OSTER.Px Kirarjeva: Zvonovi se poslavljajo. e • • •'.-!'_.i*i Zaplakali so v tiho noč zvonovi, zapeli so slovo . . . In vzdilinil je trpiu ob tej loeitv: ncm in zbrisal si oko: „01^ zdaj še vi! Kaj ni dovolj, da naša kri odtekla v celih rekali jo v grobove ?!" Jz stolim pa je playal mol 6ez slednji griček, slednji dol, čez temne gozde, mehke trate, 6ez vinograde prebogate, pozdravil je cvetoče selo in borno kočo,. osamelo, pozdravil — zadnjikrat: ..Mir teMi, zeralja nepokojna, rair njira. ki blodijo po tebi in pokoj onim, ki jim že zapeli zvonovi smrtni spev smo neveseli, dnes pojemo ga — sebi! Ko jutri zora sine Čez gore spet, poromamo iz lin« t vibarni svet. Tja, kjer trpi tvoj sinek zlati, da yaren je domafii krov, Kaj zanj naročaft nam, o mati? Ljubezen in svoj blagosloT? In ti, dekl«, ti tožno dete, posuši solze rsaj nocoj! Ko pridemo do zemlje sv«te, kjer vživa on pokoj, porekli bomo grudi težki, naj ga varuje zvesto do dne, ko v radosti nebeški objame te nevesto! — — — Na straži mož stoji molče, tam bomo ga iskali. ,,Cuj, ženica pozdmyl^a te in z njo tvoj sinek mali!" ,,0j, zdrave tužne razvaline, t^eguncev naših vi domovi! Po vas drhtijo iz daljine razkropljeni sinovi ..." ,,Po5#lrav ti, širna bojna plan, ti solz neštetih vir! Sem sleherni jo nas poslan, da zemlji vrne mir." Da, mir ti, zemlja neprtkojna, mir njim, ki blodijo po tebi, in njim, ki spe nevzdramno t tetfi! Že kliče nas trobenta bojna." Vojni spominL (Napisal Janufi Goleo.) (Dalje.) ,,U bože, bože. pobilo MoskaJe, ki so mi zarobili vse!" Komtesa pa je v«dno č»bljala iz hvaležnosh z menoj, panom doktorjem, ki baš dobro pull zobe. A jaz pa nisem bil nič kaj vesel tega znanja in kavalirstva od strani komtese, ker rayno to žensko prijateljstvo in udanost so bridko morale občutill moje od karpatskega, revmatizma tolikanj ščipan« noge. Vojaki so namreč nad vasjo gradili postojanke in so si, po vojaško izraženOj lzposodili marsikatero desko in blod na grajskik tleh, Sicer brezdelna komtesa je vedno voharila okrog grajskih voglov in beležila vsako tako prisiljeno posojilo, da ne rečem — krajo . . . Vedno je klicala mene, pana doktorja, da na] lezem z n]o pogledat škodo in grem poročat o njej polkovniku. Baš v taistih. dneh sem imel veliko opravka v pisarni in sq mi bili taki po, komtesini prošnji prisiljeni poleti v prosto narayo dokaj prav neljubi in večkrat sem se izgovarjal z revmatizmoia v nogab, pa pri ženskem trkanju na kavalirsko častj ki jo dolguje pane doktor damam, sem \sikdar odjenjal in lazil od v.ogla. do \ogla grajskih šlriednj8v in shramb. Prav od srca hvaležen sem bil nekaj časa dekli grajski, ki je 6ula na ime Katuša (Katra). Sicer mi ]e vzela za vedino laskajoCl naslov: pan doktor. Pa tudi prerezala z eno samo beseido vse mo]e sprohode v družbi nežne komtese. Nekega jutra me je dekletce zopet vabilo s: ,,Pan doktor!" Krog škednjev pa priroma pod oknom Katuša in posvari komteso: ,,Pan ni dtoktor, pan je gsonč (dubovnik)! * Se nekaj je pošebljala Katuša grajski kraljičini na ubo, ta je pobesila začudeno glavo iii nikoli ni rai več udarilo na uho iz grajskih ust: Pan doktor! Počinile so se pa tudi moje noge od prisiljonih obhodov in na ušesa mi ni yedno vsako jutro nclarjala pritožba: o neusmiljeni, kraji udani vojaški roki. NaS kuhar je namreč Katuši razodel in me razkrinkp.l z vodnim kokainom in grajskim zobom v ponosnega doktorja povišanega, a v resnici vendar prav navadnega vojaSkega