LETO XXXVIII. Številka 12 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 20. marca 1986 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec P . A, ^ JOSEFI-MARKT-WOCHE in Eberndorf vom 17. bis 23. März 1986 TRŽNI TEDEN od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. marca 1986 v Dobri! vasi VERGNÜGUNGSPARK ab 16. März JOSEFI-KRÄMERMARKT am 22. u. 23. März 1986 - täglich Gewinnchancen -näheres in der ZABAVIŠČE že v nedeljo, 16. marca, JOŽEFOV TRG 22. in 23. marca 1986 ugodne ponudbe in dobitki — podrobne informacije v Pogovori strank o manjš. šolstvu razodeli njihovo zamisel:_j Ločeni razredi pod skupno šolsko streho Pretekli teden je imela Krščanska kulturna zveza svoj redni občni zbor v Celovcu. (Več na str. 8/9.) • Občni zbor Zveze slovenskih zadrug str. 2/3 • Gast „86“ str. 4 • Šport: Nogometno prvenstvo preloženo str. 15 • Občni zbor KDZ, KSŠŠD str. 5 • Občni zbor K KZ str. 8/9 Kar dve komisiji bosta v naslednjih mesecih delali na spremembi dvojezične šole, ena na zvezni, druga na deželni ravni. V katero smer naj bi iskali rešitve, je po dunajskem sestanku zveznih in deželnih predsednikov strank — 17. marca so se sestali Sino-watz/Wagner (SPÖ), Mock/ Scheucher (ÖVP) in Steger/ Haider (FPÖ) — in po torkovem zasedanju za manjšinska vprašanja pristojnega odbora koroškega deželnega zbora precej jasno: v smer ločevanja šolarjev na podlagi prijav k dvojezičnemu pouku, torej omogočanje paralelnih nemških in dvojezičnih razredov pod skupno šolsko streho. Takšen je — in o tem zdaj ni več dvomiti — politični nalog strank, po receptu trostran-karskega sporazuma, ki je prav pred desetimi leti imel za posledico grobo okrnitev narodnostnih pravic slovenske narodne skupnosti v obliki Zakona o narodnostnih skupinah in njegovih izvedbenih uredb. K temu najnovejšemu razvoju v manjšinskošolskem vprašanju sta v skupni izjavi zavzela stališče osrednji tajnik Narodnega sveta Franc Wedenig in tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. (gl. str. 2/3). Tednikov komentar PIŠE HERBERT SEHER Različna so bila mnenja udeležencev občnega zbora KKZ, strešne organizacije naših kulturnih in izobraževalnih društev ter iniciativ med Žvabekom in Ziljsko Bistrico. Nekateri so menili, da je bil to eden najbolj resnih in odlično pripravljenih kulturnih sestankov. Drugi pa so kritično pripominjali, da so drugi občni zbori bili še bolj slavnostni, bolj programatični in — samohvalni. Vsekakor petkov občni zbor ni bil le obračun, marveč tudi jasen pogled v našo bližnjo prihodnost. Tako smo se morali konfrontirati z dejanskim položajem naše kulturno-izobraževalne dejavnosti — ki je dosti zaskrbljujoča. Na drugi strani pa nas je presenetila stvarna, a nič manj optimistična „ vizija “ našega kulturnega in sto, česar ne delamo“ — „Pošteno bo treba pljuniti v roke, zbuditi iz spanja marsikaterega rojaka, da nam ne bo v kratkem napisal osmrtnice“. Skrb za usodo mladine in za urejene odnose med nami je bila nepreslišna. Odmev na mlad-jevsko kolažo „Kričal bi“ govori zase: „To je pač mladina —, je vedno spet odmev na naše ustvarjanje“ se pritožuje Kristijana Grilc. — „ Takšne izjave nam dajo občutek, da se naše delo na eni strani ne jemlje dosti resno, na drugi strani pa nas krepi v prepričanju, da je mladinsko gledališče nujno potrebno“. — Krvavo potrebno! Človek se res čudiš nad oceno iz vrst društve-nikov: „Lanskoletni stiki z gimnazijo so nas zelo razočarali“?! Ali je to mogoče le nespora- Po občnem zboru KKZ: Zaskrbljeni, a z optimizmom v bodočnost! izobraževalnega hotenja. Tako gledano je bila ta manifestacija gotovo enkratna: brez vsakega „pompa“ in vendar prepričljiv odsev naše kulturne setve in žetve. Zaskrbljeni, a z vidnim optimizmom; saj ni kulturnega človeka brez optimizma — in brez prihodnosti! Le tako bomo razumeli zaskrbljenost navzočih zastopnikov 47 društev, kulturnih skupin in ustanov, ki se izraža tudi v sprejeti resoluciji: občinska deželna in državna idejna in gmotna podpora je tako skopa, da je že močno ogrožena dejavnost kulturnih društev in osrednjih organizacij. Dobro se zavedam, da za nas vprašanje finančne podpore nikdar ni bilo — in tudi ne bo — imelo prvega mesta! A naše skromnosti je konec, če kljub več kot 70 milijonskemu proračunu za deželno glasbeno šolo za nas ne ostane niti drobtinice. Skrb za čimbolj sodobno kulturno izražanje je združila bazo in vrh: spoznanje, da kultura ne sme postati statična, je prav tako utemeljeno, kot pa klic po decentralizirani kulturi. Le dokler bo zagotovljen, sproščen in neoviran razvoj slovenskega kulturnega življenja — o težkih okoliščinah pričajo številna poročila v pričujoči brošuri — bomo tudi resnično svobodni ter sposobni za oblikovanje lastne usode. Tako moramo tudi tolmačiti pikre pripombe Toneja Stickra, ki je zaokrožil poročilo o šentjakobskem „Rožu“ takole: „Odgovorni smo tudi za ti- zum? Gotovo, marsikaj tudi pri nas ni zelo razvito, še vedno zaostalo, zakotniško. Zadnji spodrsljaji na gospodarsko-po-litičnem bojišču“ so najboljša šola. Verjetno bomo morali vzeti besede prof. Ramovša — zapisane v njegovem prispevku za poročilo KKZ — bolj resno: Vključiti moramo „tudi vzgojo medsebojnih kulturnih odnosov v družbenem življenju“. Še skrb za ustvarjanje nove tradicije, za sodobne oblike kulturno-izobraževalnega dela: dr. Pavle Apovnik ima prav, ko trdi, „da niso vsi nadarjeni pevci in igralci“! Še bolj se moramo posluževati široke palete zanimivih ponudb, ki jih omogočajo številne strokovne službe. Prepotrebna je končna ustanovitev skupnega izobraževalnega servisnega „pooia“, ki bi ga morali uresničiti že pred desetimi leti. Nadaljnje torpediranje takega projekta je neodgovorno in pomeni usodopolno zanemarjanje potreb in interesov sodobne družbe. Živa kultura pomeni tekmovanje in konfrontacijo. Na oboje moramo biti pripravljeni, ako hočemo obvarovati sebe in našega človeka pred pesimistično „vizijo“ izkušenega izobraževalca, župnika Zaletela: „Potem bo Computer, ki nima srca, še možgane izključil in bo potem smrt vsake kulture“ — „Dobro srce pritegne mnogo ljudi“ — zaključuje Janez Tratar svoje poročilo o Farni mladini v Dobri! vasi. — Dobra kultura prav tako! — naj bo moje osebno priporočilo vsem kulturnikom. Politika STRAN r\ ČETRTEK, STRAN Q ČETRTEK, 20. marca 1986 O 20. marca 1986 Politika Tristrankarski sporzum mimo manjšine Na dunajskem posvetu šefov strank o manjšinskem šolstvu predstavniki prizadete slovenske narodne skupnosti niso bili zaželeni. Podpredsednik NSKS mag. Filip Warasch je pred posvetom primerjal to postopanje strank s situacijo pred desetimi leti, ko so stranke ob sklepanju Zakona o narodnostnih skupinah prav tako šle mimo manjšine. Iz ponedeljkovih izjav koroških predsednikov strank je bilo lahko razbrati, da so vse tri stranke našle spet skupno govorico, čeprav besede, ki jih uporabljajo, niso vedno enake. Predsednik koroške FPÖ dr. Haider se je kazal kar zadovoljnega. To pravzaprav pove vse. Delo zvezne pedagoške komisije, ki je — kot je slišati — upoštevala pozitivne predloge tistih, ki zagovarjajo pouk v skupnih razredih — je Haider označil kot neuporabno. Veliko več veselja je našel ob formulaciji pravne komisije, oz. njeni in- terpretaciji, da ureditev ločenih razredov predstavlja le or-ganizatoričen ukrep in da zakonov niti ni treba spremeniti. Iz Haiderjevega predloga, ki ga je dobil le zvezni kancler v pismeni obliki, je prišlo vmes to v javnost, da predvideva poleg nemških razredov paralelne dvojezične razrede, če je najmanj pet prijav za dvojezični pouk. ÖVP-jevski predsednik Scheucher je poudaril, da mora bodoča ureditev zagotoviti takšen pouk, ki si ga želijo starši. Sicer pa bo koroška ÖVP svoj model sklenila 13. 