—  304   —
Čudna smert tatu.
(Svobodno po nemškem.)
Dolgo let je po soseski               V černi trni zdej leze — plazi
Smuk sosede osmukaval.             Smuk čez zid, in na dvoriši
In pogosto pogrešvali                   Iz mesnice nezaperte
Gospodarji, gospodinje                 Svinjo s klinov tiho sname:
So iz kast, iz dil in hramov       Sultanu , ki začne lajat'. Mnogotero reč.                              Pa klobase da.
Zdavnej pa že tud sosedom         Zadnji nogi svinji zveze ,
Čudna se ta rec dozdeva:            In da lože čez zidovje
Da tragljivi Smuk skor vsak dan     Z mastno butaro bi splezal,
Oštarije obiskuje.                          Svinji med noge še vtakne
In doma, kot eni pravjo .            Svojo glavo , in naloži Tudi dobro žre.                              Stuparamo jo.
„Kader jabka dozorela                  S trudom verh zidu dospiha
Pade sama berž z drevesa".  —  Za seboj svinjo vlečivši. Slišal Smuk, da pri župani         Ko pa unkraj se spustiti
Tolsto svinjo so zaklali,              Hoče Smuk, mu noga zderkne
In skušnjava strašno mika           Ino tat med svislim svinje
Do koline ga.                                Ovisi za vrat.
Župan čudi se, ko najde Na zidu svinjo visečo: Al joj! groza ga prepade Ko še unkraj stene najde Za noge presice visit'
Smuka mertvega.                            J. H.