Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVII. — 31. 5. 1973 št. 5 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — 14 novih članov ZK — DS je razpravljal — Pletilnica redno obratuje — Nagrajenci za dolgoletno delo v podjetju — Nekaj značilnost; jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja — Prosta mesta za vajence — Tekstilindus prvi med ženskami — Osebni dohodek za april 1973 — Estetika in oblikovanje — Nagradna križanka — itd. Štirinajst novih članov v organizaciji ZK Ob Tvojem 81- rojstnem dnevu iskrene čestitke Kolektiv Tekstilindusa V torek, 22. maja, so se sestali komunisti podjetja na delovni konferenci, ki je bila tokrat še posebej pomembna, saj so sprejeli med svoje vrste štirinajst novih članov. Delovne konference se je poleg ostalih gostov udeležil tudi tovariš Vinko Hafner, član predsedstva ZKJ. Takoj po otvoritvi in izvolitvi organov konference je bil na vrsti najprej svečan sprejem novih članov. Mladi komunisti so poleg članskih izkaznic prejeli za spomin na vstop v ZK tudi lepo darilo in sicer knjigo HEROJ TITO. Novim članom ZK je spregovoril tudi sekretar TK ZK tovariš Stane Primožič, ki je v svojem govoru dejal: Današnji konferenci OO ZK naše delovne organizacije daje sprejem novih članov svečano obeležje. Oddelki, ki so bili zadolženi za sprejem novih članov v našo organizacijo, so svoje delo v tej fazi dosledno opravili. Pri predlogih za sprejem v članstvo ZK so upoštevali predvsem moralno-po-litične kvalitete posameznikov, ki dajejo garancijo za izpolnjevanje nalog, pred katere nas postavlja organizacija ZK tako znotraj naše delovne organizacije, kot tudi izven nje. Pomnožitev in pomladitev članstva naše OO pomeni hkrati tudi nadaljevanje kontinuitete revolucionarne miselnosti in boja delavskega razreda naše delovne organizacije, katerega korenine segajo že v predvojno obdobje, zoper kakršnihkoli oblik razrednega, v današnjem času birokratskega in tehnokratskega hegemonizma, ki skuša izrabiti delavski razred kot sredstvo manipulacije za lastne pridobitniške interese. Naloge, pred katere nas postavlja v našem trenutku neprestanega revolucionarnega boja organizaci. ja ZK, niso majhne niti neizvedljive. Veličino teh nalog vidimo predvsem v sprejemanju in izvajanju ustavnih dopolnil, ki naj v končni konsekvenci odpravijo vse mogoče pojave birokratizma in tehnokratizma, ki so se nakopičili v našem sistemu vodenja in upravljanja. Samoupravljanje kot edina veljavna oblika naših družbenoekonomskih odnosov dobiva s sprejemanjem in izvajanjem ustavnih dopolnil nove kvalitete in dimenzije. Za dosledno izpolnje- da ni frakcionaška niti kompromisna z ideologijami, ki so njej povsem tuje. Taka orientacija pa je potrebna delu vsakega posameznega člana ZK, ki se s svojim nenehnim, na materialistični osnovi zasnovanim odkrivanjem in spoznavanjem zakonitosti našega družbenega razvoja, bori za polno uveljavitev pravic delavskega raz. reda. Kot člani ZK smo dolžni, da se aktivno vključujemo v vse DS je razpravljal V četrtek, 19. aprila je bila seja delavskega sveta podjetja s precej obširnim dnevnim redom: 1. Potrditev zapisnika 11. redne seje delavskega sveta z dne 12. aprila 1973, 2. Poročilo o sklepih zbora sa-moupravlj alcev občine Kranj z dne 24. 2. 1973, 3. Poročilo o programu izgradnje Obrata za PVC proizvode, 4. Plan pripravnikov za leto 1973, 5. Poročilo o varstvu pri delu za leto 1972 ter program za leto 1973, 6. Program stanovanjske izgradnje v obdobju 1971 — 1975, 7. Poročilo o izobraževanju v letu 1972 ter program za leto 1973, 8. Določitev cen za počitniške domove za leto 1973, 9. Sklepanje o pristopu h Konzorciju za izgradnjo rekreacijsko turističnega centra Krvavec, 10. Samoupravni sporazum o usmerjanju in financiranju izobraževanja strokovnjakov za organizacijo na VŠOD v Kranju. Iz poročila, razprave in sprejetih sklepov smo tokrat pripravili naslednji zapis: V predilnici je prisoten problem zastojev na strojih za proizvodnjo sukanca, kar lahko povzroči večjo izgubo na dohodku enote. V letošnjem proizvodnem planu tkanine iz sukanca niso zajete, zato bo potrebno oskrbeti enote z uslugami. Delavski svet je zadolžil komercialni sektor in tehnični sektor, da stopita v stike z ostalimi tekstilnimi podjetji in zagotovita potrebne usluge za sukalnioo. Nadalje je bil obravnavan tudi pereč problem pomanjkanja delovne sile v predilnici. V previjalnici manjka namreč že toliko delavcev, da obstoja bojazen nadaljnega obratovanja. Če se bo taka situacija nadaljevala, lahko pričakujemo, da ne bo dosežen plan. Delavski svet je zadolžil kadrovski sektor, da podvzame vse možne ukrepe in preskrbi delovno silo za predilnico. Obravnaval je tudi poročilo o sklepih zbora samoupravljalcev občine Kranj z dne 24. 