4. na t. i. Grenzlandkonferenz v Velikovcu. Vsekakor bi se moralo zvišati število učiteljskih mest, je povedal šef ÖVP. Wagner je ponovil svojo formulo „vsak otrok naj dobi tisti pouk, ki si ga želi“, detajle pa bo izdelala komisija, ki naj bi po svojem sestavu omogočala tudi upoštevanje mnenja manjšine. Sicer pa je Wagner še dejal, da brez spremembe zakonov ne bo šlo in da bo nova ureditev uresničena šele z šolskim letom 1987/88 ... Koroški Heimatdienst, ki seveda zahteva uresničitev svojih zahtev že za letošnjo jesen, je že izrazil svojo zadovoljstvo nad rezultatom pogovora strank ... Ker stranke očitno zvezni komisiji ne čisto zaupajo, bodo njej v pomoč — na Koroškem ustanovile do 8. aprila še drugo, ki naj bi štela 14 članov — ekspertov strank. Tajnika obeh slovenskih osrednjih organizacij Franc We-denig in dr. Marjan Sturm v skupni izjavi ugotavljata, da nasprotuje ta rezultat dunajskih pogovorov strank tako konstruktivnim predlogom slovenske narodne skupnosti in izvedencev kakor tudi modelom za šolske poizkuse, ki jih je izdelala zvezna komisija pedagogov. Stranke so očitno pripravljene ugoditi rasističnim zahtevam KHD in FPÖ po ločevanju, pri čemer predstavlja FPÖ-jevski model zanje kompromisno rešitev. Vse kaže, je rečeno v izjavi tajnikov, da so na Dunaju v obliki tristrankarskega sporazuma mimo manjšine določili politični okvir za spremembo dvojezičnega šolstva v smer ločevanja. Možnost sodelovanja slovenske narodne skupnosti v napovedani zvezni komisiji, če bo ponujena, vidita tajnika osrednjih organizacij le v primeru, da bi iskala komisija konstruktivne rešitve v smislu avstrijske šolske reforme za izboljšanje dvojezičnega pouka. Slovenska narodna skupnost slej ko prej odločno odklanja vsakršno varianto ločevanja in se bo postavila proti nadaljnjemu okrnjevanju pravic iz člena 7 avstrijske državne pogodbe, stoji v zaključnem stavku izjave tajnikov. Občni zbor Zveze sloveskih zadrug Osrednja gospodarska ustanova koroških Slovencev, Zveza slovenskih zadrug je v soboto, 15. marca, imela v lastnih prostorih svoj občni zbor, ki so se ga delničarji Zveze in predstavniki krajevnih bančnih in drugih gospodarskih dejavnikov udeležili domala polnoštevilno. Skupno so prerešetali delovanje dosedanjega odbora v pretekli mandatni dobi in zastavili smernice za delovanje novega vodstva zadružne zveze. Predsednik Zveze, inž. Fridl Kapun, ki je podal glavno poročilo, je med gosti pozdravil predsednika NSKS, dr. Matev- ža Grilca, tajnika ZSO, dr. Marjana Sturma, predstavnika Slovenske narodne banke dr. Arherja in predsednika Zadruž- ne zveze Slovenije Lea Freliha. V imenu Raiffeisnove organizacije se je občnega zbora udeležil mag. Fritz Rester, ki je dal revizijsko poročilo. Poročilo Nadzornega odbora Zveze je podal njegov predsednik Mihi Antonič. Občnemu zboru je predlagal, da da razrešnico dosedanjemu vodstvu organizacije. Diskusija, ki je sledila obema poročiloma, je bila zelo živahna in v glavnem stvarna in res namenjena stvari, torej de-lovanju Zveze slovenskih zadrug. Problemi, s katerimi se mora in se bo moralo spoprijeti novo vodstvo zadružne zve- ze, niso majhni. Skupno in vzajemno ter složno pa jih bo vsekakor možno rešiti. To je v bistvu potrdilo tudi revizijsko poročilo dunajske Raiffeisnove centrale. Mag. Rester je poročilo zaključil z besedami, da bo treba veliko dela predvsem v notranji organizaciji Zveze in da so v pretekli delovni dobi v primerjavi s prejšnjim poslovanjem bile storjene bistvene izboljšave. To je vsekakor objektivna ocena delovanja dosedanjega menežmenta Zveze pod vodstvom inž. Fridla Kapuna. Tako upravni kot nadzorni odbor sta dobila razrešnico in delegati so za novega predsednika Upravnega odbora izvolili Mihija Antoniča, za 1. podpredsednika inž. Fridla Ka- Novi predsednik Zveze, Mihi Antonič ter predsednik Posojilnice Pliberk Lipej Kolenik. Delegati na občnem zboru ZSZ pri glasovanju. Občinska seja v Dobili vasi V nobeni podeželski občini na Koroškem ni nastavljene občinske bolniške sestre, zato je v Dobrli vasi tudi v bodoče ne bo. To je sklep občinskega odbora v Dobrli vasi, pri katerem sta glasovala odbornika EL Wastl in Sturm proti. Pred nedavnim je namreč EL Dobrla vas stavila predlog za nastavitev občinske bolniške sestre. Pojasnilo socialnega referenta, da trenutno niso dani ne pravni, ne finančni predpogoji, nadalje, da občina na tem področju nima nikakršnih izkušenj. Čeprav sta odbornika EL vzela pojasnilo na znanje, se kljub temu sprašujeta, odkod navdušenje socialnega referenta za dom ostarelih v Podlazu in na Suhi. Želja vsakega človeka, naj je še tako oslabel in bolehen, je, da bi življenje na stara leta lahko užival v domačem krogu. Tega mu namreč ne more nadomestiti noben dom za ostarele, pa naj je še tako „izvrsten“. Dom za ostarele bi lahko nadomestila občinska bolniška sestra, vendar kaže, da na Koroškem takšnih problemov še ne vemo reševati. Vendar se bo EL Dobrla vas še naprej zavzemala za nastavitev občinske bolniške sestre. Z zadovoljstvom pa je odbornik Wastl ugotovil, da je ta predlog prišel v najkrajšem času na dnevni red in je bilo poročilo zelo obširno, kar o ostalih predlogih EL ne more trditi. Sicer so občinski možje soglasno sprejeli vse ostale točke dnevnega reda, čeprav je prišlo ob poročilu kontrolnega odbora do nesporazuma in je s strani zastopnikov ljudske stranke bilo celo govora o nezaupanju napram odgovornim za strojni park. Vendar se je stvar konec koncev le razčistila, kontrolni odbor pa bo še enkrat opravil svojo nalogo. Nadalje je občinski odbor potrdil oddajo stanovanj v Dobrli vasi in Sinči vasi kot tudi prenamembo nekaterih zemljišč. Sprejet je bil tudi projekt o regulaciji odtoka Goslinškega jezera, vendar sta odbornika EL Wastl in Sturm potrdila predlog z zahtevo, da mora pred regulacijo priti do soglasja s prizadetimi posestniki zemljišč. V izrednem proračunu za leto 1986 predvideva občina okrog 4 milijone šilingov za nakup zemljišč v Sinči vasi. Za restavracijo cerkve v Kazazah je namenila subvencijo v višini 20.000 šil. Odbornik EL Wastl je predlagal, da bi ob pozitivni bilanci za leto 1985 subvencijo zvišali za 10.000 šilingov, vendar je župan dejal, da Kazaze ob potrebi lahko ponovno zaprosijo za podporo. V petletnem načrtu požarne brambe bo občina do leta 1990 podprla nakup vozil v Lo-vankah, Kazazah in Dobrli vasi. Zaradi spremembe zakona o turističnem prometu pa bodo v kratkem volitve v odbor za turistični promet, volilno pravico imajo vsi občani, ki imajo opravka s turizmom. Za reklamo tujskega prometa je občina v letu 1986 namenila okrog 400.000 šilingov. Postavljene bodo tudi telefonske celice v nekaterih vaseh. Lani je občinski odbor načelno sklenil, da najame AIK-kredit za popravilo nekaterih cest v občini. Zato sta odbornika EL Wastl in Sturm stavila pismen predlog, v katerem zahtevata, da naj bi v ta projekt vključili tudi asfaltiranje', cest med Priblo vasjo in Kazazami kot tudi med Goselno vasjo in Kokjami. M. P. puna, za 2. podpredsednika pa Hanzija Ogrisa. Odborniki upravnega odbora so: Peter Kuhar, dr. Anton Koren, dr. Janko Wiegele, prof. Franc Brežjak, Joško Nachbar, Alojz Gregorič, Anton Krušic, Erich Užnik, Valentin Kargl, Willi Moschitz, dr. Valentin Kaki, Liza Hobel. Odborniki Nadzornega odbora ZSZ pa so: predsednik: Lipej Kolenik, podpredsednik: Janez Hudi, Johann Haderlap, Lomšek, Folti Kumer, mag. Marjan Gallob, dr. Gustav Brumnik. Mihi Antonič, novi predsednik Zveze slovenskih zadrug je vse navzoče povabil, da mu pomagajo pri delu in jih pozval, da s skupnimi močmi in v prid naše narodne skupnosti delujejo. POPRAVEK: V zadnji številki se je nam pripetila neljuba napaka. Dušan Šinigoj je predsednik IS (Izvršni svet) Slovenije in on je bil gostitelj dež. glavarja Wagnerja v Ljubljani. Gospodarstvo Jugoslovanski dan na „GASI 86“ Ob jugoslovanskem dnevu na sejmu „GAST 86“ je v ponedeljek, 17. marca, predstavništvo Gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu vabilo na tiskovno konferenco, na kateri sta govorila predstavnika gospodarske zbornice v Celovcu, Slavko Beznik in gen. konzul Borut Miklavčič o gospodarskih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, zastopnika razsjavljalcev na sejmu „GAST 86“ loške tovarne hladilnikov Škofja Loka (LTH) in industrija za gostinsko opremo v Ljubljani (IGO) pa sta predstavila produkte firm in Leopold Perc, direktor centra za propagando GZ Slovenije je podal najnovejše turistične informaci- je. Slavko Beznik je posredoval podatke o blagovni menjavi med Avstrijo in Jugoslavijo, ki je v letu 1985 v primerjavi z letom 1984 narasla za 7,1 odstotkov oz. na 