Jože Dular
Ciganček Čenko in njegov zadnji sveti večer
V   gozdu   nad   Krko   je   bilo   postavljenih   pet   ciganskih   šotorov.   Pet šotorov Brajdičev, ki so imeli enega koštruna, dve kozi, sedem kokoši, štiri z&jce in kup raztrganih otrok. In cigan Čenko je bil mecl njimi. Pa Čenko ui bil njihov, Čenko ni bil Brajdič. Doma je bil s Hrvaškega, kjer je imel starega strica, ki ga je tepel in je zato Čenko neke noči pobegnil. Bežal je in bežal, psi so se podili za njim po vaseh, hodil je tri dolge dneve, jedel repo po njivah in končno prišel v hosto nad Krko. Cigani imajo včasih pocl umazano obleko dobro srce, pa so Čenka vzeli za svojega.
Tako je postal osemletni Čenko cigan. Pasel je krave, se podil za koštranom, lasal cigančke, prosil po vasi kruha in masti, ocvirkov in jesiha. čevljev in obleke. Za vse je bil pripraven.
V  potepanju je preživel poletje. Jeseni je klatil sadje, ruval krompir. lomil  koruzne  storže  in trgal  grozdje.  Neopaženo,   tako po  malem.   Bog \endar ni hotel, da bi vse zraslo samo za kmete. Tako je mislil Čenko in si vtepel v glavo. da dela po svoji ciganski paraeti čisto prav.
Počasi je prihajala zima. polja so se izpraznila in ciganom je pričela trda presti. Burja je vlekla od Svetega Petra mimo Soteske prav do njihovih raztrganih šoiorov. Nič ni pomagalo, če so jih zaslonili z vejami in jih mašili s cunjami. Kljub temu je bilo mrzlo. Vso toploto ognja je burja sproti odnašala in cigančki so drgetali od mraza.
Mimo tega je nekaj dni pred božičem zapadel sneg. Prvo noč ga je naraslo čevelj na visoko, drugo noč ga je nasulo z neba še enkrat toliko.
56
Šotori so bili do poJovice zameiani. A sneg še ni pr^neh8*als.-Vea4iJi se je nebo malo razvleklo, da so ljudje že mislili. da bo pi^ehii, tatkoj  nato pa je spet potegnila burja s snegorn. Cigani so- ostali dorta /' 3ot©$h. • Ker je bila pot do Krke lneter visoko zametana, seifkar v jMicik^opj^Usneg^da , so dobili vodo. Zmanjkovalo jim je hrane -^- itl v-"*v4& jte" .bild V t^kent ] ¦vremenu tvegano — zato so po vrsti zaklali ko^runa in koze.^jp             ~y:-\
Popoldne pred  svetim  večerom je sneg pFen$hat»r JHefcui.'..^^!! za  silo zjasnilo, toda burja je še vedno vlekla in grmadila sgežne^k^ttB *p$%oidu-¦{ in polju. Iz šotorov so odrinili štirje cigani in detaji 'pot do sesjte. Tara pa,.| je bilo že za silo zvoženo, tako da se j^dalo pritid^o prvih-h{j§.v       .'¦    •¦•^ j
Po ti gazi so odšle ciganke v vas prosit kruha, teabele, krorajsirja. Xudi i Čenko je šel z njimi in ko je prišel do^srede. ?vasi, je zavjl »iraviiost ~; v župnišče.                                                      '   '                  'L>           '*   ' "            ^
V  veži ga je srečal gospod župnik in vprašal začudieno:
»Kaj pa ti, Čenko? Kaj te je zaneslo k nam? Saj nisi^bikše nikoli ! pri nas!«
>Ne, gošpod, nišem bil,« je plašno odgovoril Čenko.
»In kaj bi rad?«
»Kruha, ža čigane v hošti. Nič nimamo. žebe naš, lačni šmo in ražtrgani,« je hitel Čenko.