2. 1973. Komisija za zaključke je po pooblastilu zbora samoupravlj alcev pripravila dokončno besedilo zaključkov, ki zihajajo iz gradiva, uvod- Vinko Hafner med razpravo vanje pravic delavskega razreda kot edinega suverenega subjekta nad razpolaganjem s proizvodi svojega dela, ki jih določajo ustavna dopolnila, pa je odgovornost še predvsem na članih ZK ob njihovi polni angažiranosti na vseh toriščih našega družbenega, političnega in ekonomskega dogajanja, kajti vrednotenje dela članstva ZK ne temelji samo na posesti članske izkaznice, plačevanju članarine in obisku sestankov. Ko govorimo o liku člana ZK, ne smemo prezreti nekaterih osebnostnih kvalitet, ki pozitivno delujejo na njegovo neposredno socialno okolje. Te kvalitete se izražajo predvsem v poznavanju in razvijanju marksistične miselnosti kot edino veljavne ideologije delavskega razreda zoper vse negativne pojave in odklone od smeri politike, ki jo začrtuje CK ZK Jugoslavije, na čelu s predsednikom Titom. Naša partija je v svoji zgodovini delovanja dokazala, nega poročila o ključnih problemih gospodarskega razvoja in razvoja na področju družbenih služb v občini Kranj, ter iz razprave delegatov na zboru. Delavski svet je sprejel sklep, naj ti zaključki služijo vsem organom podjetja in strokovnim službam kot napotilo pr; nadaljnem delu. V nadaljevanju je delavski svet obravnaval tudi poročilo o programu izgradnje obrata za PVC proizvode. Poročilo je obsegalo podatke o poteku dosedanjih del, dokončno pa se bo treba odločiti proti koncu maja ali v začetku junija, ko bomo imeli grob ekonomski pregled o celotnih rentabilnost-nih stroških. Izvedba projekta je trenutno še v negotovosti, ker še ni dokončno rešeno vprašanje investiranja (kreditiranje, financiranje od zunaj). Delavski svet je sprejel sklep, naj strokovna služba takoj ponovno obdela ponudbe, predvsem firme Alkor, ter pri tem izloči nekatere dodatne naprave z ozirom na režim uvoza oziroma zaradi nabave na domačem trgu. Na tej podlagi naj se zahteva po- (Nadaljevanje na 2. strani) Stane Primožič je podelil članske izkaznice tokove našega družbenega, političnega in ekonomskega življenja. Za tako angažiranost pa je potrebna vsestranska družbeno-eoknomska in politična razgledanost vsakega člana ZK. S tem si pridobivamo zaupanje in podporo tako posamezni člani kot tudi partija v celoti s strani množic delavskega razreda. Bili so tudi pojavi karierizma v članstvu partije, ko so posamezniki izkoriščali svoj monopol za svoje materialistične interese ter s svojo lažno politično in idejno moralo zavajali delavski razred. Za take ljudi, ki pačijo lik osebnosti komunista, ni in ne bo mesta v vrstah ZK. Kot člani ZK smo dolžni na osnovi nesebičnosti žrtvovati se v smislu in-ternacionalizma za višje družbene interese, kar je dokazala naša partija v času NOB ter v vseh letih po njej, v času izgraditve naše samoupravne socialistične družbe. S tem, ko sprejemamo danes nove člane, pa ni rečeno, da je (Nadaljevanje na 2. strani) DS je razpravljal (Nadaljevanje s 1. strani) kredite. Poleg teh pa vsak dan pri- gradnja splošnega pomena za vse novne ponudbe s strani inozem- hajajo tudi prošnje za namestitev delovne ljudi iz območij kranjske skih partnerjev. V roku 2 mesecev v Delavskem domu. Letos smo pri- in ljubljanske občine, je bilo spre- naj se pripravi investicijski elaborat, katerega naj se predloži Ljubljanski banki v potrditev. Dela na projektu PVC je treba nadaljevati in najti ustrezne rešitve, da bo ta projekt izveden. Na podlagi zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov in o stopili k samoupravnemu sporazumu, s katerim se je namenilo več sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Prispevna stopnja 6 % od bruto osebnih dohodkov bo razdeljena tako, da bomo namenili 2 % solidarnostnemu skladu, 3 % oro-čali v banko, 1 % pa bo ostal v urejanju pripravništva v delovnih podjetju. 