljcnega pogajalca. ki bi /. moskim kontaktiral oziroma zaradi bolj kot ne znanih dogodkov iz preteklosi i z njim vendarle uspel vzpostaviti dialog in bi nemara moškega uspel odvrniti od dejanja? Formalno sevcda krski policiji ni mogoče ničesar očitati. saj je v konč- ni fazi sledila prcdpisanim postopkom ravnanja. Vsekakor pa je za zdrav um nedoumljivo in skregano z vsemi moralnimi normami ravnanje dircktorja ZD Brezicc. ki na pravočasni poziv policije na pri- zorišče dogajanja ni poslal reševalnega vozila in zdravstvenega osebja! Razplet omenjencga dogodka bi bil lahko povsem drugačen... V tem primeru bi bile minute, sekunde za pomoč še kako dragocene in lahko odločilne, kar bi nemara pretehtalo jcziček na tehtnici in govorilo v prid življenja. V omenjenem primeru, žal. ni več mogoče ničesar spremen- iti. Vprašati pa se moramo. kdo v tej družbi ima pravico. da ..zaradi stroškov" presoja ali bo nekomu zagotovil pomoč ali ne. Še posebej, ker gre v tem primeru za cloveka. ki je zdravnik in je potemtakem dal Hipokratovo zapriscgo in obljubo. da se bo ravnal po tej "zdravniski bibiliji". Nc grc tudi pozabiti. da ta dircktor opravlja pomembno javno funkcijo podžupana občine Bre/.ice. zato hi si moral prizadevati za blaginjo vsakega občana "svqjc" občine. Medtem ko v tujini odstopajo funkcionarji in celo ministri zaradi man- jših napak, je pri nas že v navadi. da zadeve preprosto pometejo pod preprogo ali še enostavneje - zagrebejo! Bojunu Mavsar ObzorniK • naš gost Št. 38, januar 2001 Tatjana Avsec Za nami jet. im. Prešernovo leto. Kaj je potvojem mnenju prineslo slovenski kulturi in vsem nam? Čeprav je bilo dogajanje skoncentrirano na zadnje mesece, je najpomembnejše, da nam je dalo neko novo, bolj človeško in realno podobo velikega pesnika. Kot bi odstrli svilene tančice s stoletne, nadčloveške, skoraj božanske podobe, o kateri smo se učili in kakršno smo doslej edino poznali. Začeli smo spoznavati Prešerna kot vsakdanjega človeka in hkrati genija, ki mu ustvarjalni glasovi niso dali miru, zato je našel uteho tudi v alkoholu in drugih človeških razvadah. Njegova podoba ima zdaj dobre in slabe plati, a njegova poezija ostaja kljub temu nepresežena. Tak Prešeren je tudi bližji mladim, ki bodo njega in njegovo delo zdaj lažje sprejemali. In zdaj je že pred nami (spet v spomin na velikega pesnika) kultumi praznik. Kakšen je pomentega praznovanja in kako naj bi potekalo, da bi dosegli njegov namen... Lepo je, da imamo Slovenci tak praznik, vendar se bojim, da je postal nekakšna rutina, navada, nekaj, kar pač vsako leto »mora« biti. Takrat se organizira osrednja proslava, podelijo priznanja zaslužnim kulturnikom, takrat se kulturi nameni nekoliko več misli in obljub. Menim, da je praznik izgubil veliko svoje pristnosti in iskrenosti. Po mojem bi morali ta dan izkoristiti, da bi kulturnike združili, približati c kulturo širši javnosti, tudi tistim, katerim običajno ni tako dosegljiva. Na ta dan bi morali odpreti kulturne institucije, I zagotoviti čim več kvalitetnih prireditev, ta dan, ki je, hvala I bogu, dela prost dan, bi morali kulturno dejavno preživeti. j Kulturni praznik ni nujno samo svečana kulturna I prireditev... Kako bi kot vodja območne izpostave JSKD, ki je pri nas dokaj nova organizacija, ocenila razmere in sodelovanje z Zvezo kulturnih društev (prej ZKO)? Vsaka sprememba, ki se pojavi po desetletjih utečenega delovanja, najprej sproži odpor, strah pred novim. Tako je pred leti, ko se je pojavil SLKD, završalo tudi v Zvezah kulturnih društev, kjer so to razumeli kot nekakšen »sovražni prevzem«. Res je, da je JSKD prevzel nekatere naloge zveze, vendar je s tern sprostil ZKD-ju več prostora za drugo dejavnost. ZKD je še vedno avtonomna organizacija, katere vloga se ni spremenila: je posvetovalno in združevalno telo za svoje člane - društva in kot tako lahko deluje, organizira prireditve, ipd., po svqji volji. To bi moralo predstavljati nov izziv in novo kval-iteto. Kako pa je vaše delo sprejela obcina, oziroma njenimi organi, ki bdijo nad »občinsko« kulturo? Krška občina je dobro sprejela 01 JSKD in z njeno upravo dobro sodelujemo, saj občina zagotavlja do 40 % programskih ObžortiK D Št, 38, Januar 2001_________________________________________________________,_____________________________________________________sl SS gOSt teuii u mum Ze nekaj časa srečujemo na plakatnih panojih, v časopisih, na video straneh še vedno nekoliko zapleteno kratico - Ol SLKD Krško, ki nam postaja vse bolj znana, saj ponavadi pod njo stoji vabilo na koncert, predstavo/ razstavo ali srečanje. Takih najav je vse več, še bolj pomem- bno pa je, da skozi vse te dogodke sodeluje vse več ljudi, ljubiteljev različnih kulturnih dejavnosti. In čeprav en sam človek ne more narediti vsega, je res, da je za to, da je krška izpostava ena najbolj aktivnih, zaslužna predvsem naša tokratna sogovornica - Tajana Avsec. sredstev, ki se nanašajo na lokalno raven, vse materialne stroške, place zaposlenih in do 40 % programskih stroškov pa zagotavlja država. Ostala sredstva dobivamo tudi preko sponzorjev in razpisov. Ko je govor o denarju, je tega vedno premalo, zato bi želeli več posluha za finančno podporo kulturi s strani lokalne skupnosti in ažurnejše financiranje. Ali je ljubiteljstvo (nekdaj amaterstvo) v upadanju ali pa se samo spreminjata struktura dejavnosti in organiziranost? Ljubiteljstvo kvečjemu raste. To kažejo številke o novo registriranih društvih. V dveh letih, kar sem na Skladu, so samo v Krškem nastala štiri nova kulturna društva in podobno je v celotnem slovenskem prostoru. Slovenija je glede ravni ljubiteljske kulture veliko nad povprečjem evropskih držav. Pri nas je že preko 1.000 kulturnih društev, res pa je, da se njihova struktura s časom spreminja, predvsem se pojavljajo nove dejavnosti kot filmska, multimedjiska, kultura mladih, sodobni kulturni izrazi, ipd. Kako je z razvitostjo teh dejavnosti v občini in Posavju v primerjavi z ostalo Slovenijo. Ali (vsaj) na tern, področju ne zaostajamo? Tudi v naši občini in Posavju so ljubiteljske kulturne dejavnosti zelo razvite, predvsem pa naše območje v slovenskem prostoru izstopa po glasbeni - instrumentalni in pevski dejavnosti. Tako je v Posavju kar 28 pevskih zborov in vokalnih skupin, 7 pihalnih orkestrov, big band, in to vse na izredno visoki kakovostni ravni. Razvite so tudi likovna, literarna, fotografska in plesna dejvnost. Kako pa je s posavskim sodelovanjem? Ena najpomembnejših vlog Sklada je ravno v tern, da v ljubiteljski kulturi spodbuja preseganje občinskih meja s sodelovanjem in povezovanjem. Ljubiteljski kulturi omogočamo promocijo in nastope tudi y drugih občinah in obratno in v tej smeri vse tri posavske izpostave dobro sodelujemo. Pogrešam le še boljšo informiranost o tern, kaj se kje dogaja, in morda bi morali več sodelovati s sorodnimi organizacijami in zvezami. Kakšno je torej stanje duha, kakšna je kultura v širšem pomenu besede tu v Krškem, ob prelomu tisočletja? Žal opažam, da kljub vsemu Krško ne živi, ne diha kot resnično kulturno mesto. Razlog je nemara v tern, da naši ljudje niso pravi meščani, da imajo mnogi v okolici vinograde ali posesti, kjer delajo v prostem času, ko je v mestu največ prireditev in drugega dogajanja. Nič novega ne bom povedala, a je prav gotovo pomembno, da Krško nima svojega centra in je fizično razbito, zato ne živi kot kulturno mesto, čeprav imamo veliko dejavnosti in tudi veliko ustvarjalcev na različnih področjih. Nekdanji amaterizem so držali pokonci dolgoletni krajevni aktivisti, ponavadi v t. im. prosvetnih društvih, Svobodah, itd. Kako je z zamenjavo generacij oz. vključevanjem mladih? Z veseljem ugotavljam, da so društva, ki so desetletja razvijala tradicionalne kulturne oblike, ki so ohranjala dediščino, še vedno zelo aktivna, zato se ni bati, da bi to delo zamrlo. Vidim, da se mladi vključujejo tudi v takšne skupine, kot so pevski zbori, še vedno nastajajo nove skupine iz mlajših generacij. Hkrati pa se pojavljajo nove dejavnosti, kar je naraven proces. Vsaka skupina se lahko zdaj organizira v društvo, tako univerzalnih društev, kot so bile Svobode, ni veliko, društva so bolj specializirana za eno področje. A tudi v okviru večjih društev ni težav, saj tam zdaj pogosteje nastajajo nove sekcije, v katerih so mlajši ustvarjalci, ki uporabljajo sodobnejše oblike. Katero področje je tebi najbližje in na katerem si morda tudi ti sama (bila) ustvarjalna? Zame so seveda vse dejavnosti enakovredne in zanimive. Osebno pa imam rada pies, sodelovala sem tudi v krškem literarnem klubu, čeprav bolj kot izvajalka, z veseljem pa bi sodelovala v dramski skupini, če bi jo v Krškem uspeli ustanoviti. Lepoje, da imamo Slovenci tak praznik, vendarse bojim, da je postal nekakšna rutina, navada, nekaj, kar pač vsako leto »mora« biti. SLKD se je z letošnjim letom po novem Za- konu o Javnih skladih pravno preoblikoval in je postal JavniskladRS za kulturne dejavnosti. S tern pa ni bistvenih sprememb v samem poslanstvu in namenu sklada. JSKD je para- državna institucija, ka- tere osnovno poslanst- vo je organizacijska in strokovna pomoč lju- biteljski kulturi (dru- štvom, posameznikom, zvezam) ter sofinancir- anje in spodbujanje lju- biteljske kulturne de- javnosti. Velik pou- darek daje izobraževa- nju in stem izboljševan- ju kakovostne ravni lju- biteljske kulture, hkrati pa opravlja tudi druge kulturne dejavnosti. Ima tudi povezovalno funkcijo, saj deluje 52 območnih izpostav na lokalnih ravneh po vsej Sloveniji in po enotnih merilih. n ObzorniK naš gost Št. 38,.januar 2001 Kerjedeloz Ijudmi že dolgo moja Ijubezen, kerimam vtem že kar precej izkušenj, mi ni težko. Veliko delaš z različnimi Ijudmi, pri čemer si očino uspešna. Ali je z umetniki in kulturniki težko delati? Ker je delo z ljudmi že dolgo moja ljubezen, ker imam v tem že kar precej izkušenj, mi ni težko. Res je vsak človek posebnež, umetniki in kulturniki pa še toliko bolj, res je tudi, da so to ljudje, ki jim birokracija ne leži, naša organizacija pa je takšna, da ima veliko, čedalje več birokracije, a drugace ne gre. Ljudem se moramo približati, jim obrazložiti, biti potrpežljivi. Društva doslej niso bila navajena toliko načrtovati, a to je tudi zanje pozitivno, saj morajo razmišljati bolj dolgoročno, kaj in kam želijo s svojo dejavnostjo. Ali ljudje radi sprejemajo vašo pomoč? •Absolutno. Izobraževanja so dobro sprejeta. Nisem si niti predstavljala, da se bo npr. Iikovne sole udeležilo preko 40 ljudi. Zame je vzpodbuden njihov odziv, njihovo zadovoljstvo, ker to potrebujejo. S tem se izboljšuje kvaliteta, tudi ljubiteljsko kulturo je namreč treba nenehno dvigati. In kjeje meja med ljubiteljsko in profesionalno kulturo? Vsekakor je zelo tanka. V Sloveniji obstaja veliko ustvrajalcev, ki so na ravni profesionalnih, akademsko izobraženih umetnikov, a nimajo ustrezne izobrazbe. Bistvena je kakovost. I renja obstajajo, to je potrebno pnznati. Med profesionalno in ljubiteljsko kulturo je to vedno bilo in je še prisotno, še posebno na področju Iikovne umetnosti. Katero dejavnost pa vendarle pogrešaš? Lutke. Zdaj si prizadevamo, da bi zaživela lutkovan dejavnost, zbiramo ljudi in sčasoma naj bi se oblikovala skupina, izobraževali jo bomo in potem bodo sami peljali naprej. Koliko si še aktivna na področju dela z Romi, kjersi prej delala? Ze od tretjega letnika (študirala je specialno pedagogiko, op.p.) sem se ukvarjala s t. im. romskim projektom, s socialno integracijo Romov. Namen projekta je bil pomoč romski skupnosti k enakopravnejšem vključevanju v okolje. Šlo je za delo z Romi in neromi, delavnice za spoznavanje različnosti, kulture in zgodovine Romov, da bi prispevali k zmanjševanju rasne nestrpnosti in predsodkov o Romih. Projekt je trajal osem let, najprej sem delala kot študentka prostovoljka na. fakulteti tri leta, nato pa so me skupaj s projektom zaposlili na Društvu za preventivno in prostovoljno delo v Ljubljani, kjer sem delala pet let, dokler se nisem odločila, da se vrnem v Krško. Zakaj taka odločitev? To je bil splet dejavnikov, natančno niti sama ne vem. Gotovo so vplivali stanovanjski pogoji, začutila sem potrebo po spremembi po tolikem času, želela spremeniti svoje delo, tudi drugi pogoji niso bili toliko ugodni, da bi ostala. Ali to delo kaj pogrešaš? Ne, ker ga deloma še vedno opravljam, to je pač stvar, ki jo bom vedno počela, je tudi del mene. Sodelujem pri različnih projektih, tako v Ljubljani kot pri nas, z romskimi otroki imam še vedno plesne delavnice, organiziram letovanja za romske otroke in tudi delavnice za neromske za spoznavanje