>Tona, daj mu, če imaš kaj v shrambi.« je dejal župnik kuharici,; »pa glej. da ne boš več kradel po njivah in vrtovih in da boš hodil vcerkev!«
*Bom, gošpod župnik, boni, k oni maši pojdein, ko mužika igra.«
Župnik se je nasmehniJ in Čenko tudi, ko je videl, kaj je vse prinesla Tona. Skrbno je spravil vse, kar mu je dala kuharica, še zahvaliti se ni utegnil in je oddrvel na cesto proti gozdu.
V  šotoru so se cigani razveselili nabrardh reči. Vrnile so se tudi ciganke. Jedli so vsevprek in v loncih je zopet vrelo.
Čenko je ležal v kotu in zamišljeno strmel v ogenj. Neaadoma je \prašal starega cigana:
»Štric. kdaj pa je maša?«
»Kakšna maša? Nocoj ponoči je maša. Pa kaj češ z njo?«
»V čerkev pojdem. Gošpod župnik šo rekli, naj pridem. Potem bom-dobil še krompirja in mašti.«
>Nikamor ne greš!« je dejala stara ciganka. »Da se zgubiš v temi in snegu! Še tega se manjka!«
»Pa bom šel! K oni maši, ko mužika igra,« je vztrajal Čenko.
Stari cigan je vstal in  se mu  grozeče približal.
»Na, tu imaš mužiko in mašo,« se je razjezil in ga s težko pestjo mahnil po glavi.
Čenko ni zajokal, samo velika solza mu je zablestela v levem očesu. Ugriznil se je v ustnico, da bi skril žalost.
Dalee preko polja je pričelo pritrkavati. Prav nalahko so se lovili glasovi zvonov, peli nežno in skoraj boječe. trkali na umazana platna cigan-skih šotorov, in še dalje so prihajali: ti^kali so na njihova srca. Pa cigani niso imeli odprtih src za klice zvonov. ki so jim pravili, da se je tudi zanje rodil Kristus. Cigani jih niso slišali. Povečerjali so že in ležali okoli ognja. Stari cigan je od nekje privlekel steklenico slivovke in zdaj so se po vrsti napajali z žgano pijačo. Nekaj cigank je posku.šalo peti, pa jih je prekričal stari cigan. In tudi ognji pred šotori so pojenjavali.
i
¦    •                                                              #                                                                                                    •                                                                                   "
57-              ¦
Cigani so spali. Burja se je spet vzdignila v gozdovih in razpihovala tleče oglje. Vsi so spali, le ciganček Čenko je bedel. Zunaj so še vedno peli zvonovi, sedaj tiše, sedaj glas-neje, kakor je pač prinašala burja njihove glasove.
Čenko je ugibal: »Sedajle bo ona maša z muziko. V pol ure bom v cerkvi. In gospod župnik me bodo videli in bom jutri spet dobil krom-pirja ib masti.« •
Hitro je vstal in se splazil mimo ciganov  na  prosto.  Med   šotori   je zavil na ozko gaz in dalje na cesto. Tamje srečaval skupine ljudi, ki so s smolnatimi baklami razsvetljevali pot. Ko je dobitel pivo gručo, se ji je pridružil in ljudje so ga vprašali: ^He, ti cigansko seme! Kaj- te nič ne zebe? Kaj p^a kolovratis ponbči okoli?«
»Ševeda me žebe, žebe me,« je odgovoril Čenko in pihal v roke. >Toda k maši grem, k oni, pri kateri mužika igra, da bom dobil jutri pri vašem gošpodu krompirja.«     '                                                .                  .
*No, pa pojdi z nami in baklo nesi, da nam boš svetil in se ugrel med potjo!« Star mož mu je stisnil v roko smolnati les. Čenko ga je zagrabil in prinesel plamen pi-av k obrazti.                                 ¦
»Ždaj pa štric, ždaj pa greje ko šonče,« je dejal in z velikimi koraki stppal pred gručo.