6 % prispevek znaša let- organizacijah je bil izdelan načrt o številu in vrsti pripravnikov, ki bi jih sprejeli na delo v letu 1973. Vrsta in število pripravnikov je določena v skladu z vrsto dejavnosti, ki jih opravlja delovna organizacija, v skladu z dejanskimi potrebami za optimalno izrabo opremljenosti dela in tehnoloških postopkov, v skladu s potrebo, da se izpopolnjuje izobrazbena struktura in poklicna sestava delavcev skladno s svojim razvojnim programom in da se omogoči diplomantom šol, da si praktičnim delom pridobijo strokovno sposob ljenost. K načrtu o številu in vr- no 460 milijonov dinarjev. Pro- jeto načelo, naj bi v to vključile tudi delovne organizacije iz teh območij tako, da bi prispevale delež v konzorcij, katerega namen je skupno vlaganje sredstev za izgradnjo Krvavca. V začetni fazi se predvideva vlaganje v skupni vrednosti 3.030.000 dinarjev. Delež za skupno poslovanje znaša 100.000 dinarjev in se vplača v višini 50 gram stanovanjske izgradnje pred- v roku 8 dni po podpisu pogodbe, videva do leta 1975: — 98 novih ležišč v delavskem domu — 25 najemnih stanovanj — 77 stanovanj za odkup — 127 rešenih prosilcev za kredite za individualno gradnjo V povezavi z zadnjo postavko ostalo pa v roku 6 mesecev. Predlog o pristopu h konzorciju je bil dan na glasovanje. Za pristop je glasovalo 28 članov delavskega sve- reč zasnovala razvoj modernega študija organizacije dela na prvi in na drugi visokošolski stopnji in proizvodni, organizacij sko-računal-na treh smereh: organizacij sko-niški in organizacijsko-kadrovski. Pri tem bi se opirala na izkušnje in potrebe gospodarstva. Razvoj organizacije dela je izrednega pomena za napredek gospodarstva, ki se intenzivno modernizira in vključuje v mednarodno delitev dela. Po podpisu se bo samoupravni sporazum predložil Skupščini SR Slovenije, kj bo na podlagi tega in ostale dokumentacije sprejela ustrezni zakon. Delavski svet je soglasno sprejel sklep, da tudi naše podjetje pristopi k samoupravnemu sporazumu s tem, da se v besedilo sporazuma vnese nekatere popravke, katere je obravnaval ita, 6 članov pa se je glasovanja in sprejel odbor za izobraževanje. vzdržalo. Za podpis pogodbe m predstavnika našega podjetja v Poslovnem odboru konzorcija za izgradnjo RTC Krvavec je bil ime- bomo dobili še 13 izpraznjenih stanovanj za socialno ogrožene pro- novan Franc Istenič, silce, katere bodo zapustili prosil- Višja šola za organizacijo dela ci kreditov ob preselitvi v svoje v Kranju je predložila organizaci-hiše. Tako predvidevamo, da bo- jam združenega dela samoupravni mo do leta 1975 rešili skupno 422 sporazum o usmerjanju in financi-stanovanjskih problemov. Sred- ranju izobraževanja strokovnjakov sti pripravnikov mora dati Skup- stva za uresničitev tega programa s tem, da bi organizacije sodelo- ščina občine Kranj soglasje. V le- se bodo formirala iz naslednjih vale pri kreiranju programov in tošnjem letu bo podjetje sprejelo virov: sredstva podjetja iz stano- ustvarjanju pogojev za njihovo 31 pripravnikov, od tega devet šti- vanjskega prispevka, bančna sred- uresničevanje, s tem pa tudi pri pendistov. Ker podjetje nima na stva, osebna sredstva delavcev (20 upravljanju šole. Ta šola je nam- odst. polog) sredstva iz amortizacije, sredstva odplačanih danih kreditov ter ostala sredstva. Sedanji predračun znaša skupaj razpolago stanovanj, bo sprejelo pripravnike predvsem z gorenjskega območja. Delavski svet je dal v celotj soglasje k načrtu o številu Za podpis sporazuma je kot predstavnika podjetja delavski svet imenoval Zvoneta Čeme. Obranaval je tudi predlog delavskega sveta Industrije usnja Vrhnika, ki je predlagal slovenskemu gospodarstvu ustanovitev sklada slovenskeag gospodarstva za pospeševanje izvoza, predvsem izvoza v dežele v razvoju. V ta sklad naj bi vsako podjetje prispevalo po zaključnem računu del ostanka dohodka kot dotacijo brez obveznosti vračila. Sklad bi v ustrezni obliki pospeševal in kreditiral izvoz iz Slovenije, z njim pa bi opravljali predstavniki delovnih organizacij, ki bi prispevala sredstva. V razpravi so člani delavskega sveta moralno podprli predlog delovnega kolektiva Industrije usnja Vrhnika, vendar pa so bili mnenja, naj bi naše podjetje porabilo sredstva v te namene predvsem za pokritje lastnih izgub pri izvozu v zapadne države, torej za stabilizacijo oziroma za krepitev gospodarske sposobnosti našega podjetja. Sredstva bi se pridobila na ta način, da bi delali v letošnjem letu 3 proste sobote s tem, da se obračunani oseb. dohodek ne bi izplačal. V tem smislu je delavski svet sprejel tudi sklep, obenem pa je zadolžil družbeno-politične organizacije, da pokrenejo akcijo za uresničitev tega predloga. Prostovoljno delo naj bi se opravilo delno v mesecu maju, delno pa v jesenskih mesecih. Na koncu je delavski svet odobril Športnemu društvu Triglav Kranj dotacijo v višini 60.000 din in to namensko za Smučarski klub — sekcijo za skoke in za Kegljaški klub. V zadnji točki dnevnega reda je sprejel Pravilnik o razdeljevanju sredstev za rekreacijo v lteošnjem letu ter sprejel sklep, da se ta sredstva izplačajo zaposlenim v mesecu aprilu. R. S. in vrsti pripravnikov za letošnje 3Ö.170.