različnosti. Te delavnice razvijam in jih izvajam, to je moje prostovoljno delo v prostem času, želela bi delati §e več, a ne gre. Prostega časa imaš torej bolj malo. To je značilnost mojega dela, saj so kulturne prireditve v glavem med vikendi ali popoldne, prostega časa je manj, a hkrati pa toliko več zadovoljstva. To je delo, ki ga rada opravljam. Tatjanino delo z Romi je bilo deležno priznanj. Med drugim v okviru akcije revije Naša žena, kjer so izbirali ljudi odprtih rok na humanitarnem področju. Nominiranaje bila tudi kot slovenska predstavnica za nagrado Evrope, ki jo podeljujejo vsaka štiri leta in s svojim projektom je zastopala Slovenijo na finalu prireditve v Španiji. Tatjana tudi rada hodi na sprehode, veliko ji pomeni glasba, predvsem etno glasba različnih kultur, več bi želela brati, a zdaj spet študira - management neprofitnih organizacij, čakata jo še dva izpita, nato pa magistrska naloga... Pravi, da (zaenkrat) ostaja pri tem delu, vendar (si) ne daje posebnih obljub in ne zastavlja dolgoročnih ciljev. Za njp je drugačna pot od mnogih drugih, ki so odšli v glavno mesto za boljšim kruhom in afirmacijo, ona se je tarn usposobila in prišla nazaj s pomenfbnimi izkušnjami. Verjamem, da bo Tajana nekoč spet odšla v Ljubljano in morda še kam drugam, a se bo vedno tudi vračala. Zato ker v sebi nosi ne- mir kot njeni prijatelji kulturniki, umetniki in - Romi. Silvester Mavsar ObžofniK D St. 38, Januar 2001 od tu in tarn 0 POKRAJINI NA REFERENDUMU Konec meseca decembra so se v podjetju Numip Krško na razširjenem sestanku sestali člani Območnega združsnja seniorjev Posavja. Seniorji so razpravljali o dveh, za Posavje aktualnih temah, In sicer o postopkih za ustanovitev pokrajine Posavje In o tekočih aktivnostih za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Ker je konec minulega leta Državni zbor spre- jel koalicijsko pogodbo, po kateri naj bi imele bodoče regije najmanj 100.000 prebivalcev, opcije kažejo na to, da bo Posavje kot celota priključeno celjski ali novomeški pokrajini, ali pa ga bodo razdelili na dva dela, en del pod Novo mesto in drugi del pod Celje. Zato so bili seniorji mnenja, da moramo v Posavju vztrajati pri ustanovitvi svoje, skupne pokrajine in v ta namen v čimkrajšem času imenovati delovno skupino, ki bo pripravila elaborat za ustano- vitev Pokrajine Posavje, v katerem je potrebno poudariti kulturno in zgodovinsko povezanost občin tako v preteklosti kot v sedanjem času, geografsko celoto tega obmocja, gospodarsko kompatibilnost z ustrezno infrastrukturo, skupni gospodarski program in izpostaviti negativne iz- kušnje iz preteklosti, ko so občine prehajale pod pristojnost različnih okrajev. Seniorji so bili tudi mnenja, da je potrebno o oblikovanju Pokrajine Posavje informirati vse občane, le-ti pa naj bi im- eli možnost, da izrazijo svoje mnenje o ustano- vitvi Pokrajine na referendumu. Ker ostaja zaenkrat tudi nejasna usoda izgradnje hidro- elektrarn na Spodnji Savi, je Združenje senior- jev naslovilo na Svet Pokrajine Posavja v ustanavljanju pobudo, da le-ta zahteva od Vlade RS, da se jasno opredeli do izgradnje verige HE, naj se izgradnja končno prične, ali pa, kakor so menili seniorji, naj gre ta, za Posavje še kako pomemben projekt, z grenkim priokusom neuspeha in naše neodločnosti v pozabo. (B.M.) USPEŠNO LETO V NUKLEARKI Minulo leto je Nukleama elektrama Krško, pa öeprav so se v podjetju v prvlh mesecih leta spopadali še z velikimi likvidnostnimi težavami, vendarle zaključila uspešno, če ne že glede na število realiziranih projektov najuspešnejše do sedaj, saj bodo leto zaključili tudi brez izgube. Uspešno so zaključili tri velike projekte, in sicer obsežen projekt modernizacije, ki so jo izvedli tako v okviru finančne konstrukcije kot v zadanem časovnem terminu, brez zapletov za- menjali uparjalnika, po besedah direktorja Nuklearne elektrarne Staneta Rožmana pa so uslužbenci najbolj zadovoljni zaradi popolnega simulatorja, ki služi kot orodje, na osnovi katere- ga dosegajo navišji standard usposabljanja oper- aterjev. V letu 2000 niso zabeležili neplaniranih zaustavitev objekta in dosegli solidno ekonoms- ko situacijo, saj ekonomski pokazatelji kažejo, da bodo poslovno leto zaključili brez izgube, pozitivno. V lanskem letu je proizvodnja znašala 4 760 700 Mwh bruto električne energije nä izhodu generatorja oziroma 4 548 788 Mwh neto električne energije. Faktor razpoložljivosti je bil 83,06 odstoten, faktor izkoriščenosti pa 80,40 odstoten.Po 20 letih obratovanja so prenovili in sodobnejše opremili tudi informacijski center NEK v Kulturnem domu Krško, v sklopu le-tega pa tudi malo sejno dvorano. V minulem letu je center obiskalo 150 skupin ali 4200 obiskoval- cev. (B.M.) SPREMEMBE NA KRŠKl POLICIJI Ker je bil tik prcd iztekom minulega leta na mesto državnega sekretarja za področje policije na Ministrstvu za notranje zadeve nekoliko nepričakovano imenovan direktor PU Krško Miha Molan, so kajpak takoj stekla tudi ugibanja, kdo naj bi postal novi, prvi mož krške policije. Ceprav se je sprva kot možnega kan- didata omenjalo ime načelnika urada uni- formirane policije Zlatka Pirša, se je že med novoletnimi prazniki izvedelo, da naj bi to mesto zasedel 34-letni Andrej Zbašnik iz Brežic, komandir postaje mejne policije na MMP Obrežje. Kot ustreznega kandidata ga je 3.. januarja ob svojem delovnem obisku v Krškem predstavil tudi generabii direktor policije Marko Pogorevc, Zbašnik pa se je na podlagi odlocbe dva tedna kasneje tudi uradno preselil v novo pisarno na PU Krško. Slednja je vsekakor udobnejša od improvizirane pisarne v "zabojniku" na Obrežju, v kateri kot Zbašni- kov naslednik sedi Robert Kobe, dosedanji po- močnik komandiria na PP Krško. (B.M.) gospodarstvo Št 38, januar 2001 ŠKRAT IN "PRAVLJIČNI" POSLOVNI USPEHI V TERMAH V Termah Čatež so sredi meseca januarja pripravili tiskovno konfer- enco, na kateri smo lahko slišali pre- cej izčpne podatke o poslovanju na- šega največjega termalnega zdravil- išča, ki se je v minulem letu „razširi- lo" tudi preko dosedanjih meja brežiške občine. Za to priložnost so se v termah še posebej potmdili in zbrali veliko število novinarjev iz Slovenije in Hrvaške, a tudi med gostitelji smo tokrat lahko spoznali celotno vodstveno ekipo, ki je v zad- njem času še (strokovno) okrepljena in pomlajena. Posebnost prireditve je bilo vsekakor uvodno srečanje s škratom Čatežem, ki na vhodu v zimsko termalno riviero v domačem in tujih jezikih pozdravlja obiskov- alce, najbolj pa ga bodo gotovo ve- seli najmlajši. Čeprav se je škrat Čatež v toplicah pojavil z enoletno zamudo, poslo- vanje čateške družbe v tem letu ni bilo nič manj uspešno. Poslovanje v minulem letu vodstvo ocenjuje kot zelo dobro, še več, njihova pričako- vanja so bila celo presežena. Tako so v letu 2000 povečali število nočitev za 11 odstotkov in dosegli skupno 477.626 nočitev v vseh objektih. Obisk tujih gostov je porasel za 58 odstotkov. Povprečna stopnja letne rasti prihodka je znašala (od leta 1993 dalje) 21 odstotkov, rast bruto dobička pa je bila kar 31 odstotna. Skupna vrednost Term, ki je znašala leta 1991 milijardo tolarjev, je zdaj narasla na premoženje, ki je vredno 16,5 milijarde tolarjev. Investicije iz leta 1999 so popolno- _ ma izpolnile pričakovanja, v letu I 2000soTermeČatežprvičposlov- I ale na treh lokacijah, in sicer v ¦ Čatežu, na Mokricah in tudi v Ko- I pru, prav tako bodo na vseh treh I lokacijah tudi letos nadaljevali z I investicijami, med katerimi so na- I jpomembnejše: obnova sob v ho- ¦ telu Zdravilišče in i zgradnj a apart- ¦ majev ob hotelu in v kampu, nov ¦ bazen z novimi atrakcijami pri I vhodu v letno rivirero. V Mokri- I cah bodo v obnovljenih kaščah I uredili depandanso hotela z apart- ¦ maji, ki jih bodo kot prvi v Slov- ¦ eniji namenili pogodbenemu čas- ¦ ovnemu zakupu. Največ novosti ¦ pa seveda pričakujejo v Kopru, ¦ kjer naj bi na pomlad na območju ¦ Žusterne zaključili z urejanjem ¦ kompleksa, ki zajema obnovo ho- ¦ tela, izgradnjo garažne hiše, zu ¦ nanje i n notranje bazene ter drugo. ¦ Po besedah generalnega direktor- ¦ ja Boruta Mokroviča bodo posku- I šali uresničiti še nekatere cilje, kot ¦ je nakup večinskega deleža v ¦ družbi, ki ima v lasti nekaj hotelov, ¦ prizadevajo si zagotoviti gradnjo ¦ vodnih komplesov v treh večjih tujih mestnih središčih (slišali smo, da gre med drugim za komple- ks Ilidža v Sarajevu), vrednost in- vesticij pa naj bi bila preko 5 milijard letno. Na pomisleke, da kljub takim uspe- hom morda pozabljajo na kvaliteto, v Čatežu odgovarjajo, da vsako pri- pombo, kritiko preučijo, da imajo orgniziranjo nenehno usposabljan- je, da imajo kontrolo kvalitete, zelo močno organizacijo dela, da se zavedajo vseh plati in pasti, saj se trudijo, da bi bili ne le največja pač pa tudi najboljša družba v svoji gos- podarski panogi pri nas. (sim) ObžorViKBI Srečanje inuolidk - telouadk V prostorih Društva upokojencev v Krškem so se 12. januarja na ponovo- letnem srečanju zbrale članice Društva invalidov Krško, ki se sicer en- krat tedensko redno zbirajo pri telovadbi. Zaradi želje po aktivnosti in druzenjö si organizirajo tudi mesečne pohode v naravo, v bližnjo in dal- jno okolico, s čimer skrbijo za krepitev svojega dihalnega in srcno- žilnega sistema. Na omenjeno srečanje, ki se ga je udeležilo 21 od skup- no 25 telovadk, je prišel tudi vodja njihove organizirane telovadbe, g. stane Iskra, ki je med ostalim spregovoril o zavzetosti pri izvajanju vaj, ga. Magdalena Bogovič pa je pripravila poročilo o lanskoletnih dejav- nostih in spregovorila o novih ciljih ter nalogah, ki jih je potrebno oprav- iti za uspešno delovanje. Srečanje je bilo še posebno prijetno zato, ker so ga članice z veliko dobre volje pripravile same. Sumna Simic Št 38, Januar 2001 mladi Najboljši v Sevnici Tudi v letošnjem januarju so na sevniškem radiu pripravili tradicionalno javno prireditev, na kateri se spomnijo tis- tih športnic in športnikov, ki so bili v minulem letu najbolj uspešni, hkrati pa je prireditev tudi nekakšen pregled te dejavnosti in priznanje vsem, ki na športnem in re- kreativnem področju porabijo ure in ure prostega časa. Tisto, kar smo na prejšnjih priredit- vah nekoliko pogrešali, se je tokrat zgodilo: poleg že običajnega sce- narija in sodelujočih športnikov in športnic, izvajalcev kulturnega in zabavnega programa so v goste pov- abili športnika z izjemnimi rezulati, ki je lahko zgled mlajšim, ki na to pot šele stopajo. Tokrat je bil to dal- jinski plavalec oz. maratonec Mar- tin Strel, ki je v zanimivem, čeprav morda nekoliko predolgem pogovo- ru z voditeljico prireditve Cvetko, povedal marsikaj zanimivega o svoji zadnji veliki preizkušnji, ko je pre- plaval reko Donavo. Govoril je tudi o načrtih, predvsem o plavanju na ameriški celini, za kar si prizadeva kot športni profesionalec prav te dni zagotoviti čim boljše pogoje. Strel je sodeloval tudi pri podelitvi pokalov najboljšim, ti pa so za leto 2000 bili: Rokometni khib Sevnica v skupin- skih športih in ekipa Karate kluba Hypo v individualnih športih, na- slov najboljše športnice je osvojila tekmovalka v ju-jitsu Katja Urek, članica kluba Ippon Rucanoor, naslov najboljšega športnika pa at- let, tekač Borut Veber iz Atletskega kluba Sevnica. Prvič so v Sevnici letos podelili posebno nagrado za naj športno osebnost leta - za kar je bil izbran prizadevni športni funk- cionar in predsednik sevniškega Partizana Robert Perc. (sim) Po podatkih o kategoriziranih šport- nikih, ki jih je na podlagi rezuitatov obdobju od maja do novembra leta 2000 izdal Komite Slovenije, imajo status kategoriziranih športnikov naslednje športnice in športniki iz sevniške občine: MEDNARODNI RAZRED: Tina Grabnar za dose- ženo 11. mesto na svetovnem prven- stvu v streljanju s samostrelom. DRŽAVNIRAZRED: Danilo Petrin za doseženih 588 krogov v streljanju z zračno puško. Borut Veber za os- vojeno 1. mesto na državnem prven- stvu v teku na 800 m. Katja Urek za 'doseženo 1. mesto na državnem prvenstvu v borbah do 55 kg. Danilo Lisec, Denis Orač in Marko Stopar za osvojeno 1. mesto na državnem pr- venstvu v katah. MLADINSKI RA- ZRED: Alenka Radej za 2. mesto v krosu na mladinskem državnem prvenstvu. Katja Novšak za 1. mesto v borbah do 69 kg na mladinskem državnem prvenstvu v Ju-Jitsu. Iztok Busar za 1. mesto v katah na držav- nem prvenstvu za starejše mladince. Stojan Tomažič za 3. mesto v borbah do 65 kg na državnem prvenstvu za starejše mladince. Med športniki, ki tekmujejo za klube iz drugih občin, so osvojili: status športnika državnega razreda Silvo Koželj za naslov državnega pr- vaka v borbah