13 milijard šilingov. „Načelno smo lahko zadovoljni, ampak tudi samo načelno“ je poudaril Beznik. Jugoslavija je izvažala robe za 4,7 milijard, ampak za 8,2 milijard uvažala blagovne robe. To pomeni, da se je primanjkljaj trgovinske bilance zvišal za 240milij. na 3,5milijard šilingov. Gen. dir. dipl. inž. Herman Lunder je poročal o zelo dobrih izkušnjah, ki sta jih imeli podjetji LTH in IGO lanskega leta v Celovcu. LTH in IGO imata že partnerje v Avstriji, toda trgovski promet med Avstrijo in Jugoslavijo s 6 milijoni šil. je v preteklem letu nazadoval. Promet obeh podjetij je znašal lani 100 milijonov dolarjev, od tega pade na izvoz 22 milijonov dolarjev. Produkcijska paleta podjetij LTH in IGO sega od hladilnikov do hladilnih vitrin in drugih gostinskih oprem. Direktor centra za propagando pri gospodarski zbornici Slovenije Leopold Perc je povedal, da se je v Sloveniji v letu 1985 mudilo 15 odstotkov več turistov kot v letu 1984. Zvezna republika Nemčija in Italija vodita, na tretjem mestu statistike je že Avstrija s 100.000 turisti, to predstavlja prirastek za 12%. Slovenija trenutno razpolaga nekaj nad 83.000 postelj, katere pa bodo do leta 1990 izgradili še za 12.000. Leopold Perc, kot tudi gen. konzul Borut Miklavčič sta obljubila, da bodo letos skušali na mejnih prehodih doseči še hitrejšo odpravo, predvsem na Ljubelju nameravajo uvesti še dva dodatna vozovna pasova. Ob koncu tiskovne konference je generalni direktor ljubljanskega sejma Alpe-Jadran Florijan Regovec podelil dir. celovškega sejma dr. Josefu Kleindienstu častno diplomo ljubljanskega sejma. Pravtako je naznanil, da se bodo v ponedeljek, 24. marca, 1986, odprla vrata ljubljanskega sejma Alpe-Jadran, letos že petindvajsetič po vrsti. Po tiskovni konferenci so vabili prireditelji na sprejem, katerega so se udeležili tudi predstavniki slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem. Dohnal na celovški univerzi: „Opogumiti dekleta za nove poklice“ „Biti na Koroškem žena — izkušnje, meje, možnosti“ — tako se je imenovala prireditev, ki je bila od petka, 14. marca, do sobote 17. marca 1986, na celovški univerzi. To prireditev sta pretekli petek otvorila deželni glavar Wagner in državna sekretarka Dohnal, ki je predavala na temo „Hčerke znajo več — poklicno načrtovanje je načrtovanje življenja“. S tem predavanjem je hotela Dohnal opogumiti starše in mlada dekleta, da se odločijo tudi za poklice, ki niso tradicionalno ženski. Dolores Schmidinger je ob tej priložnosti z izvrstnim kabaretističnim vložkom prikazala poklicni svet ženske. Podrobneje bomo o tej prireditvi poročali v naslednji številki NT. Od leve: gen. dir. dipl. inž. Herman Lunder, predstavnik Gospodarske zbornice Slavko Beznik, gen. dir. Ljubljanskega sejma Florijan Regovec, podpredsednik dr. Kropivnik in gen. konzul Borut Miklavčič. GASI 86: sejem za turizem in gastronomijo Nad 700 tu- in inozemskih razstavljalcev prezenti-ra na letošnjem sejmu za turizem — GAST 86 nešteto novosti za gastronomijo in turizem. Otvoritev sejma je bila v soboto, 15. marca 1986, svoje produkte pa bodo razstavljale! na tem 18. strokovnem sejmu lahko reprezentirali še do četrtka, 20. marca 1986. Na slavnostni otvoritvi je deželni glavar Wagner — kot je bilo pričakovati — z optimizmom opozoril na pozitiven razvoj v gospodarstvu in je dejal, da je Koroški v zadnjih letih uspelo, da lahko prikaže eno izmed najboljših bilanc glede ekspertov in brezposelnosti od vseh zveznih dežel. Kljub temu pa bo po njegovem mnenju treba razviti novo gospodarsko filozofijo. Optimistično se je prikazal tudi celovški župan Guggenberger, ki je menil, da je ponudba na letošnjem sejmu tako bogata in obširna, da bo zanimiva ne le za velike podjetnike, ampak, da bo lahko našel tudi majhen podjetnik mnogo novosti, ki jih bo lahko investiral v svoj obrat. Predsednik trgovske zbornice Baurecht pa je kritiziral, da se otvoritve niso udeležili številni dunajski politiki. „Tako je deželni glavar Wagner najvišja avtoriteta tu — a on ima to itak rad ... “ — tako mdr. Baurecht. Tako je pri otvoritvi npr. ostal prazen sedež zveznega ministra za gospodarstvo Stegerja in državnega sekretarja Schmidta. Prav tako je pri otvoritvi manjkal novi direktor sejma Hans-Jörg Pawlik, ki naj bi s 1. aprilom nasledil sedanjega direktorja Kleindiensta. Nadalje je Baurecht opozoril, da je število prenočitev v zadnjih letih močno padlo, ter, da bodo za Koroško potrebne nove ideje in novi impulzi za poživitev turizma. Poleg številnih koroških političnih predstavnikov so se otvoritve udeležili tudi zastopniki iz Jugoslavije, Italije, Bangla Desha, Nemčije, Haitija, Nizozemske in Rusije. sti-h Občni zbori Občni zbor Koroške dijaške zveze Po zastavljenih smernicah v naslednjo poslovno dobo i V ponedeljek, 17. marca 1986, je vabila Koroška dijaška zveza svoje člane na redni občni zbor v lastne klubske prostore. Stara predsednica Gabi Gröblacher je otvorila s pozdravom lepo število častnih gostov. Razveselila nas je navzočnost predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca, člana sosveta KDZ dipl. trg. Janka Uran-ka, tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja, predsednico Katoliške mladine Pavlije Oraže in duhovnega asistenta Pepeja Mar-ketza, ravnateljici dekliških domov sr. Stanislavo in sr. Ambrozijo, predstavnika Modestovega doma Rafkota Pi-nose, ravnatelja mladinskega doma SŠD mag. Jožeta Blaj-sa in tajnika ZSM Filipa Čertova. Novi odbor KDZ s predsednico Romano Kanzian (sredina). Soglasno smo izvolili dr. Matevža Grilca za predsednika občnega zbora, nakar je sledilo poročilo predsednice. V svojih izvajanjih je poudarila težišča delovanja odbora v pretekli poslovni dobi. Med drugim: obnovitev klubskih prostorov, ki naj bi omogočili prijeten okvir za vsestransko združevanje članov. Tedenska ponudba v obliki predavanj, filmov in plesnih prireditev. Pospeševanje delovnih krožkov, ki naj bi člane usposobili k aktivnem soodločanju na politič-nern, kulturnem in gospodarskem Področju. Trud za stike z mladinskimi or-ganizacijami tu in onstran meje, kot tudi z vsemi ustanovami, kjer se združuje mladina —- tu je treba misliti na dijaške domove in slovensko gimnazijo. V tem smislu je zaželela novem odboru vse najbolj-®e s prepričanjem, da organizaci-ia z zdravim jedrom lahko koraka v bodočnost. Tajnica Kristijana Grilc je podčrtala število izvedenih prireditev in akcij. Omeniti je treba akcijo pred hišo sindikatov —- protest proti grozeči spremembi dvojezičnega šolstva, maja 1985. Redna srečanja z mladino s postojniške gimnazije, srečanje narodnostnih mladinskih organizacij v Monoštru na Madžarskem. Skupni delovni načrti s Katoliško mladino in Zvezo slovenske mladine, ter z dijaškimi domovi. Interno šolanje članov (retorika, organiziranje, odgovornost funkcij itd.) in skrb za redno informiranje v lastnem glasilu „PROBLEMI“. Poročila voditeljev posameznih delovnih krožkov, so potrdila aktivnost in s tem smisel Koroške dijaške zveze. (Oder, lutke in film mladje). Predlog starega odbora za izvolitev novega glavnega odbora, so člani soglasno potrdili. S tem je KDZ za leto 86/87 pod sledečim vodstvom: predsednica: Romana Kanzian, podpredsednik: Marko Stern, tajnica: Anamarija Debevec, nam.: Miro Polcer, blagajnik: Toni Kropivnik, nam.: Mario Po-drečnik, šport: Aleksander Čertov, politika: Rezka Kanzian, oder: Jo-zej Sticker, lutke: Pavel Zabiatnik, film: Hubert Pichler, klub: Marijan Kunčič — Bojan Grilc — Franc Baumgartner, časnikarska referentka: Germana Jug, nadzorni odbor: Kristijana Grilc — Lidija Grilc — Gabi Groeblacher, razsodišče: Tomo Millonig — Milan Mi-kel — Janko Smrečnik, sosvet: Nužej Tolmajer — Janko Kul-mesch — Franc Wedenig — dipl. trg. Janko Krank. Nova predsednica se je v svojem nagovoru zahvalila za zaupanje in poudarila, da se zaveda odgovornosti, ki jo je prevzela v prid vsestranskega delovanja mladinske zveze. Nakazala je težišča za naslednje leto, ki bodo v bistvu nadaljevanje zastavljenih dosedaj-šnjih aktivnosti in načrtovanj. Predsednik NSKS-a dr. Matevž Grilc je v svojem nagovoru poleg čestitk novi predsednici poudaril važno vlogo Koroške dijaške zveze, ki se naj