Ö00 dinarjev, ali 3 milijarde leto. starih dinarjev. Delavski svet je Po poročilu o varstvu pri delu potrdil program stanovanjske iz-in po obravnavi predračuna za to gradnje v obdobju 1971 — 1975 kot dejavnost, za katero bo v letu 1973 je bil predložen, prav tako pa tudi potrebnih preko 1 milijon dinar- formiranje sredstev za uresničitev jev, je delavski svet potrdil pred- tega programa. Pletilnica redno obratuje račun. V tem znesku niso zajeta le zaščitna sredstva, ampak tudi drugi varstveni ukrepi, bodisi zaščitne naprave, izobraževanje, preventivna zdravstvena dejavnost, preventivna požarna varnost in prometna varnost. Iz podatkov o vzrokih nesreč pri delu je razvidno, da so na prvem mestu zaradi neprevidnosti na delovnem mestu. Zaradi tega naj odbor za varnost pri delu prouči, v kakšnih primerih pride do nesreč pri delu zaradi neprevidnosti in nezadostne poučenosti in na tistih področjih ljudi dodatno izobražuje. Zelo obširna razprava je tekla o programu stanovanjske izgradnje. Stanovanjski problem je zelo pereč v našem podjetju, saj imamo V naslednji točki dnevnega reda se je obravnavalo poročilo o izobraževanju v letu 1972 in program izobraževanja za leto 1973. O izobraževalni dejavnosti smo vas seznanili že v prejšnji številki glasila, zatorej ne bi ponovno navajali teh podatkov. Delavski svet je potrdil program in finančni plan izobraževalnega centra za leto 1973, kot je bil predložen. Delavski svet je potrdil tudi cene za storitve v počitniških domovih za leto 1973 kot so bile predložene, s tem, da stopijo v veljavo šele, ko bodo to dopuščali zakonski predpisi. Do takrat pa se bo vse storitve zaračunavalo po lanskoletnih cenah. Poročali smo že, da je naš novi obrat — pletilnica začel z redno proizvodnjo. S 1. februarjem je začela obratovati v eni izmeni, 15. februarja pa že v dveh. Predvidena je proizvodnja v treh izmenah in imamo zaradi tega priučenih tudi že nekaj novih delavcev. Kljub temu pa pletilnica zaenkrat še ni vpeljala tretje izmene, ker plemenitilnica še ni sposobna za za nadaljno predelavo pletenin, dokler ne bo dobavljen nov paril-nik, ki je nujno potreben za to vrsto blaga. Dobava tega stroja je zastala zaradi stavk v Italiji in če ta problem v kratkem ne bo rešen, obstaja bojazen, da se bodo začele pletenine nabirati v skladiščih. Kljub temu pa imamo za seboj določeno obdobje naše nove proizvodnje in s tem tudi določene pokazatelje in tako že lahko spregovorimo o nekaterih uspehih in po- Ta stroj napravi v dveh minutah meter pletenin _____ ______r____________j ______ Skupščina občine Kranj je 13. trenutno 25 prošenj za socialno julija 1972 sprejela sklep o nadaljni manj kij ivostih pletenja, ogrožene, preko 100 prošenj za sta- izgradnji rekreacijsko turističnega Preden bomo navedli podatke, novanja in blizu 200 prošenj za centra na Krvavcu. Ker je ta iz- se lahko pohvalimo, da obratuje- novih članov mo zelo uspešno, oziraje se na vse pogoje dela, kot so: — delovni kader, brez prakse v pletilstvu, — utesnjenost prostorov, — začetne težave z nabavo materiala in opreme, — pletilstvo kot nova veja za vse službe, — nepravilen tretman pletilstva glede drugih oddelkov, oziroma istovetenje s podobnimi fazami dela. Kljub naštetim težavam pa je naša pletilnica is prizadevanjem vseh zaposlenih v tem obratu, dosegla že take rezultate, katere lahko primerjamo z že afirmiranimi pletilnicami z daljšimi izkušnjami in prakso. Do konca aprila je narejeno 89.689 metrov pletenine oziroma 25.478 kg pletenin. Ker je pletilstvo nova veja v svetu in ne samo pri nas, je razumljivo, da tu še zmeraj ne obstaja- jo normativ) oziroma standardi za vse pokazatelje. Pri analizi našega dosedanjega dela se bomo ozirali na rezultate drugih pletilnic, v našem primeru »Beti« iz Metlike, kjer so nam njihovi rezultati najbolj poznani. Za njihove pletenine je dovoljeno 12 napak na 100 metrov za I. kvaliteto. Nam je dovoljeno 6 napak na 100 metrov pletenine za I. kvaliteto. Naši prvi rezultati pa nam dokazujejo, da nismo dosegli niti 3 napake na 100 metrov pletenine. Odpadek je dovoljen približno enako cca 5 %, mi smo dobili celo manj kot 1 % odpadka. Seveda so ti rezultati odvisni tudi od kvalitete preje. Sločaj je hotel, da smo tudi mi izdelovali pletenine iz preje, ki je bila dobavljena od Beti Metlika. Rezultati so ostali isti. Ce pogledamo proizvodnjo, dela Beti Metlika s 67 % izkoristka. Naš plan upošteva 70 % (Nadaljevanje na 4. strani) Delovna konferenca ZK, v ospredju novosprejeti člani (Nadaljevanje s 1. strani) naša akcija s tem zaključena. Dolžnost nas članov je, da iz vrst delavskega razreda, ki najbolj pravilno doumeva bistvo materialistične dialektike, kot je to dejal že sam Marx, pridobivamo nove člane ter tako krepimo moč in učinkovitost dela ZK. Naslednja točka- dnevnega reda je bila informacija o izvrševanju - sprejetega akcijskega