kaplanai. Komtesa se me ]« od onega časa izngibala, jaz pa tudi nisem Te6 iskal niene družbe, niil je nisem prosil na razgOTOT t pojnsnitev. S Katušo, ki sem jej v srcu dolgoval hvaležuost rešitve iz grajskih mrež, pa, tudi nisena ostal dolgo prijatelj. Obešala je perilo po vrtu in vz. kuhinje jo je vabil naš kuhar: ,Katuška, Katuška, boš pila rum?" Bable si ni pustilo dvakrat ponuditi, pokimala je z glavo in kuhar jej je prinesel mogoften kozareo hudega ruma, kot stekel pes nevarne vojaške opojne pijače. Zenšče se je samo enkrat oddahnilo in zvrnilo gorečo tekočino na dva dolga in zamolkla požirka. Še jeden kozarec ji ]e ponudil radodarni go»titelj, pa popila ga je samo do polovice. Obliznila je se šez jezikom krog usten, zazevala in pubnila ter ostala kot pribita na mestu. Menil sem že, da jo bo(Je kaj srčni kapi podotfnega opahnilo, pa se ]e zakrohotala in sedla v travo. 'Usoda je prinesla po poti mimo pijane Katuške firnogledo grajsko sosedo, ki se je odzivala na klic: Maruša (Mica po naše)., Žensld ste nekaj Casa 6ebljali Se precej pnjateljski, pa s fiasom je Katuša vstala in začel mi je ženski razgovor bolj robato in sirovo udarjati na ušesa. Pisati sem imel veliko, pa babje reglanje me ie motilo in razpo&ena moja potrpežljivost me je gnala ven iz soba iu približal sem 86 babnicam od zadaj. Pograbil sem Katušo odl zadaj za obe rami in sem jo potiskal po poti naprej dp njenega stanovanja. Ni se mogla ozreti, kdo jo poriva, stopicala je prisiljena, opotekaie se, skuSala me ]e vjgrizmiti, vpila in pljuvala je, kar me pa ni zadelo. Ze sem hotel poriniti na glasen z*asmeh prepira r^Sene Maruše žrfev opojne pijače skozi vrata, tfo se mi zlodejeya babura izvijo iz rok! in me vgrizas tako močno v roko. da se mi še dandanes poznaJo t nj«j odtiski tr«h galiSldh žensldh zob. Tedaj jo pa sem pafi pobiral In tekel profl Katuško, ki je metala m neno| mi» parUMrf« nginslfih in poljstili hudob. Dobro mi j« butnil tedaj v spomin svarilni rek mojega očeta: BFan-t, boj s« vsikdar ženske in pištole!" Bog zna, kako bi se bile te ženske nad menoj znosile, da mi ni par dni za tem priskočila na pomofi naša artilerija. Ob potočku pod gradom so rakopali 6 poljskih topov. Ti so pa zafceli nekega jutra prav zgodaj tako tuleče pretresati grajsk© gipe, da so premajali tudi živce grajskih diam in &e prodno je posvetilo solnce v mojo sobo, s©m čul drdranje kočije po Sdvorišču in iaginila je vsled strahu pred gromom lastnih topov grajska gospoda z grizečo Katuško vred. Mi smo še pa par teflnov za tem živeli v gradu mirno in nobeden izmed nas ni pogreš&l grajskib; le jaz sem zakSnjal Katuško, kadlarkoli sem pogledal svojo vgrizlo roko. Odi groia sem pismenim potom kupil ves krompir njegovih njiv in sem ga pustil v ve6 kot 300 vrečah spravljenega na njivi, ravno nad našo artilerijo. Hotel sem ga nekega dne razdeliti na kompanije celega polka, pa so mi ga Rusi tako neusmiljeno raztrosili v sv«t. Več kot mesec dni \\as je pustil sovražnik čisto v miru. Komaj pa je bil naš s trudom v yre6e povezan krompir pripravljen v polkovni želodčni prid in blagor na njivi, je sam zlodej pokazal ruskim granatam pot ravno med vreče našega krompirja,. Bog zna, kaj, so si domnevali v teh vrečah, resnica je, da je ta ubogi naš krompir frčil po pritisku kot to6a gosto padajočih granat kakor pleve po zraku. Hudobe, prej niso nehali, dokler ni bil ves krompir razsekan in razprSen na štiri vetrove svota. V tem gradu pa sem res