zaveda svoje naloge, da izobražuje slovensko mladino, kajti od nje bo odvisna bodočnost narodne skupnosti. Hkrati je zagotovil vso podporo s strani NSKS-a pri izpolnjevanju zastavljenih načrtov. Tudi tajnik KKZ-ja Nužej Tolmajer je v podobnem smislu ponudil roko k sodelovanju s KDZ-jem. Duhovni asistent Pepej Mar-ketz, pa je izrazil veselje nad plodnimi začetki sodelovanja med KM in KDZ-jem in dostavil, da je mnogo možnosti, kjer bi se lahko smiselno dopolnjevali. Z zagotovilom pripravljenosti pristojnih organizacij in ustanov, k tesnejšem in konstruktivnem sodelovanju, smo nato uspešno in zadovoljni zaključili občni zbor. Občni zbor KSSSD Dunajski študentje so na svojem občnem zboru podali poročila o dejavnosti Kluba v preteklem letu. Pri tem niso štedili s kritičnimi ocenami tako lastne dejavnosti kakor tudi dela in politike osrednjih organizacij. Gabrijel Wutti je v predsedniškem poročilu iznesel svoje dvome o pravilnosti politike malih korakov. Le-ta da ni imela za posledico bistvenih uspehov, prej da je le nastal vtis ..nazaj korakajoče“ manjšine. Tudi vstop v sosvete ne bi privedel do preobrata v manjšinski politiki. Tozadevne debate, tako Wutti, so vsekakor le izraz trenutne zagate v manjšinski politiki, saj v vseh letih splošnega odklanjanja sedmo-julijske zakonodaje slovenskim organizacijam ni uspelo izdelati alternative napram sosvetom. Boj koroških Slovencev za dosego pravic bi moral biti zopet nekoliko bolj samozavesten in enoten, ne preveč omejen samo na parolo o zaupanju v lastno moč, temveč na zunaj odprt. „Ne smemo pozabiti, da !marno močnega zaveznika — nemškogovoreči demokratični tabor v Avstriji; premalo se ga zavedamo in ga ponavadi kličemo kakor nekakšno požarno hrambo na pomoč šele tedaj, ko imamo že ogenj na strehi... “ S tem v zvezi je Wutti pozval slovenske organizacije, naj končno prakticirajo nekoliko več enotnosti, saj ravno zaradi notranjeslovenskih prepirov marsikateri zaveznik že dvomi o naši resnosti in politični zrelosti. Tudi razprava o klubskem delu je nakazala marsikak problem. Uspešnemu organizacijskemu delu in dobremu programu navkljub se pojavljajo nezainteresiranost in pasivnost ter težave pri razdelitvi dela, so tožili mnogi člani in odborniki. Toda za pesimizem vsekakor ni povoda. Študentke in študentje so poročali o ustanovitvi gospodarskega in politično informativnega krožka ter o številnih drugih dejavnostih Kluba (npr. sodelovanje z Južnotirolsko visokošolsko zvezo — obisk južnotirolskega parlamentarca Frasnellija pri slovenskih organizacijah je neposreden rezultat teh plodnih stikov). Z vso upravičenostjo je nakazal važno vlogo KSŠŠD bivši predsednik KDZ in zdajšnji klubski tajnik Rudi Vouk: Klub da je dandanes ena izmed zadnjih mladinskih organizacij, o kateri je mogoče trdi- ti, da je njeno delo tudi politično efektivno. Za predsednika je bil zopet izvoljen Gabrijel Wutti. Podpredsednik je postal Hanzi Ogris, tajnica Gusti Kropivnik, tajnik Rudi Vouk, blagajnik Franc Smrtnik, kulturni referent Pepe Starmann in časnikarski referent Igor Schellan-der. V razširjeni odbor so bili izvoljeni: Triksi Verdel, Elica Vospernik, Vladimir Smrtnik, Saša Schlapper, Franci Karničar, Janja Stern, Martina Otto-witz, Lucija Feinig, Vid Sitter, Janez Ressmann, Peter Stern in Stanko Gregorič. Kot gostje so občnemu zboru'prisostvova-li predstavniki osrednjih organizacij, ZSM, Kladiva, Hrvat-skega akademskega kluba, Komunistične študentske zveze, UK in RK ZSMS. I. Schellander Poročilo o občnem zboru KSŠŠG bomo objavili naslednji teden. Rož, Podjuna, Žila 152 milijonov šilingov za misijone Avstrijski katoličani zelo radi podpirajo Papeško misijonsko družbo, ki s svojim delom pomaga mladim Cerkvam v tretjem svetu: lani so tej družbi darovali skoraj 152 milijonov šil. V primerjavi z letom 1984 je to povečanje za okoli štiri odstotke. Izredno veliko so Avstrijci darovali lani tudi za otroke in gobavce: Tako imenovana akcija otroških botrstev Papeške misijonske družbe je zbrala 8,7 milijona šil. — V primerjavi z letom 1984 je to povečanje za 102 odstotka; za gobavce so avstrijski katoličani darovali 19,4 milijona šil., to je za 44 odstotkov več kot leto poprej. Pri največji nabirki Papeške misijonske družbe — ta nabirka je vsako leto na misijonsko nedeljo — so verniki lani darovali 28,2 milijona šilingov. To je za 2,9 odstotka več kot leta 1984. To izhaja iz letnega poročila Papeške misijonske družbe, ki ga je nedavno na Dunaju predstavil narodni ravnatelj pomožni škof Florian Kuntner. Za izobraževanje duhovnikov je Papeška misijonska družba lani porabila 34,2 mili- jona šilingov. Denarno pomoč za študij je prejelo 3330 študentov teologije v tretjem svetu. Od tega jih je bilo lani 552 posvečeno v duhovnike. — Skoraj 33 milijonov šilingov je Papeška misijonska družba leta 1985 porabila za projekte na socialnem in pastoralnem področju, npr. za starostno zavarovanje za duhovnike v prekomorskih deželah ali za bolniško zavarovanje za filipinske katehiste. Najbolj podpirajo Papeško misijonsko družbo v Avstriji verniki v škofiji Feldkirch; tu so lani zbrali za to družbo 49,2 milijona šilingov. Za to škofijo pride škofija Linz (22,5 milijona šil.), nato pa sledijo Dunaj (21,8 milijona), St. Pölten (14 milijonov), Graz (10,7 milijona), Salzburg (8,3 milijona), Innsbruck (8,2 milijona) ter Železno in Celovec (vsaka 5,1 milijona šil.). Varstvo okolja • V okviru globaškega kulturnega tedna je imel predsednik društva za varstvo okolja v Sloveniji, dr. Hubert Požarnik v torek, 11. marca, v Podjuni v gostilni Rižnar, zelo zanimivo predavanje na temo: „Varstvo okolja — danes in jutri. Kar se dogaja z naravo, je huda katastrofa, je uvodoma ugotovil predavatelj. Samo v enem letu na primer v Sloveniji uporabijo za gradnjo 3000 ha kmečke zemlje. Prav tako v Sloveniji uporabijo letno 50.000 vagonov umetnih gnojil in škropil. Zrak je zelo onesnažen. Dve tretjini prebivalstva ne diha več čistega zraka. Vseh 5 termoelektrarn v Sloveniji izloči 250.000 ton žveplenega dioksida letno. Reke so vedno bolj onesnažene. V Ljubljani gre 440 milijonov kubičnih metrov odplak v Ljubljanico, ker še nimajo čistilne naprave. Če pa bi taka naprava obstojala, bi se nabralo letno 500.000 kubičnih metrov strupenega blata, za katerega bi bila spet potrebna posebna deponija. Tudi gozdovi so zelo prizadeti. 56% vseh gozdov v Slove- - danes in jutri niji je bolnih, samo pri Mežici 6000 ha. Poseben problem pa so radioaktivni odpadki. Do sedaj imajo v Sloveniji 6 divjih skladišč (v kleteh atomskih elektrarn). Pri iskanju centralne deponije za celotno Jugoslavijo pa so naleteli na velik odpor. Tako je orisal predavatelj položaj v Sloveniji. Tudi pri nas na Koroškem je podobna situacija, se dogaja isto. Ostane vprašanje, kako naprej? Zakaj tako naprej? Družba je preveč usmerjena v ma-terijalno rast. Rast produkcije pa spet pomeni obremenitev za okolje. Pri vsej tej materialni rasti in napredku pa ljudje niti niso zadovoljni. Kajti uporaba pomirjevalnih sredstev je ogromna. Morali se bomo sprijazniti, da smo dosegli neki vrhunec. Nujno bo treba štediti z energijo, predvsem pa ne uporabljati preveč kemije. Pri pametni uporabi bi se lahko prištedilo 40% vse energije. Zanimivemu predavanju je sledila živahna in dolga diskusija, ki je pokazala, da ta problem marsikaterega prizadene. Prireditve, ki je bila dobro obiskana, so se udeležili tudi številni občinski odborniki EL iz Globasnice, Pliberka in Dobrle vasi. Posebno občinski odborniki pliberške EL so bili dobro zastopani. Ekološka situacija Slovenije ni rožnata V okviru 2. ekološkega tedna na celovški univerzi je v ponedeljek zvečer predaval tudi dr. Hubert Požarnik iz Ljubljane. Dr. Hubert Požarnik, psihiater in predsednik Društva za varstvo okolja Ljubljane je govoril o ekološki situaciji v Sloveniji. Po njegovem trenutna ekološka situacija v Sloveniji sploh ni zavidljiva, pač pa precej zaskrbljujoča. Ne samo izginevanje obdelovalne zemlje, ampak prav posebej krčenje gozdov ter neverjetno naraščanje škodljivih in strupenih emisij so stebri zastrupljanja in uničevanja okolja. Hubert Požarnik trdi, da ekološka katastrofa, ki se vse bolj