do 75 kg v karateju, Franc Pavlovič za doseženih 117 točk v trapu, Gorazd Slemenšek za 9. mesto v trapu in status MLADIN- SKEGA RAZREDA: Marko Sle- menšek za 2. mesto na državnem prvenstvu v trapu za ml. madince. Za dolgoletno in i\spešno delo je letos prejel občinsko priznanje tren- er karate kluba Hypo - Jurij Orač. miadi šahisti so se pomerili na Bledu Na Bledu je 20. in 21. januarja potekalo državno osnovnošolsko prvenst- vo. Na prvenstvu so nastopali tudi učenci iz naše regije. Rezultati: V konjturenci kategoriziranih fantov do 15 let (16 igralcev) je bil Štajner Samo iz OŠ Krško tretji. V konkurenci kategoriziranih deklet do 15 let (16 igralk) je bila Kozinc Ana iz OŠ Bianca štirinajsta. V konkurenci nekategoriziranih fantov do 15 let (56 igralcev) so bili doseženi nasledn- ji rezultati: 30. mesto Bučar Marko OŠ Kostanjevica, 31. mesto Kranjec Primož OŠ Krško, 35. mesto Mitrovič Boris OŠ Sevnica. med nekatego- riziranimi dekleti do 15 let (45 igralk) so bili doseženi naslednji rezul- tati: 10. mesto Topič Jelena OŠ Sevnica, 18. mesto Brečko Tina OŠ Bian- ca, 22. mesto Mirtič Eva OŠ Krško. (Na sliki: mladi šahisti iz občine Krško s svojim mentorjem Marjanom Božičem). ¦B Obzortlik posavski utrip St. 38, januar 2001 DARILO VZAJEMNE Predstavniki krške Poslovne enote Vzajemne zdravstvene zavarovalnice: dr. Stanislav Cuber, Katarina Jevšnik ter Tanja Mlakar, so 9.januarja vodji Zdravstvene postaje Senovo drjanji Zorko Kurinčič slavnostno izročili polav- tomstki, bifazični defibrilator Heartstream FR2. Defibnlator, ki sodi med najsodob- nejše tovrstne aparature, je nedvom- no dragocena pridobitev za senovs- ko zdravstveno postajo, saj je to pravzaprav edina aparatura, ki lah- ko človeku, ko mu v določenem tre- nutku preneha delovati normalna funkcija srca, s hitrim posredovan- jem le-tega vrne nazaj v življenje. Rokovanje z defibrilatorjem je izre- dno enostavno, saj omogoča upravl- janje samo z dvema tipkama in nudi celo vrsto dodatnih storitev. Je odporen na udarce in celo vodo, vsekakor pa je zaradi majhnega ob- sega in teže praktičen, saj ga je možno prenesti na najbolj odročna in nedostopna mesta. Vzajemna zdravstvena zavarovalni- ca je v sklopu donatorske akcije "Defibrilator rešuje življenje" po- darila defibrilator desetim sloven- skim zdravstvenim ustanovam oz. zdravstveni ustanovi v vsaki območ- ni enoti, v skupni vrednosti 7,3 mili- jonov tolarjev, z njo pa so se želeli, kakor je ob tej priložnosti poudaril dr. Stanislav Čuber, zahvaliti tako svojim zavarovancem za izkazano zaupanje kot pokazati, da zdrav- stvene zavarovalnice znajo prisluh- niti tudi težavam, s katerimi se srečujejo zdravstvene institucije. (B.M.) Tatjanaz dežnikom poeii je Pravo osvežitev v kulturni ponudbi mesta Krsko pomenijo literarno glas- beni večeri, ki jih od lanskega novem- bra s skupnim naslovom Pod dežni- kom pripravlja študentka Tatjana Lapuh iz Leskovca. Ker je tudi sama obetavna pesnica, je Tatjana znala prisluniti očitno naraščujočemu zani- manju mladih z nasega obmocja za lit- erarno ustvarjanje, prve izvajalske iz- kušnje pa^ je nabirala že na brežiški gimnaziji in v okviru tamkajšnjih ka- varniških večerov poezije. Na prired- itvah, ki se odvijajo v videmski kavar- ni Rondo in v okviru kulturne sekcije Kluba posavskih študentov, se je pred- stavilo s svojimi deli že ducat mladih literatov. TJterarne dogodke "pod dežnikom" boste lahko spremljali praviloma dvakrat mesečno vse do pomladi. "Se sem žhia" Že ob naslovu pesniške zbirke Janje Blatnik lahko predvidimo, da je njeno ustvarjanje vzpodbujeno z resničnimi življenjskimi izkušnjami. In res, poje mu hvalnico in hkrati poskuša razumeti žalostna in težka ob- dobja, ki jih le to prinaša s seboj. Janja se je izraža tudi s slikanjem na steklo in svilo, njeni izdelki pa so bili na ogled po enourni predstavitvi klnjižice. Prišlo je mnogo ljudi, predvsem domačinov, prijateljev, po številii pa niso veliko zaostajali nastopajoči, ki so skrbeli za razgiban pro- gram. Janjina besedila so izmenično brali Stanka Hrastelj, Petra Rep ter Iztok Stare, prisotni pa so bili še posebej navdušeni nad glasbenim pro- gramom tako mlajših kot starejših izvajalcev, saj so nastopali: Jerneja Žarn, Ana Stopar, Mateja Žarn, Lara Jagrič, Mateja Praprotnik, Peter Martinčič in Sonja LeviČar, zapeli pa so tudi člani pevskega zbora Roženkravt. Ocenjevanje njenih pesmi prepustimo kritikom, sami pa bomo v njih začutili iskreno vero, ljubezen in pogum avtorice, ki se je odločila, da se bo poskusila z besedami, čeprav je bil njen najljubši pred- met matematika in je imela zaradi bolezni veliko težav pri pisanju. Po njenem uspešnem premagovanju težav, se res lahko ponovno zamislimo, kakšno čudovito moč ima človekova volja. M.M. ObzorniK IB St. 38, Januar 2001_______ posavski utrip KDO NAS (IAHKO) IZOBRAŽUJE V POSAVJU? HHHB Ta mesec smo lahko spoznali še en regijsko, t.j. posavsko naravnan projekt: Sklad dela je predstavil brošuro z naslovom Vodič po pro- gramih izobvraževanja, v katerih se predstavlja 17 ponudnikov izo- braževanja s kar 101 programom, vsem pa je skupno, da so iz po- savskih občin. Kot je dejal vodja sklada in pro- jekta Aleš Germovšek, je ideja nastala iz potrebe njihove usta- nove, ki se ukvarja z t. im. "raz- vojem človeŠkih resursov" ter posredovanjem dela in delovne sile. Pri tem so ugotovili, da se z iz- vajanjem izobraževanja (za odra- sle) v Posavju ukvarja razmeroma veliko organizacij, ustanov in posameznikov, našteli so jih kar 35, vendar pa (doslej) ni bilo mog- oče dobiti pravega pregleda te po- nudbe. Tudi tokrat se vsi izvajalci niso odzvali vabilu za sodelovanje oz. niso (pravočasno) poslali po- trebnih informacij. Na skladu up- ajo, da bodo k naslednji izdaji vodiča uspeli pritegniti še čimveč ostalih izvajalcev. Kljub temu je izbrana ponudba tako po kvaliteti kot kvantiteti zadovoljiva, saj so v njej zajeti vsi najpomembnejši iz- vajalci. V tem primeru gre seveda v večini primerov za samoplačni- ške programe, pri nekaterih pa je potrebno in možno pridobiti sofi- nanciranje s strani različnih fi- nancerjev. Brošura je urejena na dva nači- na, programe najdete po abeced- nem seznamu izvajalcev ali po seznamu programov, med kateri- mi najdemo: osnovno šolo za odrasle, nižje in srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno in tehniško izobraževanje, višje in visoko strokovno izobraževanje, izobraževanje po zakonskih pred- pisih, jezikovno izobraževanje, računalniško izobraževanje, pro- grame s področja kontrole kako- vosti, kovinarstva, strojništva, poslovne, finančne in marketinške dejavnosti, študijske krožke in druge programe. Rl alvasorjeva Iffllknjižnica Krško. KRŠKO.CKŽ 26, tel. 07/4904000, fax: 07/49 04 020 Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59, Krško, tel. 07/4903070 Izposojevališče KOSTANJEVICA, tel. 07/49 86 210 POUHBIIO PODJEIJEm, usranounm, znuooom... V Valvasorjevi knjižnici Krško ugotavljamo, da po našem gradi vu in podat- kovnih bazah vedno več posegajo tudi zaposleni, saj spremljanje novosti v posamezni stroki in permanentno izobraževanje postaja vedno večja potre- ba tako za ohranitev delovnega mesta kot tudi za to, da je podjetje na trgu vedno korak pred konkurenco. Poleg pestre izbire strokovnih knjig in revij Vam v knjižnici ponujamo tudi dostop do vrste podatkovnih baz, ki Vam lahko v veliki men olajšajo za- mudno iskanje po strokovni literaturi, katere vsebina ni vedno najbolj ažurna. V knjižnici imamo možnost pregleda zaloge preko 200 slovenskih in kar nekaj tujih knjižnic, dostop do Interneta, verjetno pa bi bila za Vas zanimiva tudi baza IUS - INFO, saj nudi vso veljavno slovensko zakonodajo, sodne odločbe, pravna mnenja, seznam vsebine uradnih listov, register veljavnih predpisov itd. Baze gradiva Valvasorjeve knjižnice lahko preko Interneta pregledujete 24 ur dnevno, od doma ali z delovnega mesta si lahko rezervirate naše gradi vo, ali pa si izposojeno gradivo, ki rau je rok izposoje že potekel, tudi podalj- šate. Preko naše spletne strani pa se lahko vključite v bazo katerekoli sloven- ske knjižnice, ki deluje v sistemu COBISS. Gradivo, ki ga naša knjižnica nima na zalogi, pa si lahko za Vas izposodimo preko medbibliotečne izposoje iz slovenskih ali tujih knjižnic. V letu 2001 Vam ponujamo, da clan naše knjižnice postane tudi Vaše podjetje, ustanova, zavod, društvo... Če Vas tovrstno članstvo kakorkoli zanima, Vas prosimo, da nas o tem obvestite pisno, po faxu, telefonu, e- mailu cohissikkrs@kk.sik.si. ali pa se v naši knjižnici oglasite oseb- no, da Vas podrobneje seznanimo z vsemi možnostmi, ki Vam jih ponu- jamo in se dogovorimo za Vaše član- stvo. Direktorica Ida Merkur Spoštovani starši, vašenajmlajševabimo, dasenampridružijona »Potovanju po pravljični dešli«, vsaktorekob17.uri v Valvasorjevi knjižnici. Pustite jim v svet domišljije! kmetijstvo Št 38, januar 2001 IABOLČNI DRAGULII že< v prodaji V mesecu januarju so pri Sadjarski zadrugi Posavja plasirali na tržišoe prve tone jabolk - Topaz, ki jj pravi- jo tudi dragulj med jabolki. Gre za novo sorto jabolk pri nas, ki so jo pred tremi leti, ko je Sadjarska za- druga Posavja pridobila licenco za pridelavo Topaza v Sloveniji, zasa- dili na 17 hektarjih nasadov po ra- , zličnih predelih Slovenije. I Jabolka Topaz so neškropljena ja- bolka, saj so pri del ana brez uporabe sintetičnih kemičnih sredstev ter brez uporabe mineralnih gnojil, zato so tudi kmetije, na katerih jih pride- lujejo, prijavljene v program kon- trole ekološkega kmetovanja pri Kmetijskem zavodu Maribor. Po tri- letni kontroli, ki jo izvaja avstrijska kontrolna služba Avstria Bio Garan- tie, bodo ti pridelovalci pridobili tudi pravico uporabe naziva "eko- loško ali bio sadje". Po besedah direktorja Sadjarske zadruge Posav- ja Antona Koršiča, se je sort a To- paz, katere domovina je sicer Češka, že sedaj izkazala kot popolnoma odporna na jablanov škrlup in jabl- anovo pepelovko, proti škodljivcem pa se uspesno borijo z naravnimi preparati, ki so dovoljeni po Uredbi sveta Evropske unije o biološki proizvodnji kmetijskih proizvodov. Jabolka Topaz so srednje debela, čvrsta, sočna in aromatičnega, kiselkastega okusa in se izredno do- bro skladiščijo. Specifična so neko- liko po tern, da takoj po obiranju še nimajo primernega okusa, temveč so za uživanje primerna tedaj, ko dozor- ijo in se plodovi iz krovne rdeče barve obarvajo v oranžno. Jabolka Topaz prodajajo po Sloveniji na devetih prodajnih mestih, in sicer v prodajal- nah Mercatorjevih hipermaktov, zanje pa boste, pakirane v zavitke po 0,65 kg, odšteli 249 tolarjev. (B.M.) m^m^^m*- p^savske novice obz'ornik. com Planinsko društvo BOHOR-SENOVO vabi na 6-tradicionalni KOZJE-PLANINSKIDOMNABOHORJU v soboto, 17. februarja, 2001 Odhod Izletnikovega avtobusa redne proge iz Krekega ob 730, s Senovega ob 74S. V Kozjem dobrodošlica in presenečenje, nato bo start pohodnikov ob 900! Hoje do koce bo cca 3-4 ure. Inf. nates. 