programa, katere poročevalec je bil tovariš nizacije ZK v našem podjetju, no-Zvone Čeme. Iz poročila je bilo vim članom ZK pa je zaželel, da razvidno, da smo v obdobju od se aktivno vključijo v reševanje zadnje konference ZK napravili nalog, ki so postavljene organiza-viden korak naprej, tako v gospo- ciji Zveze komunistov. Iz poročil darskem kot tudi družbeno-poli- in razprave, ,ki je sledila, so ko- tičnem življenju v podjetju. Tovariš Vinko Hafner je poročal o stališčih in sklepih 4. seje konference ZKJ in 4. seje konference munisti sklenili, da se moramo tudi vnaprej zavzemati za dosledno izpolnjevanje akcijskega programa, s posebnim poudarkom v ZKS. V svoji razpravi je posebej zvezi z uresničevanjem ustavnih pohvalil povečano aktivnost orga- dopolnil. Pozornost pri delu v pletilnici je predpogoj za dobro kvaliteto Nagrajenci za dolgoletno delo v podjetju ženske za 25 let, moški za 30 let zaposlitve Na slavnostni seji delavskega sveta, 26. aprila, ki je bila posvečena dnevu OF in 1. maju, prazniku vseh delovnih ljudi, so prejeli člani kolektiva nagrade za dolgoletno delo v podjetju. Letos je prejelo nagrado 54 žensk in 7 moških, in sicer ročne ure ter 1000 dinarjev gotovine. K svečanosti slavnostne seje so prispevali tudi učenci in učenke osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča, ki so pripravili pester program recitacij in pevskih točk. Nagrade je podelila predsednica delavskega sveta Olga Abramič. Tako smo v podjetju svečano proslavili naša dva velika praznika. Letos so prejeli nagrade naslednji člani kolektiva: 1. Ivan Alič, uprava 2. Jože Cuderman, tkalnica I 3. Andrej Hribar, tkalnica I 4. Franc Hribar, predilnica II 5. Janez Osel, plemenitilnica II 6. rane Pipan, VEO 7. Franc Zavrl, predilnica II 8. Marija Bajželj, predilnica I 9. Marinka Bajželj, tkalnica I 10. Ivana Bečan, tkalnica II 11. Kristina Bečan, plem. I 12. Marija Belovič, predilnica I 13. Ivana Bergant, tkalnica II 14. Alojzija Centa, plemenitilnica I 15. Marija Cof, tkalnica II 16. Rozalija Čater, predilnica II 17. Zvonka Delavec, predilnica I 18. Marija Draksler, tkalnica II 19. Vida Draklser, tkalnica I 20. Marija Frank, plemenitilnica II 21. Angela Galjot, predilnica I 22. Marija Gorjanc, tkalnica I 23. Jožefa Hribar, plemenitilnica I 24. Ivanka Jerše, tkalnica I 25. Amalija Knez, tkalnica II ■ 26. Marta Kolničar, uprava 27. Antonija Kopač, predilnica I 28. Marija Košir, predilnica II 29. Nada Košir, predilnica I 30. Anica Križaj, uprava 31. Marija Lapuh, tkalnica II 32. Pavla Lenart, plemenitilnica I 33. Jožica Miloševič, predilnica II 34. Cilka Modrijan, tkalnica II 35. Ivana Novak, plemenitilnica I 36. Frančiška Osterman, plem. II 37. Štefka Ozim, tkalnica I 38. Katarina Pišljer, tkalnica I 39. Marija Plestenjak, plem. I 40. Marija Boljka, tkalnica I 41. Ilonka Primožič, tkalnica II 42. Marija Rebernik, predilnica II 43. Pavla Rupar, uprava 44. Matilda Sajovic, tkalnica I 45. Ela Sever, tkalnica II 46. Mihaela Švegelj, tkalnica I 47. Tončka Tršan, tkalnica II 48. Štefka Vehovec, tkalnica II 49. Julka Virnik, uprava 50. Marija Volk, tkalnica I 51. Štefanija Vrbek, predilnica II 52. Valerija Zager, uprava 53. Rozalija Zaletel, tkalnica I 54. Kristina Zorman, predilnica I 55. Ivanka Zupan, predilnica II 56. Pavla Zupan, predilnica I 57. Rozalija Zupan, tkalnica I 58. Marinka Žagar, predilnica II 59. Marija Željko, predilnica II 60. Kristina Zontar, tkalnica II 61. Marija Ovniček, plem. I R. S. Nagrajencem čestitamo Nekaj značilnosti jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja Problematiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja urejamo po novem v naši državi s 17. dokumenti: zvezni zakon, osem republiških oziroma pokrajinskih zakonov in osem statutov republiških in pokrajinskih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upokojenec živi zelo pogosto v skromnih razmerah, vendar ga lahko kljub temu smatramo za enega največjih potrošnikov. Izdatki za pokojnine znašajo namreč letno približno 14 milijard dinarjev, to pa je kar 7,5 % narodnega dohodka jugoslovanskega gospodarstva. Število upokojencev se z leta v leto veča in s tem tudi izdatki za pokojnine. Pred dvajsetimi leti smo za pokojnine porabili približno 2,5 % narodnega dohodka jugoslovanskega gospodarstva, medtem ko bomo za letošnje leto morali po predvidevanjih izločiti za to več kot za narodno obrambo in približno toliko, kolikor izdamo za vse šolstvo od osnovnega do univerzitetnega in še za razne oblike poklicnega izobraževanja mladine in odraslih. Po zadnjih statističnih podatkih je v naši državi nekaj nad milijon 200 tisoč upokojencev. Poleg naraščajočega števila