vidno kaže na svetovnem obzorju, pogojuje nove bolezni in obolenja. Tako na primer v meglenih zimskih dnevih vsak ljubljanski otrok v bistvu dnevno pokadi 4—5 cigaret. Tako je zrak že onesnažen in zastrupljen. Nadaljnje breme, ki si ga je naprtila današnja družba, je izkoriščanje energij oz. energetskih virov. Jedrske elektrarne oz. koristenje goriva, to je urana, za pogon teh elektrarn že terja svoj grozni davek: kam z radioaktivnim odpadkom? Kam z velikanskim radioaktivnim odpadkom, ki Jožef Buchsbaum na Vašah pri Kostanjah je te dni slavil svoj 65. rojstni dan. Gospodu Buchsbaumu iskreno čestitamo. * Mariji Malle v Selah na Srednjem Kotu želimo za 60. rojstni dan vse najboljše in ji kličemo še fia mnoga zdrava leta. * V Večni vasi je te dni praznovala gospa Ančka Dlopst svojo 50-letnico. Slavljenki iskreno čestitamo. nastane pri produciranju tega goriva? Poleg jedrske energije je še vodna energija. In vse bolj kaže, da določene velike količine energije gredo v redke, zelo energetskoin-tenzivne tovarne, kot na primer Kidričevo, kjer izdelujejo aluminij. In to je po navadi industrija, ki s svojimi izpuščenimi plini itak že nadpoprečno bremeni okolje. Dr. Požarnik ni samo „kritiziral“, ampak predlagal, kaj bi se dalo narediti za izboljšanje oz. okrevanje okolja. Tako je treba za celotno ideologijo gospodarske rasti postaviti velik vprašaj. Treba je vzpostaviti zdravo sorazmerje med naravo in človekom oz. človeškimi potrebami. Dr. Požarnik je tudi dejal, da v Sloveniji že krepko raste ekološka zavest in število organizacij, ki se trudijo za varstvo okolja. Predvsem se v tem vprašanju angažira Zveza socialistične mladine. -wafra- Te dni praznuje v Met lovi 60. rojstni dani gospa Jožefa Božič. Jubilantki iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta. * Na Rovah pri Šentilju obhaja svojo 70-letnico gospa Jožefa Schneider. Ob tem lepem jubileju ji iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga zdrava leta. * Gospod Herbert Močilnik pd. Mlinarjev oče iz Zgornjih Libuč je te dni praznoval svoj 78. rojstni dan. Dobremu in vzglednemu očetu želimo še v naprej mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih. Rož, Podjuna, Žila Zvabil nas je harmonike glas v Kotmaro vas Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci“ je pripravilo v Kotmari vasi in okolici v nedeljo, 16. marca 1986, izreden kulturni užitek. Prvič je gostoval na Koroškem znani harmonikarski orkester SYNTHESIS 4 iz Trsta. 24 glasbenikov in glasbenic v starosti od 11 do 25 let nam je zvabilo iz harmonik mikavne viže. Popeljali so nas pod vodstvom Klavdija Furlana v svojski svet velemesta, dalmatinskih plesov v neskončnost ruskih step, otožnost Irske in med severnoameriške črnce. Za poslušalce je bilo vse nekaj izrednega. Harmonikarskih orkestrov pri nas namreč ni. Navdušeno ploskanje je vse povedalo. Posamezne točke je napovedal in vsebinsko razložil Alois Ange-rer. V imenu društva je Vinko Wieser pozdravil med drugim tudi navzoče občinske odbornike ter Gabrijelo Partl kot zastopnico Narodnega sveta koroških Slovencev, Marijo Škorjak kot zastopnico jugoslovanskega generalnega konzulata, Janka Malleja kot zastopnika Slovenske prosvetne zveze in predstavnike raznih društev. VIGRED SE JE PRIČELA. Čeprav se narava kaže še popolnoma v snežni odeji, se je po koledarju ta teden že začela vigred. Velikonočni prazniki bodo letos prav gotovo še „beli“, toda toplo pomladansko sonce že kmalu obeta dejanski prihod vigredi. ,. Na seminarju v Linzu prisotni tudi Slovenci V Linzu je bil letos od 3. do 4. marca 1986 — 3. seminar za preživele priče nacističnih zločinov in za pedagoge na višjih šolah. Komisija za študij nacizma in neonacizma je skupno z Zveznim mi-nisterstvom za pouk pripravilo seminar, na katerem so predavali univerzitetni prof. Seidler, dr. Weinzierl in dr. Pelinka. Znanstveno so dokazali, da gredo korenine rasizma in antisemitizma že nazaj v srednji vek, ko tedaj tudi Cerkev ni odigrala poštene vloge. Dokončno se je šele zadnji Vatikanski koncil odrekel rasizmu in antisemitizmu. Prof. dr. Seidler se je še posebej dotaknil usode koroških Slovencev, ki jih v Avstriji tako radi pozabijo ali zamolčijo in jih določeni krogi na Koroškem s sistematično gonjo rinijo ob rob in tako ustvarjajo vzdušje, češ, za te pa res ni treba kaj storiti, saj imajo kruha in dela, negovanja njihove govorice pa je samo leglo iredentizma. So to nasledniki tistih nacističnih nasilnežev, ki so celo še med vojno v posebnih komisijah raziskovali, kateri Slovenci so „eindeutschungsfähig“, ker so sorodne (artverwandt) krvi. Tisti, ki so imeli manjvredne plem-ske znake (minderwertige Rassenmerkmale), so bili predvideni za izselitev; na Koroškem bi po prvi izselitvi leta 1942 prišlo na vrsto še nadaljnjih 45.000 ljudi. „Ortstafelsturm“ leta 1972 pa je bil jasno nadaljevanje prepovedi slovenskih krajevnih imen ter uporabe slovenske govorice sploh že v vojnih letih. Prof. dr. Pelinka je z dejstvi dokazal, da je bil „slavnostni“ sprejem Reederja logična po- sledica vsega razvoja po letu 1945, saj so zanj intervenirali od tedanjega nadškofa v Salzburgu (že leta 1945) naprej vsi do kardinala in vseh zveznih predsednikov ter šefov vlad. Tako je postal na čudežen način major in vojni ujetnik ter Avtrijec, kar v resnici vse skupaj nikdar ni bil. Bil je vojni zločinec, morilec nedolžnih, kar je jasno dokazal sodni pro-zes v Itlaiji. Enako se je po vojni pestovalo gospoda dr. Scrinzija: postal je primarji v bolnici, poslanec na deželni ravni, dobil je najvišje priznanje in odlikovanja od naše države. To pa vse, akoravno skozi jasno oznanja, kako je nemštvo treba ohranti čisto, da ne zgubi svoje višje dedne lastnosti; ja celo kot „Erbgesundheitsforscher“ se je udejstvoval. Kot protiutež posameznim tendencam na Koroškem so predavatelji, to predvsem v široki diskusiji, nakazali potrebo po spremembi odnosa večine do manjšine, ne le golo toleriranje, marveč dobrohotno pospeševanje kulture in rabe jezika; vsak nemški Korošec, bi moral biti naravnost vesel, da ima kot soseda Slovenca in da velikokrat tudi korenine po prednikih segajo do soseda. Tako bi tudi Slovenci laže utrdili svojo samozavest in voljo do samopomoči. Veselilo me je, da sta bila na seminarju tudi v dva nemškogovoreča Korošca in sicer mag. Innerwinkler, učitelj na HAK v Velikovcu in dr. Spitzer, evangeličanski pastor, ki uči na gimnaziji ter na HAK v Beljaku. Oba sta bila zelo odprta za naše probleme in bosta kot vzgojitelja upoševala izsledke in zaključke seminarja. S prijateljem Černutom iz Loč sva odnesla vtis, da se nekaj giblje tudi v naš prid in da moramo vsi pridno sopomagati. dipl. trg. Janko Urank KDAJ? 25. marca — 28. marca 1986 9. aprila — 11. aprila 1986 CENA: Od S 790,- naprej TOČEN PROGRAM IN PRIJAVE NA AVTOPODJETJE 9141 DOBRLA VAS, TELEFON 0 42 36 - 22 19 Reportaža STRAN n ČETRTEK, O 20. marca 1986 Dobri stiki med centralo in društvi so „sol“ organizacije. Člani KKZ so z velikim zanimanjem spremljali potek občnega zbora. Generalni konzul Borut Miklavčič (levo) in predsednik ZKOS Jože Osterman (v sredini) sta se dobro počutila na občnem zboru. Novo izvoljeni odbor KKZ Predsednik: dr. Janko Zerzer (Sveče), 1. podpredsednik: župnik Lovro Kašelj (Hodiše), 2. podpredsednik: Micka Opetnik (Šmihel), 3. podpredsednik: Erika Wrolich (Loče), tajnik: Nužej Tolmajer (Radi-še), namestnik: Hanzi Tomažič (Št. Vid v Podjuni), blagajnik: Herbert Seher (Bilčovs), odborniki: Janko Ferk (Dunaj), Vida Krištof (Žvabek), Zalka Kuchling (Veliko- vec), Irena Brežjak (Št. Lipš), Miha Vrbinc (Celovec), prof. Jože Ropitz (Celovec), Janko Woschitz (Radi-še), Marjan Olip (Sele), Pavel Za-blatnik (Bilčovs), dipl. inž. Franc Kattnig (Rožek), Toni Sticker (Št. Jakob), kaplan Pepe Marketz (Št. Jakob), župnik Stanko Trap (Bistrica na Zilji), nadzorni odbor: Janez Lesjak (Kostanje), Mirko Smrečnik (Globasnica), Toni Miksche (Hodi-še)._________ Resolucija, sprejeta na občnem zboru 1. Kulturno-izobraževalni prispevek h krepitvi narodne zavesti in k izboljšanju sožitja slovenske in nemške narodne skupnosti naj bo deležen še večjega javnega priznanja. 