497-14-32. VABLJENI! ObzorniK |Q Št38,jaimar2001 informativna priloga Občine Krsko Občine Krško občinakrško Spostouane občanke in obtani! Začetek novega leta je čas, ko pregledamo delo preteklega leta in pripravljamo načrte za pri- hajajoče. Minilo je že dve leti, kar sem začel opravljati funkcijo župana. V želji, da bi vas čim bolje sez- nanili z našim delom, smo v občinski upravi pri- pravili obsežnejši pregled minulega obdobja. Prvo Ieto mandata je bilo zaznamovano pred- vsem s prizadevanji za zmanjševanje zadolžitve občinskega proračuna, kar je dodatno otežil Za- kon o financiranju občin, ki je občino Krško močno prizadel. Hkrati z reševanjem težke fi- nančne situacije nam je uspelo rešiti tudi vse spore oz. tožbe na sodišču. Z reorganizacijo •smo dvignili raven usposobljenosti občinske uprave. Posebno pozornost smo v letu 1999 namenili izdelavi in usklajevanju štiriletnega programa investicijskih vlaganj. Največji investiciji, ki smo jih zaključili v preteklih dveh letih, sta ko- munalna ureditev otoka Kostanjevica in Sred- nješolski center Krško. V letu 2000 je bilo začetih več investicij. Med največje spadajo zdravstveni dom Krško, čistilna naprava Ko- stanjevica in obrtna cona MDB. Začetek izgradnje novega zdravstvenega doma v Krškem je rezultat skupnih naporov, timskega dela v občinski upravi in širšega sodelovanja, pomeni pa uresničitev dolgoletnih načrtov re- ševanja prostorske stiske sedanjega doma. V prihajajočem obdobju načrtujemo začetek investicij za zagotovitev materialnih pogojev za devetletno osnovno šolanje (dograditev OŠ Se- novo, nova telovadnica pri OŠ Jurij Dalmatin Krško, odkup starega hotela v Krškem za po- trebe Glasbene šole). Občina Krško želi pospeševati gospodarski razvoj. Z gospodarstveniki. imamo redna mesečna srečanja. Preko lokalnega podjetni- škega centra, Valvasorjevega raziskovalnega centra in Regijskega pospeševalnega centra Krško, ki je pridobil status Razvojne regional- ne agencije za Posavje, želimo gospodarstvu zagotavljati podporno okolje, ki spremlja in v naš prostor prenaša smernice razvoja gospo- darstva v državi ob približevanju EU. Zaključujemo izgradnjo obrtne cone MDB II., nov izziv pa predstavlja sprejem prostorsko ure- ditvenih pogojev za industrijsko cono Vrbina. Izpeljavo zastavljenih ciljev je omogočilo do- bro delo in sodelovanje v občinskem svetu. Lahko rečem, da z dosedanjim delom ure- sničujemo tako interese občinskega središča (zdravstveni dom, srednješolski center, obrtna cona MDB, dializni center,...), kot tudi ostalih krajev v občini. Franci Bogovič, župan obcine Krško Komunala V letih 1999 in 2000 je Občina Krško v pro- računu zagotovila 79,2+140,6 skupaj 219,8 mio SIT za področje komunale in sicer za vzdrževanje parkov in zelenic, dostavo pitne vode, vodovodna omrežja, kanalizacijo in druge komunalne storitve. Za novogradnje vodovodov so bila vložena sredstva v višini 110 mio SIT. Večji projekti v teh dveh letih so bili končanje vodovoda Kostan- jevica, vodovod Dolenja vas-NEK v dolžini 2,28 km, sanacijska dela na vodovodu Senovo, cevo- vod Krško-Zdole v dolžini 4,42 km, cevovod Tr- ška gora-Gmajna v dolžini 749 m. Za investicijsko vzdrževanje so bila vložena sredstva v višini 48 mio SIT. Večji projekti v teh dveh letih so bili obnova cevovoda na Velikem trnu, odcep proti Novi gori in Ravnem v dolžini 1,26 km, obnova cevovoda Dolga Raka-Kržišče v dolžini 3,4 km, cevovod Selce-Brezovska gora v dolžini 600 m, prevezava tlačnih con na Polšci in sofinanciranje (izvedba strojnih del in nabava materiala) sanacij vaških vodovodov (G. Pijavš- ko, Pijana gora, Senuše, Mladje, Loke, Prekopa, in druge manjše pomoči v nabavi materiala). Na področju kanalizacije je bil poudarek na projektih za čistilno napravo Kostanjevica (ki je v izgradnji), čistilni napravi Brestanica in Krško, za kanalizacijo Raka z obdelanimi variantami za čistilno napravo in druge manjše kanalizacijske odcepe. Za čistilno napravo Kostanjevica sta bila pripravljena investicijski program in projektna do- kumentacija, v letu 2000 pa se je pričela izgradnja, ki bo zaključena predvidoma v letu 2001. Za čistilno napravo Krško je bila v sklopu mednarodnega ISPA programa pripravljena študija možnih variant, v pripravi pa je tudi idejni projekt, investicijski program in razpisna doku- mentacija za prijavo na razpis za mednarodna fi- nančna sredstva. ^ Informacije pripravtja uprava Občine Kršto. Ureja: Matej Drobnič. Naslov: Obcina Krško, Cesta krških žrtev 14,8270 Krško. Telefon: 07/4981100 el. pošta: obcina.krsko@insert.si O ObzorniK informativna priloga Občine Krško Št 38, Januar 2001 i Za čistilno napravo Brestanica je bil izdelan idejni projekt, izdeluje pa se tudi prostorska do- kumentacija, PGD in PZI. Namenska sredstva iz naslova taks za obre- menjevanje vodä so bila v zadnjih dveh letih na- menjena sanaciji kanalizacije v Krškem, III. in IV. Faza, ter izgradnji komunalne čistilne na- prave in kolektoija v Kostanjevici. Ceste Vzdrževanje občinskih cest poteka na osnovi Zakona o javnih cestah, Zakona o varnosti cest- nega prometa, Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Redno vzdrževanje cest pomeni izvajanje del, ki so nujno potrebna za varnost v cestnem prometu (pregledi cest, čiščenje vozišč, čiščenje odvodnjavanja, krpanje udarnih jam, košnja in obsekovanje brežin, popravilo bankin). Pred- vsem v letu 2000 je bilo na občinskih cestah opravljeno veliko del, ki po popisu del niso bila predvidena, bila pa so nujno potrebna za varnost v cestnem prometu (urejanje brežin, kjer je grozi- lo, da bo odneslo cestišče, izdelava muld in ure- janje bankin, sanacija večjih asfaltnih površin, poškodovanih zaradi plazu ali dotrajanosti). V okviru rednega letnega vzdrževanja je bila večja skrb namenjena čistoči mesta Krško, na- bavljeno je bilo 100 novih košev in poskrbljeno za redno praznjenje le teh. Zimsko vzdrževanje cest zajema vsa pripravl- jalna dela na zimo (postavitev snežnih kolov in priprava posipnih materialov) ter zimska vzdrževalna dela (čiščenje in posipavanje vozišč s posipnim materialom). Zimsko vzdrževanje se izvaja prav tako v sladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa. Cilj zimskega vzdrževanja je zagotoviti nemoteno prevoznost občinskih cest. Vzdrževanje gozdnih cest se izvaja na osnovi tripartitne pogodbe in sicer z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za | gozdove in Občino Krško. S to pogodboje predv- j i idena realizacija vzdrževanja gozdnih cest v | zasebnih gozdovih, gozdnih cest v gozdovih, ki ; I so predmet denacionalizacije in gozdnih cest v ; j državnih gozdovih. Program za izvajanje \ j vzdrževalnih del na gozdnih cestah pripravi | Zavod za gozdove RS. V preteklih dveh letih je I I bilo največ sredstev vloženih v ceste na hribo- \ I vitih področjih (Gorjanci in Bohor). Za j ! vzdrževanje gozdnih cest je bilo porabljeno ! | 21.951.300,00 SIT. | I Za vzdrževanje cestno prometnih križanj je j | bilo namenjeno 2.772.000,00 SIT letno in sicer j | za vzdrževanje petih nivojskih križanj z j železnico. Občina je v letu 2000 poravnala tudi i | vse zaostale obveznosti iz tega naslova. Novem- | | bra leta 2000 pa je bil sprejet Zakon o varnosti v i železniškem prometu, po katerem Občina ni več ; obveznaskrbetizavzdrževanje cestno prometnih i j križanj. j i Javna razsvetljava se prav tako financira iz ! | proračunske postavke in znesek, namenjen tej j ! postavki v preteklih dveh letih je znašal I | 74.236.498 SIT. Sredstva so bila namenjena iz- | j ključno za plačilo porabljene energije. Poleg | I plačevanjatokovinejebilo v zadnjih dveh letih | | za investicijsko vzdrževalna dela namenjeno j ! 30.037.134 SIT in sicer za izdelavo prižigališč | | izven območja trafo postaj, zamenjavo dotrajan- I I ih luči, drogov za javno razsvetljavo, napeljav, ! I poškodovanih luči, zamenjavi svetil in odpravl- j | janju raznih okvar. i I V letu 1999 in 2000 se je nadaljevalo postavl- j ! janje in zamenjava manjkajoče oziroma poman- | j jkljive prometne signalizacije, ugotovljene s j ! strani policije, izpitnega centra in na osnovi opo- | | zorila upravljavca ceste. Postavljeno in obnovl- j i jenoje bilo okoli 400 znakov. j j Letno je bilo postavljenih približno 350 m j odbojnih ograj. Skupna vrednost vzdrževanja | prometne signalizacije za preteklo dvoletno ob- I dobje znaša 22.302.707,00 SIT. | j i Investidje na področju infrastrukture | Višina zagotovljenih sredstev v občinskem : proračunu, namenjena izgradnji in moderniza- i ciji občinskih cest, je v preteklem dveletnem ob- ; dobju znašala 407.824.881 SIT. Izvedeno je bilo I 24.940 m modernizacije cest z bitodrobirjem I 6cm. Na dveh cestnih odsekih so se izvedla ze- j meljska dela in tampon v višini 15.990.000,00 : SIT. Nova asfaltna prevleka oziroma obnova ; vozišča se je izvedla na 5.650 m, v vrednosti | 30.910.015,00 SIT. | Znesek izdelane projektne dokumentacije za I občin-ske ceste v preteklih dveh letih znaša I 41.535.748,00 SIT. I Za urejanje pokopališč je bilo vloženo | 27.651.000,00 SIT. Največji delež pri tern je bil | namenjen za pokopališči Krško in Leskovec. | Ostale investicije v letu 1999 in letu 2000: I - pločniki ob Buršičevi škarpi, Stari Grad I (47.700.000,00 SIT), I - parkirni prostori Videm, nasproti hotela | Sremič (10.000.000,00 SIT), I - izdelava opornega zidu ob potoku v Brestanici | (19.500.000,00 SIT), ! - izdelava mostov (27.500.000,00 SIT), | - ureditev dostopa in parkirišč pri Športni dvo- I rani oziroma Srednješolskem centru v Krškem | (30.500.000,00 SIT), i - sanacija večjihplazov (111.699.460,00 SIT). I Največ sredstev v preteklih dveh letih je bilo | namenjeno komunalni in cestni infrastrukturi na I otoku Kostanjevica (219.990.931,00 SIT), kjerje I bila izdelana celotna obnova otoka s cesto, pločniki, kanalizacijo in javno razsvetljavo. V okviru ostale infrastrukture se izdeluje tudi projektna dokumentacija za investicije, ki jih bo | sofinancirala država. | Za obvoznico Kostanjevica je izdelan idejni | projekt, v izdelavi pa je lokacijski načrt. Ravno | tako je v zaključni fazi projekt Prekopa za izdela- I vo pločnikov in ostale infrastrukture. V pripravi | pa je tudi lokacijski načrt Prekopa za omenjeno investicijo. V letu 2000 se je pričela izdelava projektne do- kumentacije za ureditev prometno nevarnega križišča glavne ceste G-5 in lokalne ceste LC 191130 Drnovo (pri asfaltni bazi). Izdelana je primerjalna študija, ki je osnova za dokončno izdelavo projektne dokumentacije, iz katere izhaja tehnična rešitev krožno križišče. Izdelan je idejni projekt ureditve tretjega pasu na glavni cesti G-5 Sevnica-Krško-Drnovo za zavijanje v levo na mostu v Krškem, vendar je tre- nutno nadaljevanje omenjene naloge ustavljeno | s sklepom Občinskega sveta, ki meni, da je po- i trebno predhodno izdelati ureditveni načrt za ce- I lotno območje. ObzörhiK O Št 38, jamiar 2001 informativna priloga Občine Krško Izdelan je idejni projekt ureditve križišča glavne ceste G-5 Krško-Drnovo na križišču z lokal no cesto Leskovec-Brege, idejni projekt : ureditve pločnikov na Raki (pri šoli) na region- ; alni cesti R3 672, idejni projekt pločnikov na re- gionalni cesti R2 422 Senovo-Podsreda in idejni projekt rekonstrukcije in pločnikov ter ostale in- frastrukture v Podbočju. ! Vrednost zgoraj omenjene dokumentacije j znaša 28.457.379,00 SIT. \ V letu 2000 so bi la zagotovljena dodatna sred- \ stva za sanacijo plazov, zaradi del, ki so se pojav- ila med samo gradnjo in za sanacijo dostopnih poti v višini 4.600.000,00 SIT j V preteklem dveletnem obdobju je bil saniran plaz Rore. Pri sanaciji omenjenega plazu je bilo ; odpeljanega preko 100.000 m3 kamnitega mate- riala, katerega so v večji meri uporabile krajevne > skupnosti za svoje potrebe. \ V letu 1999 in letu 2000 je bila krajevnim sk- I upnostim razdeljena asfaltna masa na osnovi po- \ godbe o odškodnini, sklenjene s Cestnim pod- | jetjem, in sicer 10.000m2 asfalta letno. ] Kmetijstvo | Razvoj kmetijstva temelji na najbolj elemen- j tarnih dejavnikih (klima, prostor, zemlja), up- oŠtevajoč tržne specifike kmetijstva, kakor tudi težke pridelovalne razmere. Na osnovi pozna- vanja podeželja in kmetijstva, ter izhajajoč iz izhodiŠč Strategije razvoja kmetijstva v obČini Krško, ki je bila izdelana v letu 2000, namenja- mo proračunska sredstva občine KrŠko kot nep- ovratna sredstva, subvencije in investicijska vla- ganja v kmetijstvo, razvojne programe in druge oblike pomoči, kot ukrep za intervencije v proiz- vodnji hrane, celostnega razvoja podeželja in ob- nova vasi. Skupna proračunska sredstva za kmetijstvo v letu 2000 so bila 75.000.000,00 SIT, kar pred- stavlja 2 % celotnega proračuna. V okviru proračuna Občine Krško so bila na področju intervencij v kmetijstvu namenjena sredstva v višini 51.000.000,00 SIT (urejanje in nakup kmetijskih zemljišč, razvojni programi pravnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridela- vo, investicije v živinorejski in rastlinski pridelavi, uvajanje integrirane pridelave zelen- jave in ekološko kmetovanje, preventivni in ku- rativni ukrepi na področju veterinarskih storitev, sofinanciranje programskih in promocijskih ak- tivnosti ob razstavi Sadje Slovenije - Posavje 2000 ter študija Strategija razvoja kmetijstva občine Krško). V okviru študij na projektu namakanja Kalce - Naklo so bila namenjena sredstva v višini 1.225.000,00 SIT. Za program izobraževanja kmetov je bilo na- menjenih 4.500.000,00 SIT. Sredstva so bila predvidena za sofinanciranje raznih predavanj, seminarjev, strokovnih ogledov z namenom seznanjati kmeta z novostmi in spremembami ter kako izboljšati konkurenčnost kmetijske pridelave in izboljšati dohodek na kmetijah. Za elementarne nesreče so bila iz proračuna občine Krško zagotovljena sredstva za škodo po toči iz leta 1998 v višini 9.278.042,35 SIT in za škodo po suši 2000 v višini 10.000.000,00 SIT. Sredstva so bila zagotovljena iz proračunske rezerve in programa za kmetijstvo na osnovi in- dividualnih prijav oškodovancev., Sredstva državne pomoči v letu 2000 za ele- mentarne nesreče pa so bila namenjena za poplave iz leta 1999, v višini 2.113.467.33 SIT, in sušo 2000, v višini 107.091.897,00 SIT. V okviru programov Celostnega razvoja podeželja in obnova vasi (CRPOV) je namen- jenih 