upokojencev lahko ugotavljamo hkrati še naraščanje obsega njihovih pridobljenih pravic. Naš sistem določa npr. usklajevanje pokojnin z osebnimi dohodki aktivnih zavarovancev in njihovo prilaganje življenjskim stroškom. Še posebej je pomemb- no določilo novega sistema, da lahko zavarovanci (poleg osnovnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so regulirane na zveznem in republiškem nivoju) samoupravno tj. samostojno odločajo o pogojih za pridobitev pkojnine. Zvezni zakon je v bistvu plod medrepubliških dogovorov. Ta določa osnovne pravice zavarovancev, ki jih potem natančneje opredelijo še republiški zakoni, medtem ko se končna vsebina, ki kompleksno zajema ves sistem, odraža v statutih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsaka republika ima svojo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zanje pa je značilno, da jih upravljajo zavarovanci in upokojenci sami. Od 1. januarja letos so že v veljavi zvezni in vsi republiški oziroma pokrajinski zakoni o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Glede na to, da statuti še niso bili sprejeti v vseh republikah, je težko predvideti končno podobo novega sistema. Lahko pa rečemo, da bo jugoslovanski upokojenec oz. zavarovanec vendar obogatil svoj status z novo samoupravno vlogo, da bo sam odločal o pogojih za pridobitev pokojnine. Naj navedem nekaj pomembnih novosti, ki so po posameznih republikah različno urejene: Povsod so poostrili pogoje za zaposlovanje upokojencev. Rešitve pa so različne. V glavnem gre za to, da so jim med ponovno ali dodatno zaposlitvijo omejene pravice do pokojnine. V Bosni in Hercegovini uvajajo najenostavnejši princip. Med zaposlovanjem s polnim ali nepolnim delovnim časom preneha izplačevanje pokojnin. To velja prav tako za vse tiste, ki opravljajo samostojne dejavnosti in so iz tega naslova socialno zavarovani. Nova pravila so uveljavili s 1. aprilom letos. Prvo trimesečje so vzeli za nekakšno prehodno obdobje za podjetja, da si poiščejo nove delavce za delovna mesta, ki jih upokojenci zapuščajo; za upokojence pa da razmislijo, kaj se jim bolj izplača. Na Kosovem so pogoji izredno ostri. Pokojnino odvzamejo vsem upokojencem za ves čas trajanja zaposlitve. Nekoliko ugodnejši so pogoji za tako imenovane svobodne dejavnosti. Tem ljudem preneha pokojnina šele tedaj, če gre za edino ali glavno dejavnost. Nove ukrepe so uveljavili na Kosovem že z novim letom. Slovenija je po razvitosti na »nasprotni strani«, zato je tudi status zaposlenih upokojencev drugače urejen. Še naprej bo ostala pokojnina neokrnjena, če skupaj z dodatnim dohodkom zaposlenega upokojenca ne bo presegala vsote dvakratnega poprečja osebnega dohodka v preteklem letu. Ta je npr. lani znašal 1935 din, kar pomeni, da je znesek 3870 tista meja, od katere naprej se bo pokojnino zniževalo, vendar največ za 50 %. Lestvica tega zmanjševanja je določena z družbenim dogovorom. Na Hrvaškem je predviden relativno podoben režim, vendar ga bodo uresničevali šele po 30. juniju. Medtem pa pripravljajo družbeni dogovor, ki bo med drugim določal tudi pogoje za ponovno ali dodatno zaposlitev upokojencev s polno pokojninsko dobo. Tistim pa, ki imajo krajšo delovno dobo, invalidskim upokojencem in družinskim upokojencem bodo med ponovno zaposlitvijo pokojnine ukinili. Prav tako preneha med zaposlitvijo na področju ožje Srbije izplačevanje pokojnin ne glede na čas upokojitve: pred L januarjem letos ali po njem. Družben dogovor pa lahko naknadno določi izjemno za nekatere kategorije upokojencev, ki se zaposlijo pod posebnimi pogoji, da jim v tem času pripada zmanjšana ali polna pokojnina. Enako velja za pokrajino Vojvodina. V Črni gori in Makedoniji so v zakonskih predpisih sprejeli merila socialnega značaja: — če se črnogorski upokojenec želi zaposliti, mora izbirati med plačo in pokojnino, vendar je republiški skupščini prepuščeno, da s svojimi akti določi pogoje, pod katerimi lahko izplačujejo del pokojnine, ne pa tudi pokojnine v polnem obsegu. Vendar to dopuščajo samo začasnim invalidskim upokojencem. Tudi starostni upokojenci lahko delajo, če njihova pokojnina ne presega določene višine. To pa mora šele določiti pokojninska skupnost; —tudi v Makedoniji predvidevajo izplačevanje samo dela pokojnine, če se njen uživalec zaposli. Vendar ta pravica ne gre vsem enako. Velja le za tiste s polno pokojninsko dobo in za tiste, ki jim je pokojnina manjša od poprečnega osebnega dohodka v republiki. So pa še druge pomembne razlike glede ureditve posameznih vprašanj iz področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja po posameznih republikah. Vojvodinska zakonodaja prizna na primer v delovno dobo čas