2. Posebno na komunalnem področju naj se zagotovi izdatnejša podpora dejavnosti slovenskih kulturno-izobraževalnih ustanov; skupne in dvojezične prireditve naj so deležne posebne spodbude in podpore. 3. Na deželni oz. zvezni ravni naj se predvidijo posebna gmotna sredstva za podporo slovenske kulturne dejavnosti. 4. Koroška deželna vlada naj končno podpre Glasbeno šolo pod istimi pogoji kakor deželni Musikschulvverk. 5. Ker se priznavamo k mirnemu sožitju In s svojimi napori gojimo sodelovanje ter skupno nastopanje nemških in slovenkih kulturnih ustanov oz. skupin, se izrekamo proti vsakem poskusu, da bi se ukinila skupna dvojezična šola. Občni zbor KKZ pokazal: Hiter je naš Pet dni po uspelem osrednjem koncertu „Koroška poje“ je Krščanska kulturna zveza imela v petek, 14. marca, v Slomškovem domu svoj redni občni zbor. Udeležili so se ga zastopniki nad 40 včlanjenih društev in skupin, pa tudi vrsto častnih gostov je bilo navzočih. Tako je predsednik KKZ, dr. Janko Zerzer uvodoma pozdravil predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, generalnega konzula SFRJ Boruta Miklavčiča, predsednika KEL, Karla Smolleta, predsednika SPZ Tomaža Ogrisa, zastopnika urada za kulturo pri deželni vladi, dv. sv. dr. Pavla Apovnika, predsednika Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Jožeta Ostermana in druge kulturno-politične zastopnike. Za predsednika občnega zbora so navzoči izvolili dr. Matevža Grilca, ki je suvereno in prijetno opravil to nalogo. Iz raznih poročil je bila razvidna pestra in bogata razvejanost kulturne dejavnosti KKZ in vanjo včlanjenih društev pa tudi živa vez med centralo in kulturniki „zunaj“. Samo nekaj številk: v pretekli mandatni dobi je KKZ napravila 120.000 kopij vabil in letakov za društva, v tej dobi je število prireditev preseglo številko 1000 in zvezek s poročni društev za občni zbor obsega 177 tipkanih strani. To res niso sledovi majhnih kulturnih naporov. Predsednik dr. Zerzer se je v svojem poročilu dotaknil oblik sodelovanja z dru- gimi, slovenskimi in neslovenskimi organizacijami v deželi in preko njenih meja ter v matični domovini in v zamejstvu. Posebno skrb za delo z mladino je postavil v središče svojega poročanja: „Velik del naših prizadevanj je bil v zadnjih letih predvsem posvečen mladini. Končno mora biti naš vitalni interes, da se čim več mladih ljudi vključi v naše kulturno delo.“ Pohvalno je ocenil sodelovanje s Katoliško prosveto in Mohorjevo družbo in o sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo je dejal, da še „nikoli ni bilo tako tesno kot zadnja leta“. Sodelovanje z ZKOS je bilo vzorno, pomembno pa vključevanje v Arge Region-Kultur ter stiki s Centrom za izobraževanje odraslih in Reportaža Nužej Tolmajer je sprejel sliko za 20-fetno delo v tajništvu KKZ. Desno predsednik dr. Janko Zerzer. Liltumi korak! O občnem zboru poroča FRANC WAKOUNIG z zamejstvom ter zdomstvom. Pomembno mesto pa pri KKZ zavzemajo stiki z Narodnim svetom koroških Slovencev. Ti stiki so samoumevni, kajti „naše delo se v marsičem dopolnjuje in prepleta“, kot je dejal dr. Zerzer, ki se je v imenu celotne KKZ prav posebno — s sliko — zahvalil tajniku Nužeju Tolmajerju za dvajsetletno delovanje v prid te naše osrednje kulturne organizacije. Pestro poročilo o delovanju KKZ je podal tajnik Nužej Tolmajer. O delovanju posameznih referatov so dali poročila: Erika Wrolich (družina), Irena Brežjak (otroška mladina), Hanzi Tomažič (mladinska dejavnost), Franc Kattnig (založniška dejavnost), Herbert Seher (izobraževanje odraslih), Pavli Zablatnik (mladinsko gledališče), Urh Kassl (Glasbena šola), dr. Marija Makarovič (etnološka dejavnost), prof. Majda in Prof. dr. Peter Fister (arhitektura na narodnostno mešanem delu južne Koroške), Franci Končan (gledališka dejavnost na Koroškem), Prof. Mirko Ramovš (plesna dejavnost), Bertej Logar, .(zbiranje narodnega blaga). V razpravi se je več ljudi javilo k besedi. Herbert Se- her (berite njegov komentar na str. 2) je menil, da bi bolj primerno bilo izobraževanje odraslih preimenovati v izvenšolsko izobraževanje, Pavel Zablatnik je zagovarjal mladino, ker da reagira neposredno, pač iz srca, Franci Končan, svetovalec za odrsko dejavnost je dejal: „Repertoar koroških gledaliških skupin kaže napredek, čeprav manjka avtentičnih besedil za Koroško“. Rektor Jože Kopeinig pa je upravičeno bil plat zvona, da je jezikovna plat iz leta v leto šibkejša in da bi bilo potrebno po vaseh napraviti jezikovne tečaje. Ta predlog je Albert Smrečnik popestril z dodatkom, da bi bili potrebni domala že sobotna in nedeljska jezikovna šola. Janez Lesjak je kot vodja nadzornega odbora predlagal razrešnico staremu odboru. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Janko Zerzer. Vse navzoče je po prisrčni zahvali prosil, da kot doslej delujejo za kulturno rast naše narodne skupnosti. Dr. Grilc je dr. Zerzerju in odboru KKZ zaželel obilo uspeha, pismeno pa so zaželeli občnemu zboru KKZ uspešen potek dr. Hans Haid, pobudnik Arge Region — Kultur, slovensko društvo „Studenci“ iz Beneške Slovenije in Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Predsednik SPZ Tomaž Ogris čestita dr. Janku Zerzerju k ponovni izvolitvi za predsednika KKZ. Predsednik dr. Janko Zerzer se zahvaljuje za zaupanje. Desno dr. Matevž Grilc ter urednik Nedelje Hanzi Tomažič. Zastopniki društev so prišli iz Roža, Podjune in Zilje, in s tem potrdili dobro sodelovanje med centralo in društvi na podeželju. V imenu ZKOS je predsednik Jože Osterman dejal, da je KKZ v preteklih letih postala „intenzivna skupnost, ki daje bogastvo, brez katerega slovenska kultura ne bi nikdar mogla biti celovita“. Predsednik SPZ Tomaž Ogris je povedal, da se „SPZ ne smatra za konkurenco, temveč za partnersko organizacijo. Pri našem delu gre za skrb za ohranitev slovenske besede in kulture na Koroškem“. Dv. sv. dr. Pavle Apovnik je izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem med KKZ in uradom za kulturo koroške deželne vlade in je poudaril potrebo po jezikov- ni izobrazbi. Tudi tokrat je dal vrsto pobud in ponudb. Generalni konzul SFRJ Borut Miklavčič pa je menil, da je kulturni korak KKZ in SPZ zelo hiter in naj bo tudi v bodoče skupen, še večji in kvalitetnejši. Udeleženci občnega zbora so soglasno sprejeli resolucijo (ki jo objavljamo) in protestno pismo na generalnega intendanta ORF, Bacherja, naj ORF in razna konkurenčna podjetja svojih razprtij ne razčiščujejo na hrbtu občanov. Občni zbor je zaključila filmska kolaža o kulturnem utripu naše narodne skupnosti na Koroškem. Kultura STRAN 10 LEV DETELA Predstavitev slovenske koroške literature v „avstrijskem literarnem združenju“ na Dunaju V častitljivih prostorih dunajske palače Palffy je ravnatelj celovške „Zvezne gimnazije za Slovence“ in glavni urednik znane zamejske slovenske kulturne revije „Celovški Zvon“ dr. Reginald Vospernik v okviru prireditev „Avstrijskega literarnega združenja“ (Österreichische Gesellschaft für Literatur) 19. februarja predstavil glavne značilnosti slovenskega literarnega razvoja na Koroškem in sedanje stanje slovenske koroške zamejske književnosti. Istočasno so na pomembni dunajski kulturni prireditvi ob navzočnosti ministra za pouk, umetnost in šport dr. Moritza, predstavili tudi obsežno dvojezično slovensko-nemško antologijo „Slovenska beseda na Koroškem — Das slowenische Wort in Kärnten“, ki je nedavno, kot smo že poročali, na 648 straneh izšla pri dunajski založbi „Österreichischer Bundesverlag“. Maja Haderlap, Gustav Januš in Florijan Lipuš so pred dunajskim občinstvom po Vospernikovih uvodnih informativnih besedah brali odlomke iz svojih del in tako na živ način približali svet slovenskega koroškega literarnega pisanja tudi nemško govorečim ljudem. Skoraj istočasno so 27. februarja v prostorih dunajske „Male galerije“ odprli razstavo mladega slovenskega koroškega slikarja Draga Druškoviča, ki trenutno živi v Salzburgu. Razstavlja slike, ki jih je izdelal z naravnimi rastlinskimi barvami in z velikim posluhom za umetniško izraznost takoimenovanih naravnih ljudstev, na primer Indijancev. V marčni številki dunajske galerijske revije „Wiener Kunsthefte“ predstavlja med drugim Christian