5.491.000,00 SIT za študijo projekta CR- POV Bohor ter projektna in investicijska vlagan- ja na projektu CRPOV Zdole. Na projektu Bizeljsko-Sremiške, Podgorjan- ske in Gornje Dolenjske vinske ceste so bila sred- stva v višini 8.100.000,00 SIT namenjena za pro- mocijske in programske aktivnosti, investicijo z novogradnjo cestišča ter izdelavo celostno grafične podobe. Malo gospodarstvo Vloga občine pri ustvarjanju klime za razvoj malega gospodarstva moramo obravnavati ko- mpleksno. Razvojna komponenta občine na po- dročju malega gospodarstva niso samo sredstva in aktivnosti, ki jih zasledujemo pri dejavnosti malega gospodarstva. Za gospodarski razvoj je pomembno tudi zagotavljanje ustrezne komu- nalne infrastrukture, sprejemanje in načrtovanje prostorske politike, ustrezno financiranje in podr piranje izobraževanja in nenazadnje neposredne spodbude gospodarskim enotam. Višina porabljenih sredstev za področje male- ga gospodarstva je bila v letu 2000 69.602.000SIT, kar predstavlja 1,8 % odhodkov proračuna. V letu 2000 sejezasubvencioniranje obrestne mere v proračunu namenilo 25.284.000 SIT. Vključitev občine Krško v Garancijsko shemo Posavje je omogočilo nastanek kreditne- ga potenciala za enote malega gospodarstva j občine Krško v višini 100.000.000 SIT. Kredit so I lahko posamezniki najeli pod ugodnimi pogoji. ; V višini 10.000.000 SIT so bila porabljena sred- | stva za delovanje Podjetniškega centra Krsko, katerega naloga je neposredno sodelovanje z enotami gospodarstva in ki igra pomembno vl- ogo pri razvoju gospodarstva, saj svojim ko- mitentom zagotavlja potrebne informacije, jim svetuje, posreduje kadre in poslovne prostore. Podpiramo tudi regionalni razvoj s sofinancir- anjem delovanja Regijskega pospeševalnega centra Posavje, ki bo pridobival na veljavi z vkl- I jučevanjem Slovenije v EU. I V Sloveniji je v času tranzicije propadlo kar \ nekaj velikih podjetij, spet druga se srečujejo s i prezaposlenostjo in ta strukturni problem je | občina poskušala omiliti oz. reševati s sofinan- | ciranjem aktivnosti Sklada dela. Občina Krškoje I v letu 2000 z ustanovitvenim deležem sodelova- ! la pri ustanovitvi Valvasorjevega raziskovalnega ] centra. I Zazidalni načrt MDB skupno obsega 15 novih \ parcel v obrtni coni, od katerih je 10 že prodanih. I Vrednost investicije znaša 111.479.013,19 SIT Hirizem I Vse aktivnosti prejšnjega leta smo na področju i turizma izvajali v smislu promocije občine Krško, I posredno pa tudi Posavja ter Slovenije. Tako smo bili prisotni na sejmu Alpe Adria, na Mednarod- nem obrtnem sejmu v Celju in na Killianovem se- : jmu v Obrigheimu. Sofinancirali smo delovanje TIC Krško in TIP j Kostanjevica na Krki pri Podjetniškem centru : Krško. Preko javnega razpisa smo podprli ak- tivnosti najbolj aktivnih turističnih društev v ; Občini Krško, razvoj turistične dejavnosti, pred- ! vsem turizem kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. ] V letu 2000 smo želeli podpreti tudi turistične ak- | tivnosti krajevnih skupnosti v občini. Kljub D ObzorniK informativna priloga Občine Krško dvakratnem razpisu ni bilo interesentov, zato smo | sredstva v višini 3.000.000,00 SIT prerazporedili ; na področje kmetijstva za odpravo posledic suše. ! V sklopu javnih del smo sofinancirali 5 javnih I delavcev, ki so v preteklem letu napravili kar 5 po- I hodniških poti na Zdolah in v okolici Krškega. ' Kultur a Višina sredstev, ki jih je občina Krško v letu 2000namenilakulturijebila 184.000.000,00 SIT. S tern je na podlagi zakonskih obveznosti financir- ala redno dejavnost v Valvasorjevi knjižnici Krš- ko ter šest mesecev tudi redno dejavnost v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Posavskem muzeju Brežice. Prav tako smo preko Zveze kul- turnih društev financirali amaterska kulturna društva v občini in sofinancirali dejavnost Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Krškem. Dodatno pa je občina sofinancirala tudi dejav- nosti, ki po zakonu niso obvezne. To je sofinancir- anje Kulturnega doma Krško, nekateri drugi pro- grami na področju kulture, organizacija razstav v Galeriji Božidar Jakac ter javna dela, ki so se izva- jala na podrocju kulturnih dejavnosti. Vrednost teh programov je znašala 30.000.000,00 SIT. Na področju varovanja kulturnih spomenikov smo v zadnjih dveh letih prenovili dvorišče na gradu Rajhenburg, zamenjali streho na Spodnjem gradu v Brestanici ter objekt statično sanirali, začeli z obnovo Valvasorjeve hiše v Krškem, ob- novili poslikave v cerkvi Svete Rozalije in Ka- pucinskem samostanu v Krškem ter obnovili del ostrešja Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Prav tako smo odprli novo izposojevališče Valvasorjeve knjižnice v Kostanjevici na Krki. Vrednost teh programov znaša 40.000.000,00 SIT. Delo z mladimi Na tem področju smo financirali dejavnost mladinskih društev in Zveze prijateljev mladine Krško tako pri njihovi redni dejavnosti kot pri iz- I vajanju posebnih programov. 6.000.000,00 SIT pa smo namenili organizaciji novoletnih prired- itev za mlade in obdaritvi predšolskih otrok. Z odlokom smo ustanovili javni zavod Mladinski center Krško in sofinancirali nabavo opreme za j center v višini 3.000.000,00 SIT. j Predsolska vzgoja To področje predstavlja stroškovno največji delež na področju družbenih dejavnosti. V letu 2000 je bila vrednost programa predšolske vzgoje 398.595.000,00 SIT. Največji del sredstev je na- menjen pokrivanju razlike v ceni za plačilo vrtcev. Na osnovi vlog za znižanje plačila vrtca, ki jih vložijo starši otrok, se določijo plačilni razredi in s tem višina prispevka, ki so ga dolžni plačati starši. V povprečju plačajo starši 28% ekonomske cene vrtca, ostalih 72% pa občina. Na osnovi Zakona o vrtcih je namreč občina dolžna pokrivati to razliko. I Vzgoja in ! izobraževanje I Na področju vzgoje in izobraževanja je občina j dolžna zagotavljati sredstva za place učiteljev za J varstvo vozačev, hišnike - šoferje šolskih ko- mbijev. Največji del sredstev rednega programa predstavljajo stroški prevozov otrok z avtobusi in kombiji (83.000.000,00 SIT letno) in materialni I stroški javnih zavodov na področju vzgoje in i izobraževanja v višini 65.000.000,00 SIT letno. I Sofinanciramo tudi Glasbeno šolo ter Ljudsko ! univerzo Krško. Vrednost vseh programov, ki jih j je občina po zakonu dolžna financirati znaša j 175.000.000,00 SIT. | Dodatno pa občina s približno 15.000.000,00 | SIT financira tudi pouk angleškega jezika in ! računalništva v nižjih razredih osnovne sole, | šolo v naravi, javna dela in štipendije na področ- ju šolstva ter nekatere druge programe kot so: i tekmovanja v znanju, občinska pevska revija... | Na področju investicijskega vzdrževanja je ! bilo poleg rednih vzdrževalnih del v zadnjih dveh j letih opravljeno tudi nekaj večjih posegov. Za- menjali smo parket v telovadnici OŠ Podbočje in Krško ter sanirali ali delno sanirali strehe na os- novnih šolah na Senovem, v Krškem, Leskovcu, | Kostanjevici in na Raki. Z manjšimi posegi smo j zagotovili dodatne učilnice na Raki in v Krškem, ! obnovili smo fasado na OS Senovo, zamenjali strop v Kulturni dvorani na Senovem, zamenjali peč centralne kurjave na OS Raka. V programu zagotavljanja pogojev za devetletno osnovno I solo imamo pripravljene projekte za prizidek in adaptacije OS Senovo in idejne zasnove za telo- vadnico pri OŠ Krško. Samo v letu 2000 je bilo za investicijsko vzdrževanje objektov na področju vzgoje in izobraževanja ter predšolske vzgoje porabljenih približno 100.000.000,00 SIT. ObzormK O ŠL38,jannar2001 informatžvna priloga Občine Krsko Socialno varstvo Tudi to področje predstavlja kar precejšen zalogaj v občinskem proračunu. Največji delež predstavlja plačevanje oskrbe v splošnih in posebnih domovih (126.000.000,00 SIT letno). Sofinanciramo pa tudi delovanje Centra za so- cialno delo Krško (pomoč na domu, psihosocial- na pomoč družinam...), dotacije društvom in or- ganizacijam, ki delujejo na področju sociale (Rdeči križ, Izvir) in pogrebne stroške, kar pred- -stavlja skupaj z oskrbninami okrog 186.000.000,00 SIT, ki jih je občina dolžna plačevati v skladu z zakonodajo. Dodatno pa nameni občina Krško še 19.000.000,00 SIT za financiranje neobveznih programov, kot so enkratne pomoči družinam v stiski, javna dela na področju sociale, prostovol- jnodelo... Zdravstveno varstvo Pri zdravstvenem varstvu financira občina v obveznem delu zavarovanje oseb brez prejemk- ov, dotacije društvom in organizacijam ter mrliš- ko ogledno službo. Višina sredstev za te dejav- nosti znaša 50.000.000,00 SIT. V neobveznem delu programa pa je sofinan- ciranje specializacije zdravnikom, štipendije, popolnitev zdravstvenih ekip v Kostanjevici in na Raki ter programe za krepitev zdravja. Vrednost teh programov pa je okrog 9.000.000,00 SIT. Pri investicijskem vzdrževanju smo v pretek- lih letih prenovili električno instalacijo v zdravstveni postaji na Senovem ter prenovili Bonovo hišo v Krškem. Sofinancirali smo tudi računalniško to- mografijo v Bolnišnici Brežice v višini 8.000.000,00 SIT. Na področju zdravstva je tudi trenutno največ- ja investicija v občini Krško, to je nov Zdravstve- ni dom v Krškem, katere vrednost je 1.300.000.000,00 SIT, ki smo jo pričeli v prejšn- jem letu in bo po načrtih zaključena v dveh letih. Viri za investicijo so: občinski proračun (600 mio SIT), v finančno konstrukcijo je vključena vrednost zemljišča (70 mio SIT), odprodaja zdravsrvenega doma izvajalcu del (250 mio SIT), sofinanciranje s strani javnega zavoda Lekarna (40 mio SIT), opre- ma zdravstvenega doma (140 mio SIT), sofinancir- anje Ministrstva za zdravstvo (200 mio SIT). Sport in rekreacija Največji del sredstev pri sofinanciranju šport- nih dejavnosti v občini Krško se na osnovi razpisa razdeli športnim društvom kot dotacija za redno dejavnost, kot plačevanje najemnin za športne ob- jekte in kot sredstva za zagotavljanje delovanja Športne zveze Krško ter za plačilo javhih del in sicer v višini 52.000.000,00 SIT. Občina je po za- konu dolžna financirati dejavnosti društev. Dodatno financira občina tudi javna dela na področju športa in štipendira kadre. Višina teh sredstev je okrog 3.000.000,00 SIT. j V okviru investicij je občina sofinancirala izgradnjo Športne dvorane pri novem Srednje- i šolskem centru v. Krškem in sicer v višini j 250.000.000,00 SIT, ki je že opremljena in je tik pred otvoritvijo. V preteklih letih smo obnovili tudi več športnih igrišč po krajevnih skupnostih in popolnoma prenovili in posodobili športno ig- rišče pri OŠ Podbočje. Urejanje prostora Na področju urejanja prostora se v Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja opravljajo številne naloge. Med pomembnejše naloge šte- jemo različne dokumente, ki urejajo prostor. V letu 2000, do konca septembra, so bili spre- jeti naslednji prostorsko izvedbeni akti: - Odlok o zazidalnem načrtu Bencinski servis Križaj; - Odlok o ureditvenem načrtu Namakanje Kalce- Naklo; - Odlok o zazidalnem načrtu območja poslovnega kompleksa za Avtoprevozništvo Kastelic; - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Obrtna cona Videm; - Odlok o zazidalnem načrtu za poslovne ob- jektevStarivasi; - Odlok o zazidalnem načrtu Črnile; - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu IC Žadovinek; ; - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Občine Krško; - Odlok o ureditvenem načrtu športno re- | kreacijski center Spodnj Stari grad; I - Odlok o PUP ICVrbina. | Varovanje okolja Na področju varovanja okolja je bilo opravl- | jenih več akcij čiščenja okolja (pomladansko I čiščenje v sodelovanju z lovskimi družinami, or- > ganiziranje odvoza iz zbirnih mesi, odvoz za- I puščenih osebnih vozil iz naselja Kerinov grm...). I Izvedene so bile sanacije različnih divjih odla- i gališč odpadkov v naseljih Kalce-Naklo, Drno- | vo, Mladje, v teku pa je sanacija na Črešnjevcu. J Aktivno sodelujemo v postopkih spremembe planskega akta, kakor tudi v komisiji za izgradn- jo regijske komunalne deponije ter v projektu ter- ! mične obdelave odpadkov. Prav tako sodelujemo \ v postopkih priprave dokumentacije za izgradn- i jo čistilnih naprav za odpadne vode v Krškem in j Brestanici. | Sodelujemo tudi pri merjenjih enourne kon- | centracije žveplovega dioksida v zraku. | Na področju planskih aktov naj omenimo | pripravo Odloka za zaščito vodnih virov in Od- I lok o varovanju vodnih virov, prav tako pa teče postopek sprejemanja odloka o zaščiti navadne j jarice na območju Bohorja. Služba za pravne in splošne zadeve Služba za pravne in splošne zadeve je pristojna za opravljanje nalog na naslednjih področjih: - pravne naloge za občinske organe, ; - naloge s področja Zaščite in reševanja ter • požarnega varstva, { - naloge s področja obrambnih priprav, I - naloge za potrebe ObČinskega sveta in de- ] lovnih teles, I - naloge s področja komunalnega nadzora, i - naloge za potrebe župana, podžupana in obč- I inskeuprave, i - kadrovske zadeve, I - oskrba organov občine in i - opravljanja drugih nalog. j Planirana in porabljena finančna I sredstva po porabnikih v letu 2000: I Porabnik Proračun2000 | Občinskisvet 26.868.746,00 I Nadzorni odbor 950.000,00 | Občinska uprava 292.457.945,00 | Civilna zaščita 14.500.000,00 | PGE Krško 56.017.875,00 i Gasilskazveza Krško 34.000.000,00 j Skupaj: 433.344.566,00 % v proračunu: 12,55 % | Občinski svet I Občinska uprava, zlasti pa delavci Službe za | pravne in splošne zadeve, so pripravili gradivo za j 21 rednih sej, kjer je bilo obravnavanih 323 točk j dnevnega reda, 7 izrednih sej, kjer je bilo ] obravnavanih 17 točk dnevnega reda in 1 kore- j spondenčno sejo, na kateri je bila obravnavana 1 j točka dnevnega reda. i Za izvajanje sej Občinskega sveta, Nadzorne- ; ga odbora in delovnih teles Služba pripravlja I pogoje za delo (prostori, snemalne naprave, I štetje glasov, zapisniki, sklepi, itd.) | Za potrebe Občinskega sveta se je v letu 2000 | nabavila snemalna naprava z mikrofoni za sejno | sobo A (2.100.000,00 SIT). Oblikovanje prihodkov proracuna Prihodki proračuna občine Krško so se v pretek- j lih dveh letih oblikovali v skladu z veljavno za- konodajo. j S sprejetjern Zakona o financiranju občin je bila občina Krško močno prizadeta. Med prihodke primerne porabe je bil vŠtet tudi tisti del prihodk- ov, ki ga je Nuklearna elektrarna KrŠko plačevala v okviru nadomestila za uporabo stavbnih zeml- ; jišč občini KrŠko, kot odškodnino za prisotnost nuklearnega objekta v prostoru. Občinski svet je sprejel odlok o komunalnem prispevku, ker so prihodki iz tega naslova izvzeti IB ObzorniK informativna Driloga Občine Krško ______Št 38, januar 2001 iz obsega primerne porabe. V odloku je bila posebna določba, ki opredeljuje tudi obveznost plačila NEK, vendar pa Ministrstvo za finance ni upoštevalo navedenega odloka in še vedno opre- deljuje plačilo KEK kot plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Na ta način je bila občina Krško v preteklih dveh letih prikrajšana za skoraj milijardo tolarjev prihodkov iz naslova finančne rzravnave in tx> kljub temu, da je Vlada RS s posebnim sklepom zagotovila 500 mio SIT, in sicer po 250 mio SIT za vsako leto. PRIHODKI PRORAČUNA Skapini Naziv 1999 2000 70 Davčni prihodki 1,539,537 1,374,543 71 Nedavčni prihodki 591,108 1,194,712 72 Kapitalski prihodki 147,004 134,034 74 Transfemi prihodki 211,825 760,385 SKUPAJ 2,489,474 3,463,674 PRIHODKI 1999-2000 (voooSIT) 2,000,000 /\~~ "111999' "1 70 71 72 74 Prihodki v letu 2000 so višji predvsem iz razloga, ker je bil v letu 2000 realiziran zaostanek plačila države iz posebnega sklepa Vlade RS v višini 250 mio SIT, prav tako pa je NEK poravnala neplačane obveznosti iz leta 1999 v višini 193 mio SIT. Odhodki proračuna Kljub težavam, ki smo jih imeli v preteklih dveh letih pri zagotavljanju prihodkov, lahko rečemo, da je bil proračun izvrševan v skladu z načrtovan- imi cilji. Po predpisani novi ekonomski klasifikaciji so odhodki razvrščeni v štiri osnovne skupine. Iz- vrševanje proračuna je bilo v letih 1999 in 2000 znotraj naČrtovanega obsega. Prioritetno smo pokrivali z zakoni določene programske ob- veznosti in že nastale pogodbene obveznosti, oziroma plačila izvajalcem za opravljene storitve, dobave blaga in investicijska dela. LETO 2000 Stavbna zemljišča Obč.organi in uprava Okoije in prostor 4.9% jo.4% 0.9% Krajevne skupnosti ^^^m 1^^^. 34% Gospodarske dejavnosti WUtlK/^^^^^m Skupni odhodki 7.1% ^^TBHI^^ 7.2% j Gospodarska infrastruktura Dražbene dejavnosti Z^ščita in reševanje 26.2% 37.0% I9% Ileto 1999I 1----------------7-1 Stavbna zemljišča Obč.organi in uprava Okoije in prostor 4.0% '' •' °/o 1.5% / Krajevne skupnosti \ ft®/ Gospodarske dejavnosti _^^|^^^_ 4.7% <Šf«l|Bj ^B^^^^^^ßr ' Skupni odhodki Gospodarska 63% infrastruktura .• Druzbene dejavnosti Zaj^^ in reševanje 41.7% 1 32./o Struktura odhodkov po dejavnostih V 000 Obč.organi in Krajevne Skupni Zaščita in Družbene Gospodarska Gospodarske Okoije in Stavbna SIJ uprava skupnosti odhodki reSevanje dejavnosti infrastruktura dejavnosti prostor zemljišča 1999 300,421 80,657 169,695 85,763 1,128,457 667,191 127,492 39,583 109,300 2000 358,094 118,196 249,466 100,253 1,279,744 904,251 246,182 30,788 167,825 Indeks 119.20 146.54 147.01 116.90 113.41 135.53 193.10 77.78 153.55 Obzornik EH Št 38, Januar 2001 informativna priloga Občine Krš{ko Odmevi prazničnega decembra BRESTANICA - Da bi bil korak v praznične dni lažji, so s ; pesmijo, plesom in igro učenci osnovne sole Adama Bohoriča v Brestanici pospremili vse, ki so bili željni drugačnosti v predprazničnih dneh, da bi skupaj začutili utrip prihajajočih dni in podarili srečo drug drugemu. Seveda so bili vedno deležni bogatega aplavza ^^_ obiskovalcev. KRŠKO - Kot mnoge druge organizacije, ki skrbijo za čim bolj koristno in prijetno prežMjanje prostega časa otrok in mladine, so biii tudi krški tabomiki rodu "Sivi dim" v zadnjem mesecu minulega leta zelo aktivni. Pripravili so kartn pomembne akcije, in sicerVeselo srečanje na Mirni, Lučka miru iz Betlehema in štiridnevno tradicionalno zimovanje. "Vsaka akcija je v nas pustila mnogo prijetnih dožvetij, k srcu pa nam je najbolj prirasla lučka miru, sa smo z njo razveseljevali tudi druge Ijudi," sta zapisali Mateja Feiidjan in Zala Jenžur. K temu pa dodajata: Tako kot lučko podarjamo iz roke v roko, tako naj raste tudi mir v človeku. Tako kot skrbimo, da mali plamen ne ugasne, tako čuvajmo prijatetjstvo in ljubezen."__________ LESKOVEC - V društvu za cerebralno paralizo "Sonček" Posavje so v zadnjih mesecih minulega leta zaključili Zdravstveno terapevtsko kolonijo s predavanjem o cerebratni paralizi in si ogleadali film o Razvojni ambulanti v Krškem. Nadaljevali so s projektom Neodvisno življenje oseb s cerebralno paralizo, v okviru katerega so obiskali Volčji potok, Ijubljanski živalski vrt in popotovali do Vipave, Nove Gorice, si ogledali izvir reke Soče in se preko Vršiča ter Kranjske gore vrnili domov. Zanimivo je bilo, kot poroča Nataša Urbanč, tudi terapevtsko in rekreacijsko jahanje v Šen^erneju, s katerim nameravajo nadaljevati tudi v letošnjem letu. "Sončki" so seveda tudi praznično zaključili leto 2000, in sicer z novoletno obdarrtvijo, pogostitvijo ter kulturnim programom v izvedbi ZPM Krško s spremstvom dedka Mraza - v prostorih OŠ Leskovec (na sliki). Hi ObzorniK Informativna priloga Občine Krško Št 38, januar 2001 ODGOVOR NA POROČILO 0 OPRAVLJENEM REDNEM PKrftUSMO LETNEH VZDRZEVANJU OBCINSEIH CEST V LETU 2000 Ob prebiranju Poročila o opravl- jenem rednem letnem vzdrževanju občinskih cest v letu 2000, ki ga je v glasilu Posavski obzornik št. 37, de- cember 2000 objavil gospod Rafael Jurečič, vodja oddelka za gospodar- sko infrastrukturo, me je presenetila trditev, da je opravljala v letu 2000 letno vzdrževanje cest v občini krš- ko družba VIPSO d.o.o. Senovo. Ta trditev ne drži, saj je tudi družba KOSTAK d.d. Krško v okviru Sek- torja Nizke gradnje, katerega sem do nedavnega tudi vodil, opravljala vzdrževanje cest od 01.01. 2000 do 30. 04. 2000. Ugotovil sem tudi, da v članku ni omenjen izvajalec asfal- terskih del Cestno podjetje d.d. Novo mesto, saj v enem letu poprav- iti asfaltne površine in pri tem pora- biti 700 ton asfalta ni zanemarljiv podatek, pa tudi dejstvo, da družba Vipso d.o.o. Senovo ni registrirana za izvajanje asfalterskih del. Družba KOSTAK je izvajala let- no in zimsko vzdrževanje lokalnih cest ter čiščenje javnih površin že pred davnim letom 1980. Od leta 1982 sem iz strani izvajalca KO- STAK Krško pokrival področje vzdrževanja, tako letnega, kot zim- skega. Vsekakor bi znal veliko več povedati, kaj se je na področju vzdrževanja cest v občini Krško vsa ta leta dogajalo, seveda s strani naročnika in s strani izvajalca. Kak: šni so bili pogoji pred 20 leti in kakš- ni so danes? Kako se je delo naročevalo in kako se je izvajalo? O razvoju, kvaliteti izvajanja, teh- nologiji danes in vsa leta nazaj. Ne želim o tem odpirati dialoga, vendar želim povedati, da na tem področju stvari zelo dobro poznam. Dovoljujem pa si, da na kratko ko- mentiram izbor izvajalca, ki izvaja letno vzdrževanje od 01. 05. 2000. Občina kot naročnik je s tem izborom naredila precej korakov nazaj, saj je izbrala izvajalca z mini- malnim osnovnim kapitalom, izva- jalca brez referenc, ki je komaj pričel pridobivati zanje in izkušnje, pri izvajanju te dejavnosti pa ne more ustvarjati dobiček, ki bi mu omogočil tehnološki razvoj. V času, ko je družba KOSTAK iz- vajala vzdrževanje cest, žal občani občine Krško niso mogli svoje po- trebe po vzdrževanju omenjenih cest izražati pri vzdrževalcu, temveč je dela naročal predstavnik Občine Krško-nadzorni organ. Seveda je popolnoma pravilno, da izvajalee del lahko upošteva želje in potrebe občanov, vendar bi bilo potrebno omogočiti vsem izvajalcem enake pristojnosti. Vključevanje občanov, predstavnikov krajevnih skupnosti v obseg vzdrževalnih del, torej v pora- bo proračunskih sredstev in sodelo- vanje z izvajalcem del je pravilna pot, vendar mora biti le ta omogoče- na vsem izvajalcem. Vipso d.o.o. Senovo ima vsa pooblastila, KO- STAK d.d. Krško jih ni imel. Tudi trditev, da seje letno vzdrže- vanje v letu 2000 v primerjavi z le- tom 1999 zmanjšalo za 22% ni toč- na, ker zmanjšanje vključuje koli- činsko zmanjšan obseg naročenih del že v prvih štirih mesecih leta 2000, vzdrževanje pa se obračunava po dejanskih količinah in cenah po enoti. Lahko se zmanjša obseg vzdrževalnih del, kar pa je posledi- ca kvalitetnega vzdrževanja v pre- teklih letih. Družba KOSTAK d.d. je v osemnajstih letih vložila v vzdrževanje tako letno kot zimsko veliko časa in sredstev (posodobitev opreme Unimog s priključki-obsek- ovalec, mulčar, prebijalec, stroj za pometanje, tovorna vozila). Lahko zagotovim, da smo v teh letih dela izvajali kvalitetno in uspešno, kar so tudi potrdili udeleženci koordi- nacijskih sestankov, na katerih so sodelovali predstavniki Policije Krško, Brežice in Sevnica, pred- stavniki Cestnega podjetja Novo mesto kot vzdrževalci regionalnih ceste, predstavniki Kostaka Krško, kot vzdrževalec občinskih cest in predstavniki Občine Krško. Izvaja- lec KOSTAK je bil pohvaljen tako za zimsko službo in dobival pohvale za varstvo v cestnem prometu. Ob koncu pa pričakujem s strani Občine Krško, da bodo dali bolj re- alno poročilo o izvajanju zimske službe, okoli same izvedbe in trošenja sredstev iz proračuna. Vre- menske razmere so omogočile, da ni bilo potrebno izvajati zimske službe, tako da primerjava z zimo 1999/2000 ne bi bila realna. Občani pa se sprašujemo, zakaj pri temper- aturi nekaj stopinj C nad ničlo sprav- ljamo asfaltne ceste v makadamske? Kako bo zagovarjala stroške zimske službe? Upam samo, da je ohranila enake kriterije do novega izvajalca, kot jih je imela do družbe Kostak. Ivan NAVOJ Podbočje 32 8312 PODBOČJE Na sprejemu predstavnikov Cerkve v občini Krško je župan Franci Bogovič podelil dato pläketo častnemu kanoniku Janezu Zorku. Častni kanonik JanezZorko, ki bo letos praznoval zlati jubilej duhovništva, po skoraj treh desetletjih zapušca videmsko župnijo. Ob tej prilažnosti se mu je župan z zlato plaketo zahvalil za pastoralno delo v videmski župniji in dekaniji. Tradiconalnega ponovoletnega srečanja z novinarji, ki poročajo iz krške občine, sta se poleg župana Francija Bogoviča udeležila tudi podžupan Andrej Božič in direktor krške občinske uprave Franc Glinšek. ObzorniK 19 St. 38, januar 2001 ŠDort in rekreaciia AEROBIKA V SODOBNI ^—¦¦¦ KARATE VEŠČINI. Znanih je veliko metod in načinov urjenja telesne priprav- . Ijenosti in ena izmed mnogih je tudi aerobna vadba z imenom Tae bo. Prišla je iz ZDA, katere val je preplavil Evropo in tudi Slovenijo. Uradni ustanoviteljjetemnopolti American Billy Blanks, mojster borilnih veščin. Posamezne metode krepitve tele- sa imajo pomanjkljivosti, če pa vzamemo iz vsake njene najboljše elemente, dobimo popolnejšo obli- ko. Moj namen ni opisovati Tae bo, njegove dobre in manj dobre učinke, temveč seznaniti bralce o vadbenem programu Karate borilne šole, ki de- luje v okviru Društva Dren Krško. 