imel smolo, ker sem so ženskajm zameril, cftlo Ło s krompirjam nisem imel sreft«. Za grajsko gospodo in Kaiu5ko, aa lfrompirj«m na groforski nji\i, smo s# pa morali n«kaj fljii eafmm mnalbuti tutti nl ie gra&u, si«*r bi nas ruKi granate in Srapneli ne bili ugriznili samo v rotoo, a fcaš tudi v glavo in na smrt. Saj itaJc nismo dolgo ostali v postojankah nad vasjo, ker nam je vfije poveljstvo prisodilo nekaj tednov sladfld užitek reserre v pred granatami varnem mtsteou ob Dnjestru. B. V mestu. Preselili smo s« iz vasi v mesto ob znanfHB Dnjestru. Mestec« ima krasno lego ob reki in baS radi lepe lege in milega podnebja so ga v nrirnSB: časih nazivali ,,gališki Meran." Vendar menim ja*, da mora biti Meran že nekaj bolj mičnega in brtsljansko snažnega, nego je ta skupina biš, ki nosiitt le pač samo v Galiciji naslov ,,mesto." Gotovo n»sl dobro polovico, pošteno in brez pretiravanja poved*no, je to mesto umazano židovsko. Pa judovske kurnika in bajte so do tal požgali in porušili Rusi preS odhodom, Moštvo so nastanili po dyeh razdrapantii vojašnicah in šolah, mi pa smo si izbrali kot stan oddiha in zaslužene rezerve pošteno, krščansko hi~ šo, pri dveh bogaboječih, staa-ih, poljskih ženskab, ali 6e ho6eU — damab . . . Nam vsem je povsem prijalo novo bivališfio v vsakem oziru, posebno velike materijelne ugodnoeti sem užival nekaj iasa v dobri meri jaz. Postarani in že precej zimski posestnici naše hiše ste me !*ideli služiti v cerkvi daritev sv. maše in odkrili ˇ meni gsonša (duhovnika), po plmsko-kiatto^škem ol>redu. Odslej sem bil skoro vsako popoldne s priatoo poljsko gostoljubnostjo vabljen v njuno sobo na kozarec dobrega vinca in na v onih krajih običajnolirbato (5aj). Dami ste Bili velild ljubiteljici gosje perutnin«, Id se človeku še tem bolj priljubi- ako aa(iilK na miri in polni želodec. Tudi moj vojaško atm¦ai i»lod*« m j« marsikaterega popoldne rajsko Ig- ral s kako prav oktisno gos^o bedro. Vsi gospodje so me zn-\idali radi te prednosti in dobifika pri dobrosrčniii (.lamab, najbolj pa sem ttil teh gostili vabii vesel jaz sam, ker sem si zalival grlo s pristnim iu dolgo pogrešanim vincem ter užival nekaj vefi in tudi boljšega kot je vojaška menaža. Pa jaz S8 menda res iiisem rodil pod zvezdo sreče, kajti tucti tokrat, >:o sem se ]e oklepal s tolikim preiiričanjem v njeno vsaj zučltsro (r.:]nost, se mi je izrauznila prehitro in za vedno zatonila tudi pri teh bogaboječih dveli dušali. Ženici ste iraeli na svojem dvorišču za hišo na verigi v zato zbiti hišici pseta rjave barve in brez ropa. gčene, dasi pripeto, ni bilo hudobno in grizl;ivo, pač pa je imelo slabo, da ne rečem grdo navado, ki iifi.m je v marsikatcri nofii udarjali! i;a ušesa in nara prekhijala sladko spanje. Kratko in malo, pes je bil, |da se razumomo vsi, mesečen in je oznanjal ob raesečnih nočeh lunine raedle žarke od njenega vzhoda in do zahoda z glasnim, tulečim: av, av, av! brez vsisjce vejice in pike odmora. Drugi gospodje so ydano preuašali to gotlbo, pritoževal so j>a tucli jaz nisem, dasmivro sem zaklinjal vefikTa-t prav nevoljen \o pasjO i o: trobno razvado. Nekega veSera pa sva se \Tiiila s stotnikom Franclom prav utruiena in precej pozno iz daijše ]eže, Komaj naju zaziblje zrasluženi zaspanec, že naju predrami zainolkli: u—u—u. av--av—av! Fraiicl me dregne. rekoč: »Januš, vstani in preklesti to mrcino, ti si bolj vajon takemu poslu, 6e ne, ue bovf* oči zatisnila clo belega dne ne!" Dalje prih.)