zaposlitve v bivših kmetijskih delovnih zadrugah, medtem ko ostale zakonodaje (Nadaljevanje z 2. strani) izkoristka. Tudi s tako postavljenim dosegamo ter celo presegamo mesečne operativne plane, v zadnjem času celo za 10—15 %. Naslednji podatek nam bo povedal, kako je pletilski stroj natančen in delo na njem pestro: v dolžini 195 cm ter širini 0,5 cm se nahaja približno 12 — 15000 elementov, ki se med seboj križajo. Če ne bi bilo vse pravilno nastavljeno pri križanju oziroma pri pletenju, bi prišlo do medsebojnega pritiska ter do loma nekaterih elementov. Tudi za to obstojajo normativi, ki po nekakšnem pravilu — standardu dovoljuje, kolikor n. pr. igel je dopustno zlomiti na 100 kilogramov pletenine. Tako je zà našo vrsto pletenin povprečno dovoljeno polomiti cca 20 igel. Naši podatki nam spet kažejo, da smo mi pri 25.000 kg zlomili cca 250 igel ,torej na 1000 kg le ena igla, oziroma na 100 kg 0,1 igla. Seveda so to novi stroji, toda kljub temu moramo poudariti, da tako veliko število pletilnih elementov ne pozna nobene malomarnosti ali tolerance pri nastavitvah. Trdimo lahko, da smo z natančnostjo in prizadevnostjo pripeljali vse te nevšečnosti na minimum. Kakor vidimo, so naši prvi rezultati že pred nami in vredni pozornosti. Ledi nas morajo vzpodbuditi, da bomo težili k še boljšim dosežkom, za kar ne bi smelo biti vzrokov. tega ne priznajo. V Sloveniji je predvidena pod določenimi pogoji možnost pokojninskega zavarovanja kmetov kooperantov. Zakonodaja iz drugih republik tega ne predvideva. Ali npr. v Slovenij' se po statutu pokojninskega in invalidskega zavarovanja razvrščajo upokojenci v posebne kvalifikacijske skupine, pri katerih ima vsaka skupina določeno zgornjo in spodnjo mejo pokojnine. To pomeni, da pri odmeri pokojnine tu ni važna le višina osebnega dohodka zavarovanca v določenem obdobju, delovna doba itd., temveč tudi to, v kakšno kvalifikacijsko skupino bo razvrščen zavarovanec, ki gre v pokoj. V Bosni in Hercegovini pa imajo tu določen le splošen limit pokojninskih osnov, s tem, da bolj podrobno to vprašanje uredijo z družbenim dogovorom. (Iz inform. RS ZSS) Trenutno se isedaj izvaja normiranje dela, kar bo pripeljalo do realne delitve osebnih dohodkov. Prav ta problem pušča žalostne sledove, kar že v tako kratkem času občutimo, saj je prišlo že do fluktuacije delovne sile. To je pereč problem in nezaželen pojav, ki nam povzroča ogromno škodo, oziroma premika naštete dosežke v nasprotno smer. Zavedati se moramo, da vedno ne drži pregovor: »vsak človek je nadomestljiv«. Delavca kot takega se že da nadomestiti, toda njegovo delo, delovno sposobnost, psihološko prisotnost, smisel za to delo, kolegi-jalnost in druge vrline pa se ne da tako enostavno domestiti. Ker bo podjetje v kratkem času pristopilo k sistematizaciji delovnih mest upamo, da nam bo leda dala približno točne ocene delovnih mest in pravilno delitev osebnih dohodkov po delovnih mestih, kar bo zagotovo zavrlo fluk-tuacijo delovne sile. Menim, da so rezultati pletilni-ce vredni pozornosti, kar nam narekuje, da napravimo temeljito analizo poslovanja tega oddelka, kakor tudi ostalih obratov, na podlagi katere naj se nadaljuje začrtani program razvoja podjetja. Zavedati se moramo, da v današnjem tempu razvoja tehnologije v svetu ni mogoče mirno in ustaljeno poslovanje. Iz dneva v dan moramo spremljati novosti in slediti spremembam, kajti le tako bomo lahko kot celota — podjetje, eksistirali. L. S. Prosta mesta za vajence Za učenje raznih poklicev sprejmemo za šolsko leto 1973/74 naslednje število vajencev: Poklic — strojni ključavničar Obrat I 4 Obrat II 2 Skupaj 6 — obratni električar 2 1 3 — strojni mizar 2 1 3 — vodovodni inštalater 1 1 2 — kovinostrugar 1 1 2 — kovinorezkalec 1 1 2 — klepar 1 1 2 S kup aj : 12 8 20 Učna doba za vse navedene poklice traja 3 leta. Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem sektorju do 15. junija 1973, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo. Embaliranje blaga v izvoz »Uh, kako je to drago!« Prizorišče: neka trgovina v Kranju Čas: dan v aprilu 1973 Osebe: prodajalec, nakupovalka in naša »gospa« — uslužbenka. Nakupovalka kupuje 5 m našega batista artikel 331. »Koliko stane meter, oziroma koliko bo stalo 5 metrov tega blaga?« je vprašala nakupovalka prodajalca. »Nekaj več kot 60 dinarjev, no blizu 70 dinarjev!« odgovori prodajalec. »Kaj, saj je nemogoče, da bi bilo tako drago! To je vendar naše blago!« se vmeša prav tedaj naša uslužbenka, ki se je znašla ob prodajnem pultu. »Gospa, kaj pa vi želite?« se hitro vmeša prodajalec. »S čim naj vam postrežem?« »Uh, kako je to drago!