Hinterbauer Draga Druškoviča na esejističen način. Živahno slovensko kulturno udejstvovanje na Dunaju — med drugim so se v hitrem vrstnem redu zvrstili koncertni nastop nadarjene mlade operne pevke Bernarde Fink iz Buenos Airesa, razstava gorenjskega slikarja Vinka Hlebša in koroškega slovenskega slikarja Valentina Omana — podčrtuje tudi zanimivo predavanje ljubljansko-mariborskega univerzitetnega docenta dr. Matjaža Klemenčiča o zgodovinskem razvoju in posebnostih Slovencev v Združenih državah Amerike. Svoje misli je slovenski znanstvenik razpletel 21. februarja na 76. Dunajskem krožku, tem danes že tradicionalnem mesečnem srečanju slovenskih dunajskih izobražencev in njihovih nemško govorečih prijateljev. Mohorjeva knjigama: razstava in literarni večer Mohorjeva založba nadaljuje svojo zavzeto založniško dejavnost povezano z velikim likovnim angažmajem. Potrdilo za to je otvoritev slik oz. likovnih del selskega samouka Foltija Čertova v Mohorjevi trgovini in predstavitev pesniške zbirke „Iskal sem luč“ Antona Slaviča. Pesnik Slavič in slikar F. Čertov Folti Čertov se je kot likovnik že predstavil javnosti, čeprav ne tisti široki, o kateri je toliko govora. Dobrim poznavalcem likovnega koroškega naraščaja pa je Selan že precej časa znan kot nadebuden slikar. Sedanja razstava v „galeriji pod arkadami“, kot pravijo razstavišču v Mohorjevi sicer ni prva, a po izraznosti in izpovednosti slik nekaj posebnega. Čertov se je zatekel h skopemu, barvno zelo razpetemu in intenzivnemu izrazu, ki s svojim ekspresivnim krikom opisuje borne odnose med ljudmi in do ljudi. Strokovno oceno Čertova je pripravil dr. Avguštin Cene. Vinko Ošlak pa je predstavil pesniško zbirko „Iskal sem luč“ in njenega avtorja Antona Slaviča, alias dr. Marka Dvor-žaka. Že v naslovu samem je nakazana glavna poteza avtorja — iskanje — iskanje luči, biserov. Na zavihu je Jože Šmit o Slavičevi liriki med drugim zapisal: „Predvsem naj zapišem, da mi je takšna, na slovensko pesniško izročilo oprta, hkrati pa trezno tipajoča poezija blizu“ in na koncu: „... lepa, notranje ubrana, komunikativna lirika ... “. Zaključek Globaškega kulturnega tedna Podjuna je zapela Kot zaključek 14. „Globaškega kulturnega tedna“ je bilo v nedeljo, 16. marca, srečanje mešanih pevskih zborov iz Podjune. Nastopilo je sedem pevskih zborov od Pliberka pa tja do Železne Kaple. Srečanje je otvoril globa-ški mešani pevski zbor „Peca“, ki letos praznuje svojo 30-letnico in s pesmijo „Pozdravljeni“ zaželel vsem dobrodošlico. Predsednik društva, Mirko Smrečnik, je v svojem nagovoru pozdravil številne goste, ki so napolnili Šoš-tarjevo dvorano, posebno še župana Alberta Sadjaka, dv. svetn. dr. Marka Dum-pelnika, predsednika KSOO Frica Kumra in domačina prof. Joška Hutterja, kateremu je še posebej čestital k njegovi 85-letnici. Za glo-baškim zborom, ki ga vodi Janez Petjak so nastopili še MePZ „Podjuna“ iz Pliberka, vodiv ga prof. Tone Ivartnik, Šmihelski zbor „Gorotan“, pod vodstvom Miheja Sadjaka, Dobrolski zbor „Srce“, pevovodja je Marjan Berložnik, zbor iz Št. Lipša, katerega vodi globaški pevovodja Janez Petjak, zbor „Zarja“ iz Že- lezne Kaple, vodi ga Joško Wrulich in kot zadnji pa je nastopil zbor „Danica“ iz Št. Vida, katerega vodita Hanzi Kežar in Marko Pol-cer. Vsak zbor je zapel štiri svojih najboljših pesmi, ki so navdušile poslušalce. Ob koncu se je predsednik društva, Mirko Smrečnik zahvalil vsem, ki so doprinesli za dober potek „Globaškega kulturnega tedna“ in izrazil željo, da bi se kulturnega tedna v prihodnjem letu prav tako dobro udeleževali. J. P. Kultura KPD „Drava“ slavila 75-letnico Slavnostna prireditev 75-letnice KPD „Drava“ v Žvabeku, ki je bila v soboto, 8. marca, v gostilni Hafner, je dala obiskovalcem vpogled v zelo živahno kulturno delovanje tega društva. Predsednik društva KPD „Drava“, Lenart Katz, ki je uvodoma orisal zgodovino društva, je na tej proslavi z zadovoljstvom smel pozdraviti ugledno število prijateljev žvabeškega prosvetnega društva, ki so napolnili Hafnerjevo dvorano. Kot gosta sta na prireditvi spregovorila v imenu KKZ, predsednik Lovro Kašelj in v imenu ZSO, podpredsednik Franc Kukoviča, Župnik Lovro Kašelj je posebej poudaril, da so bili včasih duhovniki tisti, ki so oblikovali kulutrno-prosvetno delo na vasi. Z duhovniki je stalo in padlo kulturno prosvetno delo. Danes pa se zato zavzemajo — in to posebno še v Žvabeku — učitelji. Tako da lahko rečemo, da danes z učitelji stoji in Pade slovensko kulturno-prosvetno delo. Zastopnik ZSO Franc Kukoviča pa je v svojem govoru omenil šolstvo, ki je ravno sedaj zelo aktualno. Nato je še osvetlil besedo „mir“ od več ptrani. Mir je lahko tam, kjer je ljubezen in zaupanje, mir pa lahko pomeni, da močnejši ukazuje, šibkejši pa izvršuje. Obširni večerni program so oblikovali: Oktet Suha, pevsko-instrumentalna skupina KPD „Drava“, kot gostje — dekliški zbor iz Sel in ansambel „Energija“. V dia-slikah je Bertej Logar pokazal zgodovino društva od svoje ustanovitve naprej. Spored pa sta popestrila domača ustvarjalca, ravnatelj Herman Germ in Ivanka Polanc, ki sta brala iz svojih del. Treba je še omeniti, da je dipl. trg. Janko Urank zbral denar za nove obleke „Suškega okteta“ in bil imenovan za častnega člana KPD „Drava“. Slavnostne prireditve, ki je trajala blizu polnoči so se udeležili tudi podredsednik KKZ Lovro Kašelj, podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank in Ignac Domej, dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik, predsednik Centra avstrijskih manjšin na Dunaju, Karel Smolle, podpredsednik ZSO Franc Kukoviča, predsednik KSOO mestn. svet. Fric Kumer, tajnik KKZ Nužej Tolma-jer, namestnik tajnika NSKS Janko Kulmeš, župnik Šimej Wutte, župan Firedl Skubl in še mnogo uglednih kulturnopolitičnih delavcev. Prisrčen pozdrav pa je veljal ravnatelj visoke šole za gradiščanske Hrvate in podpredsedniku hrvatskega kulturnega društva dr. Herbertu Gassner-ju in predsedniku manjšinskega sveta Čehov in Slovakov na Dunaju dr. Janu Petriku, ki sta s svojim prihodom obogatila slovesnost. J. P. „Suški oktet“ pod vodstvom Berteja Logarja Cvetna nedelja Kar pomeni nam Korošcem prantelj ali prajtelj ali preseljc, je to za vernike na Goriškem, Primorskem in v Benečiji OLJKA. Zato je zapel oljki na čast „go-riški slavček“ — pesnik Simon GREGORČIČ — znano pesem, kateri je dal naslov: OLJKI. Žegnane oljkine in vrbove vejice spremljajo človeka skozi celo leto in skozi vse življenje — v prijetnih in hudih časih. (OLJKI — skrajšano) Drevo, rastoče v vinskem bregu, Lepo zeleno v belem snegu, Pozdravljam te srčno, srčno! ... To zelenje Oznanja novo nam življenje, Ko spet se bo pomladil svet. Glej, prišla oljčna je nedelja, In polne srčnega veselja Vrvijo trume v božji hram. Odrasle zreš in otročiče, Nesoče oljkine snopiče .. . Svetišče zdi se čljkov gaj. Skoz okna sonce božje lije V ta gaj svoj zlati žar z nebes, A bolj še sreče sonce sije Otrokom z lic in iz očes ... Pristopi starček sivolas, In blagoslov nebeški kliče Njegov srčnčmoleči glas na oljčne všje in snopiče, O, naj te oljke, kjer bi bile, Bi blagoslov in mir delile! Ko hiše, vrte in polje Blagoslavljäje pokrope. Glej po kropljenji njivo, trato, Kako razvija njih se kras! Kako se ziblje žito zlato, Kako je poln pšenični klas! Pod srp že sili, sili v pas — In drevje tč — kako bogato! O srečni kmetje, srečna vasi Oljčne in pränteljnove včjice žgo posebno še ob hudi nevihti. Zato poje pesnik dalje: A hiše skrbni gospodar Mladike čljkove sežiga, Da vmiril grozni bi vihar: In sveti dim se k nebu dviga, In glej, preteči prej oblak Na polja vlije dež krotak. — O, da bi ti, mladika mila, Nevihto tudi vtolažila, Ki burno hruje med ljudmi, Ki v srci strastno nam besni, Da meni vsaj bi jo vmirila! Srce mi pravi, da jo boš, Če prej ne, ko me boš kropila! (Ko bo ležal med svečami na mrtvaškem odru.) Moža pa množica ljudi Z mladiko čijkovo kropi, Želeč mu večnega pokoja ... Tedaj končana pot bo moja, In konec bo težav in boja, Tedaj potihne za vsekdar Srca mi in sveta vihar! FE Bogo Grafenauer - 70-letnik Dne 16. marca je praznoval sedemdeseti rojstni dan zgodovinar dr. Bogo Grafenauer, zasluženi