1\idi v vadbo moderne karate samo- obrambe je vključena aerobika kot sestavni del celotnega programa, ki ima veliko daljšo tradicijo kot Tae bo, res pa je, da je veliko manj popu- larna. Značilnosti vseh zvrsti boril- ne aerobike, kot jih sam imenujem, so si zelo podobne, samo nameni in cilji so različni. Enim je namen atraktivnost, drugim popestritev treninga, ipd. Vsa aerobna gibanja borilnih veščin v svoje sestave vkl- jučujejo predvsem elemente iz svoje veščine. V naš program smo jih vkl- jučili zaradi temeljnih zakonitosti sodobnega procesa treninga in kot varovalni dejavnik krepitev zdravja. Znano je, da borilne veščine razvija- jo predvsem motorične sposobnosti telesa, kot so gibljivost, koordinaci- ja, moč in hitrost, v manjši men pa razvijajo funkcionalne spodobnosfi srčno-žilnega in dihalnega sistema. Ker se karate veščina največji del trenira v telovadnici, kjer je manj možnosti vadbe teka in drugih aer- obnih aktivnosti, sem vpeljal karate aerobiko za zapolnitev vrzeli. Iz ve- likega števila karate tehnik sem izbral določene elemente, jih pov- ezal v ritmično in ciklično gibänje - karate aerobno vadbo, kombinirano s treningom mišične moči (za to ob- liko vadbe uporabljamo lahke ročne uteži), s čimer smo dobili večji izko- ristek časa in popolnejšo aerobno vadbo v karate veščini. Glede na to, da ni možnosti napredka sämo na razvoju telesnih sposobnosti, je potrebno vzporedno razvijati tudi psihično stabilnost. Psihična vadba omogoča, da obču- timo gibanje vsakega dela telesa, kako se naravno in usklajeno premi- ka. Karate veščina se je skozi čas v ve- likih primerih preoblikovala v športno panogo in zato so bili hote ali nehote izpuščeni določeni ele- menti različnih veščin, da bi bila lahko poenostavljena oblika dostop- nejša širši množici. Nova vedenja in spoznanja (nekatera segajo daleč nazaj) so vključena v sodobni tren- ing in imajo vgrajene vzhodnjaške tehnike. Prednost karate veščine, ki jo gojimo v naši borilni šoli, je v tern, da ima v svojem vadbenem progra- mu že od samega začetka vgrajene nekatere vzhodnjaške tehnike. Aer- obika pa je le še ena gibalna dejav- nost, ki je obogatila program krepitve psihofizičnih (motoričnih in funkcionalnih) sposobnosti orga- nizma. Nekje sem prebral, da je življenje gibanje in spreminjanje. In ko se stvari nehajo gibati in spreminjati, so mrtve. Torej se v življenju mora- mo gibati in tudi spreminjati, če se želimo prilagajati zahtevam mod- ernega časa, kar velja tudi za druge dejavnosti izven borilnih veščin. Zaradi povečanega zanimanja za žensko rekreacijo je organizirano dodatno število vadbenih ur, zato vas 8eznanjam z umikotn gibalnega programa, v katerega se lahko vldjučite : • ŽENSKA REKREACIJA ZA OHRANJANJE VTTALNOSTI Vsak ponedeljek in oetrtek : * od 18. do 19. ure I. skupina * od 19. do 20. ure II. skupina Vsakpetek : * od 18. do 19. ure • KARATE SAMOOBRAMBA ZA ŽENSKE • KARATE AEROBIKA Vsako sredo : * od 19. do 20. ure Vsak oetrtek : * od 16.30 do 18 ure V ta del programa vključujemo vadbo samoobrambnih tehnik in karate v ritmu glasbe. V DREN program se lahko vključite vse, ki si želijo okrepiti psihofizičnih sposobnosti organizma in samoobrambno izurjeno8t Pryavite se lahko pri vadbeni uri v telovadnici DUAŠKEGA DOHA V KRŠKBM. ¦9 ObzorniK sport in rekreacija DIVING TEAMi KRŠKO Potapljaško društvo DIVING TEAMjebiloustanovljenoaprilalan- ^m skega leta na pobudo nekaj navdušencev z dolgimi potapljaškimi iz- ^^B kušnjami. Društvo šteje preko dvajset zelo delavnih članov. Kl- ^r jub geografski oddaljenosti od morja pa se v moiju počutimo -* kot ribe v vodi. Brez vode resnično ne zdržimo dolgo. Skozi celo leto so organiz- irana vikend potapljanja na morju - predvsem na otoku Krku. Ne glede na tem- peraturo vode in zraka pa se najbolj navdušeni med nami potapljajo v Krko. Dvakrat letno - za prvomajske praznike in še v jeseni pa so na morju orga- nizirani potapljaški tabori. Načrtujemo pa tudi potop v potapljaški raj na koralni greben v Rdečem morju. Da pa bi bilo potapljanje čimbolj varno, organizira društvo Diving Team Krško dvakrat letno tečaje potapljanja, tako začetnega z eno zvezdico in nazivom Open Water Diver, pa tečaje za več zvezdic, tečaje Rescue diver, Wreck diver,... Na tečajih skušajo predavatel- ji udeležencem čim bolj predstaviti vse lepote hkrati pa tudi pasti in nevar- nosti, ki so sestavni del tega športa. Upati pa je, da se bo čim več udeležencev kasneje v praksi držalo vseh navodil in pravil tako pri potapljanju, kot pri varovanju okolja. (J.Z.) Božično - novoletni potop na Otočcu. Foto: Bemardka Zorko Se en uelik uspeh krških poduodnih ribolouceu 30. decembra 2000, je bila na Loš- inju tradicionalna tekma - NOVO- LETNI POKAL MEST - v podvod- nem ribolovu. To tekmovanje ima dolgoletno tradicijo, saj so člani malološinjskega društva Udica tek- movanje prvič organizirali daljnega 1957. leta. Tako ima to tekmovanje v tej naporni panogi, za svetovnimi in evropskimi prvenstvi, največjo te- žo. Letos je bila tekma jubilejna - štirideseta. Nastopilo je 44. ekip mest iz sedmih držav. Tekmovanje je potekalo v bližini Malega Lošinja in je trajalo pet ur! Ekipa Krško I., ki je nastopala v postavi Robert Podgoršek in Jani Longo, je ugnala favorizirane hr- vaške ekipe, v katerih so bili vsi nji- hovi reprezentantje, vedno odlične Špance in Italijane. Na trgu v Malem Lošinju je bilo pred številnimi gled- alci tehtanje ulova in izkazalo se je, da sta bila najuspešnejša prav Krča- na Longo in Podgoršek, ki sta ulovi- la 9350 gramov rib, ali 14.350 točk, pred ekipo Nerezin, ki je ulovila 6540 gramov rib, oz. 13.140 točk. Ekipa Krško I. je ulovila tudi najbolj trofejno ribo - gofa težkega 2,7 kg! Zmaga je po več kot petindvajsetih letih zopet odšla v Slovenijo in številni prisotni so se spraševali, kako je mogoče, da »suhozemci«, pa še Slovenci, uženejo vse »po- morce«. Znan domačin pa je pri- pomnil, češ saj so vsi naši: Krčani in Nerezinčani! Uspešno je nastopila tudi ekipa Krš- ko II., ki je osvojila 22. mesto. Sušno leto 2000 za brežiške strelce Preteklo leto si bomo med ostalim zapomnili po hudih poletnih sušah, ki so marsikateremu kmetu odnesle lep del pridelka-Posebne vrste sušo smo občutili tudi v nasem klubu, saj nam je občina krepko priprla fi- nančno pipico. Visino dotacije so nam v primerjavi z letom 1999, ko smo že tako prejeli za 21 odstotkov manj denarja kot leto pred tem, so nam namreč zmanjšali še za 33 odstotkov! Ker nismo bili uspešni niti pri pridobivanju sponzorskega denarja, so se nas začele lotevati precej hude skrbi, kako preživeti. Nazadnje smo se skozi suSno leto prebili tako, da smo na škodo napredovanja krepko skrčili udeležbo na tekmovanjih, na nabavo kakšnega novega kosa orožja pa nismo upali niti pomislitr. Tako se nam je dogajalo (in se nam še dogaja), da po dva ali trije strelci vadijo z istim orožjem, kar je iz vseh vidikov metodike treniranja šport- nega strelstva nesprejemljivo. To, da sedanja generacija pionirjev vadi z dvajset let starimi serijskimi zračnimi puškami pa še ni tako boleče kot dejstvo, da jim prihodnjo sezono, ko bodo zrasli v mlajše mladince, ki uporabljajo standardne puške, ne bomo imeli kaj dati v roke. In zaradi tega je bila lanska poteza občine še toliko manj razumljiva. (po Stnlcu, glasilm Stnbkega kluba Bnžice) ObžorniK E9 St. 38, Januar 2001 šport in rekreacija Novoletni ženski gimnastični turnir V organizaciji Gimnastičnega društva RAIN Krško je v soboto, 13. januarja 2001, v telovadnici Os- novne sole Jurij Dalmatin Krško potekal II. novoletni ženski gim- nastični pozivni turnir v spomin olimpionika Leona Štuklja, kjer so sodelovale ekipe selekcijskih telo- vadk kategorije kadetinje B-pro- grama Gimnastične zveze Slov- enije Telovadnega društva Partizan »Studenci« Maribor, Športnega društva »Tabor« Ljubljana in Gim- nastičnega društva Rain Krško. V ekipni konkurenci je zmago - 1. mesto slavila ekipa TD »Studenci« Maribor (postava: Fras, Štritof, Zorec in Popošek) s seštevkom mnogoboja 113,300 točke; 2. mes- to je zasedla ekipa ŠD »Tabor« Ljubljana (postava:Podlipec, Nuh- anovič, Dobrovnik in Rosič ) z zb- ranimi 110,300 točkami; 3. mesto je osvojila ekipa GD »Rain« Krško (postava: Gramc, Štus, Bregar in Močivnik) z rezultatom 107,700 točke. Vposamični konkurenci je 1. mes- to osvojila Traja FRAS iz TD Stu- denci Maribor, ki je v mnogoboju zbrala 38,700 točke; prejela pa je tudi najvisjo oceno tekmovanja in sicer 9,900 za sestavo na bradlji; 2. mesto je zasedla Anja PODLIPEC iz ŠD »Tabor« Ljubljana s se- števkom 38,100 točke, 3. mesto pa je pripadlo Deji POPOŠEK iz TD Studenci Maribor, ki je zbrala 37,800 točke. Najuspešnejša do- mačinka iz GD »Rain« Krško je bila Urška ŠTUS, ki je osvojila 4. mesto s seštevkom 36,800 točke. Posavski Plesni klub ^ LUKEC KRSKO C. 4. Julija 38a, Krško, Tel: 07 4905-167,4905-165,4922-694, Fax: 07 4905-166 GSM: 041 663-058, http://www.agenciia-lukec.si. E-mail: ppkjukec@hotmail.com Vabi k vpisu v tečaj za mladino in odrasle, ki se bo začel v soboto 03.02. 2001 ob 19.30 v klubskih prostorih. Ljudje si pri iskanju zadovoljstva v vsakdanjem življenju vedno bolj prizadevamo odkriti načine in poti, ki bi omilile napetosti vsakdanjika, napore ob delu, stresno življenje, hkrati pa prinašale radost in razvedrilo ter omogočale prijazno druženje. Prav tako vpisujemo otroke (4-7 let) v Plesni vrtec vsako sredo ob 17.00 uri. Konec lanskega leta je v Kopenhagnu na Danskem potekalo Svetovno prvenstvo v ju-jitsu z udeležbo tekmovalcev iz 25 držav, med osmimi člani slovenske reprezentance pa so bili tudi trye Posav- ci. Najbolje se je odrezal moški par DBV Katana iz Globokega Gorazd Kostevc in Dejan Kink, ki je zasedel 5. mesto, kar pa je odličen rezultat glede na to, da sta prvič nastopila skupaj na tako veliki tekmi in da je Kostevc tekmoval poškodovan. Na sliki zgoraj: posavski del reprezentance od leve proti desni: Dejan Kink, trener Martin Bratanič, direktor reprezentanc Stane Preskar in Gorazd Kostevc, kleči pa Katja Urek. POVŠE ŠAHIST LETA V šahovskem klubu »Milan Majcen« Sevnica so zaključili rezultate svojih članov, ki so tekmovali vsaj na 10. ternirjih v letu 2000. Končni vrstni red za šahista leta 2000 v ŠK »Milan Majcen« Sevnica: 1. Martin Povše, mojstrski kandidat 1.073 točk (22 turnirjev), 2. Zvonko Mesoje- dec, 1. kat 7661 (27), 3. Toni Kranjec, 1. kat 6371 (12), 4. Andrej Grilc, 1. kat 6241 (229), 5. Bojan Kuzmič, 1. kat 515 t (15), 6. Bojan Smerdel, 1. kat477t (15), 7. Predrag Lazič, 2. kat 336t (23), 8. Miroslav Šibilja, l.kat 2911(10), 9.Mojca Grilc, 1. kat 237t(13), 10.MilanMitrovič,224t(23), 11. Franc Derstvenšek, 2.kat 213t (48), 12. Igor Glavač, 3.kat 213t (12), 13. Jože Blas, 2. kat 189t (16), 14. Janez Bias, 2.kat 176t (36), 15. Martin Mirt, 3.kat 165t (45) itd. do 25 mesta, ki so odigrali vsaj 10 turnirjev, medtem, ko je skozi celo leto tekmovalo kar 40 tekmovalcev. E9 ObzorniK prosti čas St. 38, januar 2001 POSLOYNO TRGOVSKI CENTER JOB KRŠKO Cesta krških žrtev 135c, 8270 Krško tel. 488-1-620, fax 488-1-641, e-mail: job@car.si V poslovno trgovskem centru se nahajajo: SHINE *^> jf!$L/s rTTTTTtTTi BAR ZMAJČEK ^>*4E# _^^^* SLOVENICA J$ ^MttmH RADIO KRŠKO IP*' ^K^^^^H siAP d.o.o. Shine mgjg/0^ Insniring PE Krsko ^¦¦¦^M^^^^^ NIL Podatkovne komunikacije. d.o.o. ^^H^^H TRON d.o.o. ^HPIBf VARNOST d.o.o. HH^^H Računovodski servisi: Ema Arh Oapic s.p. Vojka Košenina s.p. Breda Kozmus s.p. V mesecu februarju odprejo svoja vrata v trgovskem centru naslednje poslovalnice: SEMENARNA ALPINA ŠUS Zidarič Renata s.p. Brezice • alpina » ^MF* < '«w??»^^"%M<«itimw-ymmvt %m^r '. 'jt ' >, ^Naslov: Cesta krških žrtev 135c, 8270 Krško Jtel. 07-488-1-600 »^ • - 07-488-1-622^ Qo '**frekv*»c* - Ifax 07-488-1-641 ^-^^4 Ai/f> ^ ^e-mail: radiokrsko@puntar.si ^^^•^-^^r^^ 5Programska shema Radia Krško: ¦j Ji 'iOdponedeljkadopetkavsako ^^J1'-" polno uro novice od 6-20. ure j in v soboto od 6- 15. ure ji1'* Program vsak dan od 6-21:20 j ^'--"ure z menjavo spikerjev na "* vsaki dve uri. Vsak dan eksk- j luzivno za Radio KK Mopett J shoow z znanim humoristom t Tonetom Fornezzijem-Tofom ob ä 7:45 in ponovitev ob 16:05. **_ -V..Vsak delovni dan oddaja -•5?/L-INFO MUSIC OD 14. do 16. ^ ure. Od pon. do petka obravnavan- i» je enega glasb. obdobja od 50-tih ** let pa do zadnjih hitov. Kreatorji ^oddaje: dj ZOK-glasba, JEAN * FRBEŽAR-glas, novičke pripra- l vlja MOJCA BRIŠČIK. Vsaka » oddaja INFO MUSIC vsebuje ek- * skluzivne intervjuje hollywood- ö skih zvezdnikov-ic pod imenom % Hollywood Afairs. '4k; •',•*. Program od 17. do 19. ure vse- J?^Jr*buje predvsem samo lokalna ö obvestila, kontakti v živo, na- ¦s» gradne igre in intervjuje ter glas- * bene želje po izbiri poslušalcev. ^[ ¦•¦'{,. Vsak torek ob 18. uri oddaja j?3r^"Dallas special s predstavitvijo ¦* glasbenih novosti založbe Dallas ^ in nagradnimi igrami. .'