« spet hiti naša uslužbenka. Prodajalec, očitno nestrpen, saj je nakupovalka že rahlo oklevala, spet naši »gospe« uslužbenki: »Ampak, prosim vas, gospa, kaj vi želite?« »Oh, nič, samo to blago jaz lahko dobim v naši tovarni kot ostanke desetkrat ceneje!« se hvali in »čveka« naša uslužbenka. Prodajalec, ves rdeč v obraz, bi jo prav gotovo rad »nekam poslal«, saj so mu takšni »pomočniki« pri prodaji najmanj potrebni (tudi on je plačan od doseženega uspeha prodaje) in za>to smo za to resnično zgodbo tudi izvedeli v našem prodajnem oddelku. K sreči je nakupovalka zaradi tega, ker ji je bilo blago všeč, kljub temu kupila tistih 5 metrov. Predstavnik podjetja, ki nam je ta dogodek povedal, je rekel, da nihče v trgovini nima nič proti, če delavci dobijo ostanke blaga v podjetju po nižji ceni, kljub temu pa je prosil, da opozorimo naše delavce, naj ne bi v taki obliki propagirali prodaje naših izdelkov. J. P. Pletilnica redno obratuje Sindikalno prvenstvo Kranja v plavanju Tekstilindus prvi med ženskami: Lea Podgornik prva na 25 m prsno Osebni dohodek za april 1973 V kranjskem zimskem bazenu je bilo 9. maja izvedeno prvo sindikalno prvenstvo Kranja v plavanju v disciplinah: kravl, prsno, hrbtno, delfin in štafete. Tekmovalci so se pomerili v treh starostnih razredih. Prijavljenih je bilo okoli 300 tekmovalcev iz domala vseh kranjskih delovnih organizacij, šolstva, zdravstva in prosvete. Tudi zastopstva našega podjetja ni manjkalo, res ne mno. goštevilčno pač pa kvalitetno. Posebno naša ženska ekipa v postavi: Podgornik, Štromajer, Jakopin se je ekipno uvrstilo premočno na prvo mesto in tako osvojila prehodni pokal za 1. 1973. To je vsekakor izreden uspeh, saj pred tekmovanjem še pomislili nismo, da imamo v plavanju take talente. Tudi v moški ekipi je naš Rebolj dosegel odlične rezultate na 50 m kravl, saj je bil z rezultatom 0,30,9 peti, na 50 m prsno pa z rezultatom 0,37,1 tretji. Med ženskami pa je v skupini B na 25 m prsno zmagala naša Lea Pod- V mesecu aprilu je bil povprečno izplačan osebni dohodek na zaposlenega v podjetju 1974,36 dinarjev ali za gornik s časom 0Ä7 in tako pri- štafete: 1. Zdravstveni dom, 2. 4 86 o/o več v primerjavi z mesecem marcem 1973. leta. borila nasi ekipi 10 točk. V letnem Prosveta I., 3. Obrtniki'..., 11. ^ J času bo izvedeno še prvenstvo v Tekstilindus Po posameznih delovnih enotah pa je prikaz osebnih do- letnem bazenu, zato že sedaj po- Ekipno: 1. Zdravstveni dom, 2. hodkov naslednji: zivamo vse ljubitelje plavanja, da Prosveta, 3. Iskra..., 10. Tekstil- se takrat prijavijo v večjem šte- indus vilu kot sedaj. Rezultati — ženske: Rezultati — moški: A — 25 m kravl: 1. Rebolj (Pro- A — 50 m kravl: 1. Mohorič svata) 0,17,1, 2. Potočnik (Planika) (obrtnik) 0,28,2, 2. Slavec (ZD) 0,19,3, 3. Štromajer (Tekstilindus) 0,28,9, 3. Velikanje (obrtnik) 0,29,0, 0,20,4 ... Naši tekmovalci: 13. Bizjak A — 25 m prsno: 1. Rebolj (Pro- 0,33,9, 14. Hlebec 0,34,1. B — 50 m kravl: 1. Nadižar (Arhitekt biro) 0,27,7), 2. Levičnik (ZD) 0,29,1, 3. Rebolj (ZD) 0,29,5, ... Naši tekmovalci: 5. Rebolj 0,30,9 A — 50 m prsno: 1. Slavec (ZD) 0,37,0, 2. Marinček (Iskra) 0,40,0, 3. Štefančič (Iskra) 0,40,2,... Naši tekmovalci: 8. Bizjak 0,43,8, 9. Hlebec 0,44,4 B — 50 m prsno: 1. Levičnik (ZD) 0,34,1, 2. Brinovec (Sava) 0,34,8, 3. Rebolj (Tekstilindus) 0,37,1 sveta) 0,21,0, 2. Štromajer (Tekstilindus) 0,22,9, 3. Potočnik (Planika) 0,26,6 B — 25 m prsno: 1. Podgornik (Tekstilindus) 0,25,7, 2. Jakopin (Tekstilindus) 0,26,2 Delovna enota predilnica I. predilnica II. tkalnica I. tkalnica II. plemenitilnica I. plemenitilnica II. gravura VEO uprava april 1973 1721,06 1867,37 1761,30 1771,34 1995.74 1847,93 2240.75 2230,61 2359,05 štafete- 1 Tekstilindus 119 3 Povprečni osebni dohodek januar — april 1973 je 1894,10 Ekipno- f Tekstilindus 2 ’piro- din in Je za 1]l'51 0/0 višji od povprečnega osebnega dohodka ' ‘ v letu 1972. sveta, 3. Planika ... A. O. Estetika in oblikovanje Tržičani so spet zmagali Tudi letos so se naši športniki Že rezultat nam pove, da smo pomerili na tradicionalnem prvo- imeli prav v tej panogi veliko majskem srečanju s Tržičani iz smolo. Naši predstavniki so ime-Bombažne predilnice in tkalnice. H tudi slabše puške, medtem ko Troboj v kegljanju, streljanju in so imeli Tržičani specialke, kar nogometu je potekal letos v Trži- predstavlja vsekakor neko pred-ču. Tudi tokrat so bili Tržičani most. Verjetno pa mi boste dali močnejši od nas, saj smo sreča- prav, če povem, da je bil glavni Pojem industrijske estetike (po ga, kakšnemu namenu oblikovana kar pomeni, da mora oblikovalec VIENOJU, francoskem teoretiku dobrina služi, in design-erju) vsebuje osnovne s svojim delom in v svojem delu 7aknn okusa