profesor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Je sin znanega slovenskega literarnega zgodovinarja in etnografa Ivana Grafenauerja, ki mu je bil tudi prvi učitelj in ob čigar delu se je prvič pobliže srečaval s svojim bodočim življenjskim poklicem. To in pa odlično predznanje, ki si ga je pridobil na klasični univerzi v Ljubljani, mu je omogočilo, da je že kot študent zgodovine in geografije objavil svoje prve prispevke, ki jih moremo označiti kot znanstvene objave. Svoje najpomembnejše rezultate je prof. Grafenauer nemara dosegel pri kompleksu vprašanj iz slovenske zgodovine, kjer se je ukvarjal s problematiko naselitve Slovanov na Balkan in posebej v vzhodne Alpe, analiziral razmerje med Obri in Slovani, reševal zapletena vprašanja iz družbene in politične zgodovine Karantanije, pretresal slovensko zgodovino 9. stoletja in še marsikaj. Prav tem najzgodnejšim obdobjem nacionalne zgodovine je posvečena morda njegova naj- boljša monografija Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (Ljubljana 1952). Posebno pozornost je v svojih raziskavah posvetil Koroški, na katero je nedvomno tudi intimno navezan, saj od tam, iz Ziljske doline, izvira njegov rod. Prav pri vprašanjih iz koroške zgodovine, katerim je posvetil razprave, ki časovno segajo od naselitve slovenskih prednikov na ta prostor pa do dogajanj v našem, 20. stoletju, se najbolj izrazito kaže njegovo zanimanje za zgodovinski razvoj v vseh obdobjih. Z delovanjem v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, ki mu že leta predseduje, vzdržuje tesne in prijateljske stike s Koroško. Radio/teievizija STRAN ^ f\ ČETRTEK, I 20. marca 1986 STRAN -iQ ČETRTEK, IO 20. marca 1986 Radio/Oglasi Na prodaj! MIZARSKA DELAVNICA IN STANOVANJSKA HIŠA, 1. SPORED Petek, 21. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Policijska inšpekcija 1 — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Srce od St. Paulija — 12.05 Tuzemski report — 13.05 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Naj govorijo rože — 22.35 „Umetnine“ — 0.00 Poročila Sobota, 22. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Tudi šerif potrebuje kdaj pomoč — 12.05 Nočni studio — 13.10 Poročila — 13.15 Planica - finale v moških skokih — 13.55 Umetno drsanje — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Risati-slikati-oblikovati — 17.30 Mr. Merlin — 17.55 Za lah- 2. SPORED Petek, 21. marca: 16.25 Poldark — 17.15 Svet živi — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Naša mala kmetija — 19.15 Woody Woodpecker — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dežela in planine — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 23.30 Solid Gold — 0.05 Poročila Sobota, 22. marca: 14.40 Vstaja src — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kod me hoče? — 18.00 Operni vodič — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Don Carlos — 23.25 The Munsters — 23.50 Poročila Nedelja, 23. marca: 9.00 Matineja — Poročila — 9.05 Lindenbergh: Moj polet čez ocean — 11.05 ORF-stereo- koncert — 14.00 Športni popoldan — 17.40 Velikih 10 — 18.30 Okay — 19.25 Dragocenosti Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Ljubezenske pozdrave iz Moskve — 22.10 Dinastija — 22.55 Colombo — 0.05 Poročila Ponedeljek, 24. marca: 17.30 Biotehnologija — 18.00 Li- ko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 17.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 21.15 Nevidni tretji — 22.30 Šport — 23.00 Razstrelno povelje Atlantik Nedelja, 23. marca: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Orientacije — 14.45 Roar — 16.20 Jakob in Elizabeta — 16.25 Tao Tao — 16.50 Ena, dva ali tri — 17.35 Čeladnik — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za Ijudske- ! ga odvetnika — 20.15 Brat drevo — mati zemlja — 21.15 Žena časnikarja — 22.45 Šport — 23.00 Nočni studio Ponedeljek, 24. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Holmes in Yoyo — 9.30 Pogled v lonček — 10.00 Kaj bi lahko postal? — 10.30 Žena časnikarja — 1^00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 14.00 Zorro v divjem zapadu — 15.15 Skrivnostno, čudovito življenje — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB j — 17.05 Calimero — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.30 Mi — 18.00 Mi — 18.00 Avstrija v sliki 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Cagney in Lacey — 22.05 Šport — 22.35 Esther — 0.15 Poročila Torek, 25. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Holmes in Yoyo — 9.30 Angleščina — 10.00 Kaj bi lahko postal? — 10.30 Roar — 12.05 Šport v ponedeljek — 13.00 Poročila — 14.00 Zorro v divjem zapadu — 15.10 Skrivnostno, čudovito življenje — 15.40 Woody Woodpecker — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski report — 21.15 Dallas — 22.00 Apropos film — 22.45 John Huston — 23.45 Poročila pova cesta — 18.30 Onedin linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Izposojeni dedek — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Mož, žena in film v Parisu — 23.40 Petro-celli — 0.30 Poročila Torek, 25. marca: 17.00 Wanderu - opica z grivo leva — 17.30 Orientacija — 18.00 Dingsda — 18.30 Onedin linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdečo-belo-rdečem — 21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 21.45 Klub 2 — nato poročila Sreda, 26. marca: 17.00 Starši-otrok-dnevnik — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Zaupna divjina — 18.30 Onedin linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 22.25 Caravan to Vaccares — 0.05 Poročila Četrtek, 27. marca: 17.00 Šport — 17.30 Ime mu je zajec — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Onedin linija — 19.30 Dragocenosti Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Od včeraj v danes — 40 let podržavljena industrija — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Klub 2 — nato poročila KRIVOGRAD St. Michael/Šmihel Pridite in kupujte v domačem podjetju! fotostavek reprofilmi NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer'Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Sreda, 26. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Holmes in Yoyo — 9.30 Francoščina — 10.00 Kaj bi lahko postal? — 10.30 Broadwayska uspavanka — 12.05 Inozemski report — 13.00 Poročila — 14.00 Tobijevo potovanja v neznano deželo — 15.15 Skrivnostno, čudovito življenje — 15.40 Secret Squirrel — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Pustolovščine z Dagobertom — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Veverica Pušel — 17.30 Kamen Marka Polo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Buddy, Buddy — 21.50 Diplomati — 22.20 Kulturni žurnal — 22.30 Oscar 1986 — 0.00 Poročila Četrtek, 27. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Holmes in Yoyo — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Clemens Holzmeister — 10.30 Buddy, Buddy — 12.00 Secret Squirrel — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 14.00 Samotni puma — 15.30 Moja najljubša zgodba — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove pustolovščine — 17.30 V raju divjih živali — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sv. pismo — 23.00 Clemens Holzmeister — 23.45 Poročila velikost zemljišča pribl. 2400 m2 v centru Šmihela. Vložna štev. 19 katastralne občine Šmihel, hišna štev. 18. OKVIRNA CENA 1. MIL ŠILINGOV Interesenti naj se javijo do 28. marca 1986 pri Posojilnici-Bank Pliberk, tel.: 0 42 35/27 08 Hotel ANTONIČ išče za takoj NATAKARJA (natakarico) z inkasom ter mlado(ega) KUHARICO ali KUHARJA. Interesenti naj se javijo po telefonu 0 42 53 / 22 41 Prodajam APNO ZA BELJENJE Jože Blažej, Letina 25 9143 Šmihel pri Pliberku Tel.: (0 42 35) 25 48 Petek, 21. 3. 1986 [0rek. 25. 3. 1986 Domača in ledinska imena (dt;a starejše letnike. A. Feinig) “erkev 'n svet. Sobota, 22. 3. 1986 Sreda, 26. 3. 1986 Duhovni nagovor (dr. A. KajVerovanio « , nik); voščila (Danica Urschitzhkem i2rJočilu l ^ Cevc) Nedelja, 23. 3. 1986 a Pozor! Jezus prihaja v naš kräi ® ^t®K, 27. 3. 1986 Cvetna nedelja v Svečah (pat^°ž-Podjuna-Zila. Ivan Antolič) Ponedeljek, 24. 3.1986^^ 28. 3.1986 Velikonočni običaji na Kor