/» '* •¦* ¦.'.'.¦» /i\ /iVft •viV« i(V. r.'if» VfV* rf/a 7/Vk '/.'.'A ''/S» 'fA» ¦;/.'* S ^»iestvice:Oddaja Top POP od' ¦*K* pon. do sre. ob 21. uri vsak dan 10 skladb od 30. mesta navzdol, od četrtka do sobote Top DANCE prav tako od 30. navzdol, oddajo vodita DJ Rok in Luka. 1- ' V Vsak petek ob 21. uri najbol- ^* jša študentska oddaja TO mi DELI s Tonijem in Tanjo ter z vsemi podatki kam, kdäj, kako, s kom, s čim. Gost večera ter izbira najboljšega SMS-a, nagradne igre. 1 'L:Reklamni oglasi: 15 minut r//'~ čez vsako uro in 15 minut do vsake pol ne ure. l- %Obvestila in mali oglasi: ob W'8:30, 10:30, 13:30, 16,:30. i ,^-Do konca meseca marca bo ^•'potekala na Radiu Krško v sodelovanju z Revijo VIVA akcija MOJ ZDRAVNIK V tej akciji sodelujejo poslušalci in izbirajo najboljšega splošnega zdravnika, ginekologa in pediatra. ^¦•'VTrenutni rezultati akcije: dr. tZ''"" Emil Šprajc - 8 točk, dr. Mar- jana Volarič - 4 točke, dr. Davida - Jagrič - 2 točki, dr. Ksenija Žni- deršič - 2 točki, vsi ostali so prejeli po 1 točko. Glasujte v živo ali po pošti! Zh Ml*. <*ft 'Hit. ffit* '¦!!* -i!u tiil* '/¦'* ./J/* Iliim. 'Stlh. ;///« ¦*• V,7k :i;i* ObzorniK El St. 38, januar 2001 prosti čas ^^^^™3 ?^^!bSw« i$"!xSSfž ^^P?» ^ ^^WWra- ^^^^^^^H^1*1 ^sPB™^^^^^' ^^^^^P? ¦RS^^' ^^flssy!^^?? ^^^W^^E?^* TH^s^^*" i^nF^&s $gPW^^, ^K^W^^^^w ^^^^55^»Wi ^^^^^^K^^^^^^!^^^ ^^W^^3?^^^?8HBp ¦ Rock'n' roll skupina Holder je posnela svoj prvi spot za skladbo (Ti nisi) Namoji strani. -Jan- uarja je tudi krška glasbena skupina Leelooja- mais posnela spot za skladbo Še enkrat. ¦ Naš ro- jak Miran Rudan, ki že več let stanuje in deluje v Novi Gorici, pripravlja nov projekt z zanimivim naslovom Osemnajstmilijonovsedemstoenti- sočstodeset. CD bodo lahko občudovalci Mira- nove glasbe kupili v vseh večjih slovenskih trgov- inah od 12.02. 2001 naprej. Glasbo in tekste za CD so napisali Miran Rudan, Bor Zuljan in Matjaž Zupan, producent projekta pa je Miran sam. Miran tudi pripravlja 15 večjih koncertov po Sloveniji. ¦ Majda Arh zaokrožuje v letošnjem letu 15 let uspešnega delovanja in ustvarjanja na glasbenem podrocju. V letu praznovanja pa ne bo mirovala, ternveč bo še bolj dejavna, saj pripravl- ja jubilejni CD, ki bo izšel jeseni. Za krško pevko Klavdijo Kerin in mariborsko pevko Sergejo Pal- ko pripravlja glasbo in tekste za skladbi, s kateri- mi bosta nastopili kot mladi in nadebudni pevki na Orionu. Prav tako pripravlja glasbo in tekst za prvo skladbo v duetu z Nušo Derenda. ¦ Sevniški pevec Cili Patrol bo po dveh letih izdal nov CD, ki bo izšel predvidoma v marcu pri založbi Me- tropolis. 2. februarja bo nastopil v Ježek show-u, ki bo v športni dvorani Tabor v Mariboru. ¦ Usp- ešni step plesalci in plesalke PPK Lukec Krško se že intenzivno pripravljajo za letošnje državno in svetovno prvenstvo. Skupaj z koreografom Jadranom Živkovičem pripravljajo novo glasbo, kostume in koreografije. ¦ Še en posavski glasbe- nik je nastopil v Orionu: krški glasbenik in pevec Simon Gomilšek je nastopil v januarski oddaji s pevko Diano kot duet Platin, skladbo z naslovom Grafiti pa jima je napisal znani pevec Edvin Flisar. ¦ Konec januarja je izdal svoj prvi CD in kaseto narodno-zabavni ansambel Slovenski zvoki, v katerem sodelujejo kar trije posavski glasbeniki. Na harmoniko igra Drugovič Jože iz Pišec, na kitaro brenka ter poje Mirko Kosar iz Brestanice, lepši del ansambla pa je pevka iz Krškega Lidija Kožar. Na CD-ju je 12 skladb, za katere je glasbo spisal vodja ansambla Bojan Lugarič iz Rogaške Slatine, teksti pa so delo Iva- na Sivca in Vere Šolinc. Projekt je bil posnet v stu- diu Zlati zvoki iz Zagorja, ki je tudi njihova založba. Lastnik založbe in studia Igor Podpečan pa je bil tudi producent. Na kaseti je med drugimi skladbami tudi že znana skladba z naslovom Smeh klarineta in skladba Naši prazniki, s katero so zmagali na festivalu v Graški gori. Med drugim so decembra igrali za brežiške obrtnike, v soboto, 10.02., pa igrajo na Bizeljskem v Kulturnem domu ob Vinskem prazniku. ¦ Še en velik uspeh posavskega tekmovalnega plesa pomeni uvrstitev Luke Vodlana in Amadeje Plevel v slovensko reprezentanco za svetovno prvenstvo pionirjev v standardnih in latinsko ameriških plesih, ki bo od 16.do 21 aprila v Angleškem Blackpoolu. ¦ Lidi- ja Kožar, pevka Slovenskih zvokov, je uspešna tudi kot solistka. Po več osvojenih otroških festi- valih in karaokah je obiskovala glasbeno solo solo petja in klavirja ter pred dvemi leti pripravila ma- terial za svojo prvo kaseto z naslovom Reci, ali pojdeš, ki jo je izdala založba Helidon. Pripravl- jenih je že nekaj skladb za njeno drugo samos- tojno kaseto, ki bi naj zagledala luč sveta v pri- hodnjem letu. Pripravlja Dušan Vodlan O Obzornik prosti čas St. 38, januar 2001 NIKOU POPOLNI, A VENDAR ZEIO DOBRI Pogovor z Ivom Rimcem, vodjem skupine Leeloojamais Tako bi lahko opisah posavsko glasbeno skupino Leeloojamais, v kateri igrajo in ustvarjajo poleg Iva Rimca, vodje skupine, ki igra na bobne, še Miran Radelj (kitara), Lovro Ravbar (saksofon), Rok Lo- patič (klaviature) ter pevka Lara Šil- jvinac. Glasbeniki izhajajo iz bre- žiške in krške občine in že vrsto let igrajo po različnih zasedbah v na- šem pro$toru. So uspešni študentje na glasbenih akademijah v New Yorku, Roterdamu in Gradcu. Sk- upina bo v marcu izdala svoj prvi CD, v januarju pa je posnela svoj prvi videospot. Ivo obiskuje prvi let- nik glasbene akademije - smer tol- kala v Roterdamu. Kot osnovno- šolec je končal nižjo glasbeno šolo na harmoniki, prav tako je bil zelo aktiven plesalec in celo postal s svo- jo soplesalko Diano Budiner regijs- ki prvak v družabnih plesih. Po nižji glasbeni soli je bil dve leti neaktiv- en, a je kmalu spoznal, da bo njego- vo življenje prepleteno s glasbo. Tako se je kot samouk začel uk- varjati z igranjem na bobne. Prve in- štrukcije in tudi bobne je dobil pri Urošu Srpčiču (ex Polska malca). Sam pravi, da ga je zelo veliko naučil gospod Lojze Gradišek ter da si je največ takšnih in drugačnih iz- kušenj nabral s petletnim igranjem pri uspešni brežiški glasbeni skupi- ni Demolition Grup. Zelo lepe spo- mine ima na to obdobje svojega življenja, saj so fantje iz te skupine pravi profesionalci. Kako ste se odločili za dokaj nenavadno ime skupine? Če si gledal film Peti element, se spomniš, da je bilo Leeloo ime popolnega bitja, jamais pa je po francosko nikoli. Torej bi lahko rekli: nikoli popolno. To ime smo si zbrali, ker menimo, da ni popolnosti; popolne glasbe, popolne osebe, popolne skupine, nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Na splošno je neskončnost in vedno lahko v življenju narediš še kaj bolje. Kako je nastal vaš prvi projekt, prvi CD? Vsi mi zelo radi poslušamo različno glasbo, iz katere črpamo informacije in tako se nam v glavah porajajo nove ideje. Glasba, ki jo izvajamo in delamo, je, kot ji večina reče, progresivni rock. Je pa res, da je v tej glasbi prisotno več zvrsti glasbe, kot je recimo jazz, pop in podobno. Na CD plošči je enajst skladb in glasbo smo naredili, lahko rečem, kar vsi skupaj, predvsem pa sva stvari dodelala skupaj z Lovrom. Aranžmaje za skladbe je prispeval Rok. Torej glasba na tern CD- ju je avtorska. Tekste, ki opisujejo predvsem današnje življenje mladih, oziroma doživljaje-med fanti in dekleti ter iskanje samega sebe, je spisala Lara. Moram omeniti, da je za peto skladbo na CD-ju besedilo napisala naša prijateljica Josipa Fink iz Krškega, ki je tudi odlična step plesalka v PPK Lukec. (nekdanja državna prvakinja v stepu solo ter aktualna državna prvakinja s skupino). Material smo posneli v studiu Štala v Borštu, miks pa je bil izdelan v Ljubljani pri založbi Dalas, ki bo CD najprej izdala v nakladi 500 kosov. Kje pa ste snemali spot? Spot je bil posnet za skladbo z naslovom Še enkrat in smo ga posneli v klubu K4 v Ljubljani. Vsi skupaj smo se trudili z režiserjem Tadejem Sivcem na čelu, da bi naredili nekaj posebnega za Slovenijo in sicer v virtualni tehniki. Če smo in kaj smo naredili, bomo kmalu videli. Kako ustvarjate in vadite, če ste večji del leta na študiju na raznih krajih sveta? Vse ideje pripravljamo vsak zase in ko pridejo počitnice ( novoletne, prvomajske in poletne), poskušamo čim več narediti tako na projektu kot tudi z nastopi in koncerti. Prav tako nam zelo pridejo prav »mobiči«, saj si pošiijamo sporočila in smo vedno v stiku. Tudi tako se da marsikaj ustvariti. Ivo nam je na koncu pogovora še zaupal, da lahko vsi, ki jih zanima kaj v zvezi s to skupino vse infor- macije o nastopih, članih, koncertih in podobno dobijo na spletni strani www.real-rock.org. Dušan Vodlan St. 38, Januar 2001 obvestila MO. PRIMO Pozdravljeni v svetu mobilne telefonije. MÜBLEÄKEII______________ Mobitel, največji slovenski ponudnik storitev GSM znova preseneča. V prodaji predplačilnih paketov sta se pojavila nov paketa MOBIREGLJA in MOBISLAVEC, ki vas bosta presenetila s sprejemljivo ceno in enostavnim upravljanjem. Nova Mobireglja V paketu Nova Mobireglja je sodoben aparat Ericsson A2618s temno modre barve. Aparatu lahko ohišje tudi zamenjamo, saj je v redni prodaji več barv in vzorcev ohišij za vse okuse. Aparat ima velik, popolno- ma grafični zaslon z uro oz. datumom in trenutno izbranim profilom. Deluje na dveh frekvenčnih ob- močjih (900 in 1800 MHz), slišnost pa je izboljšana zaradi sistema EFR - izboljšani polni kanal. Upravljanje z aparatom je zaradi preglednega slovenskega menija zelo enostavno, zato je primeren za vse starostne skupine. Vgrajeno ima govorno izbiranje iz imenika ter govorno sprejemanje klicev. Omogoča enostavno pregledovanje zadnjih klicanih, sprejetih in neodgovorjenih številk skupaj s časom klica. Upor- abnost aparata pa še dodatno povečajo alarm, štoparica, kalkulator ter igrice. Cena: 19.900,00 SIT (Cena vključuje DDV.) Paket vsebuje: # GSM telefonski aparat Ericsson A2618s 9 vsa potrebna navodila # SIM kartico s telefonsko številko ® vrednostno promocijsko kartico za 1.000 SIT. MobiSlavec Mobilni aparat Ericsson T10 je, odkar ga ponujamo v paketu Mobikvakac+, postal med Mobiuporabniki zelo priljubljen. V ponudbo Mobipaketov so uvrstili tudi paket, ki bo vseboval le aparat Ericsson T10 brez tipkovnice za pisanje kratkih SMS sporočil. Tako je nastal nov paket - MobiSlavec. Ericsson TlOs je majhen telefon, primeren za vsak žep ali torb'ico. Ima pokrovček, zato odpadejo skrbi o nenamernem pritisku na tipko. Mobijevci si lahko izberete barvo, ki najbolj ustreza vašemu karakterju. K temu si izberite še eno od 11 tovarniških zvonjenj ali si sami napišite svoji melodiji in Ericsson TlOs vam bo pisan na kožo. Ce imate raje tišino, pa vas na klic lahko opozori tresenje aparata. Telefon si zapomni številke in imena 30 nazadnje sprejetih / nesprejetih / oddanih klicev skupaj z datumom in uro, ima izbol- jšan zvok (EFR), deluje na dveh frekvenčnih področjih (900 in 1800 MHz) in ima še kup praktičnih funkcij. Cena: 20.900 SIT (Cena vključuje DDV.) Paket vsebuje: # GSM telefonski aparat Ericsson TlOs, €1 vsa potrebna nayodila, v <Ä SIM kartico s telefonsko številko, 0 vrednostno promocijsko kartico za 1.000 SIT. SISTEM HALO Simobilovi uporabniki so do sedaj Sistem Halo za pomoč in infor- macije klicali po ceni za klice znotraj Simobilovega omrežja, zdaj pa lahko vse to dobijo brezplačno. Številko 449 je nadomestila brez- plačna številka 40 40, na kateri se oglasi naročniška služba. S fiksne- ga telefona pa pokličete brezplačno številko0804040. HALO z novim Alcatelom Družina predplačilnih paketov HALO se je znova razširila. Tokrat smo HALOju dodali telefon Alcatel 302, ki podpira storitev WAP. Gre za kakovosten aparat iz Alcatelove ponudbe mobilnikov One Touch, ki vas bo osvojil na prvi dotik. Alcatel One Touch 302 se odlikuje s sodob- nim in mladostnim videzom, lahko- stjo in bogato tehnologijo. Br- skalnik WAP dopolnjuje vrsto upor- abnih funkcij tega uporabniku pri- jaznega telefona. Paket HALO s telefonom Alcatel 302 stane 26.900 tolarjev. Dobersprejem! Primd Černelč (Trgovina PRIMO) O ObzofniK ' obvestila Št, 38, januar 2001 Šestnajstletnica iz province izziva slovensko literarno sceno s svojim knjižnim prvencem: Tudi najstnica lahko napiše 'zaresno' knjigo!« Maruša Mavsar___ MEUSA MEUSA Maruša Mavsar Moderni družbeni roman, 176 strani, Format 14 x 20 cm, broširano in šivano. Knjigaje izsla7. decembra 2000. Cena z DDV znaša 2.700,00 tolarjev. Obzorje naročilnica | PE - MARK1ZE 7A vač nnM ptm fiwmraiPvx ¦NAJVEČJIIZBOR SENČIL NA ENEM MESTU I PVC . STAVBNO POHISTVO