Za ovinkom se je prikazala vas. Mala okenca so mežikala v noč. Cerkev je bila vsa razsvetljena in celo Ar zvoniku je bilo svetlo kot podnevi. Zvodjenje je bilo sedaj mnogo niočnejše in Čenko je pospešil korak. »Morda seije že pričela ona maša,« je raislil Čenko in v hitrici zamahoval .z baklo po zraku.
n »Čenko, kaj te je pa obsedlo? Kam pa drviš? Saj je še čas!« so vpili ljudje za njim. »Pustite seme cigansko, naj gre, kamor hoče!« je godrnjal Lradati starec in prižigal novo baklo.
Čenko pa je hitel, vedno bolj je tekel hi končno razgret prisopihal pred cerkev. Ni sp zmenil za začudene poglede ljudi. Dogorevajočo baklo je vrgel v sneg, si obrisal smolnate roke ob hlače in vstopil skozi velika vrata. V cerkvi je bilo svetlo, da mu je jemalo Tid. Zdelo se mu je, da je najmanj trikrat svetlejše kot v taborišču, pa čepiav pri mesečni noči prižgo: vseh pet ognjev pred šotori. Čenko je strmel in se prerival med ljudmi — prav do velikega oltarja. Tam je obstal in čakal. Gledal je okoli sebe: cerkev se j§ vedno bolj polnila, na koru se je čulo pritajeno šepetanje in končno je prišel cerkovnik ter prižgal sveče na oltarju. Zvonec v zakristiji jo udaril naglo, da se je Čenko stresel, orgle na koru so zabučale in cluhovnik je z ministranti stopil pred oltar.
1. Cenko je isamo strmel in poslušal. Saj je znal moliti očenaš, a sedaj ga ni mogel. Preveč je bilo svetlo, preveč lepo je igiala muzika na koru, da bi se mogel zbrati. In je poslušal vse do evangelija, ko je muzika pre-nehala in se je duhovnik oglasil pred oltarjem. Črno knjigo je vzel v roke in bral, da je šla Marija z Jožefom na popisovanje v Betlehem, da se je
tam rodilo božje Dete, ki ga je Marija povila v plenice in ga položila v jaslice. Čenko je poslušal in župnik je b*al dalje: »V prav tem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebota in so bili na nočnib. stražah pri svoji predi. In glej, angel Gospodov je stal pred njimi, božja svetloba jib. je obeijala in silno so se prestrašiji. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se, zakaj ozn«iyam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Daues vam je rojen v mestu Davidovem Zveličar, ki je Krislus Gospod.«
Še nekaj je prebral sivolasi župnik, njito je odložil knjigo. Orgle so znova zadonele in med to nebeško muziko so se Čenku vrivale duhovnikove besede: »... pod milim nebom so prenočevali. .. božja svetloba jih je ob-si jala ... ne bojte se ... za vse se je rodil danes Zveličar ...«
Čenko je mislil: »Kaj nisftm'tudi jaz- na prostem pod smrekami? One cunje so slaba streha, zebe me, gospoda žup&ika sem se bal, pa so le dober gospod; strah me je bilo priti v cerkev, pa je tako svetlo tukaj, mogoče Še bolj ko takrat, ko je Jezus prišel na svet; pa za vse je prišel, tudi za naše cigane, čeprav jih sedaj  ni tu in spijo pijani v šotorih ...«
Čenko je gledal na olta* in mislil na starega strica, ki ga je tepel na Hrvaškein in mu je zato pobegnil, na vse one Jjudi je mislil, ki so mu radi dali in niso ščuvali psov nanj in jih ima zato Bog nocoj rajši kot dtuge. In premišljeval je in poslušal in ni niti vedel, kdaj so orgle zadnji-krat zadonele in so se ljudje prieeli vsipati iz cerkve.
Ko je stopil ven, šo se že zadnji ljudje razkropili. Sneg je spet pričel naletavati in po cesti in stezah daleč v polju so se prižigale in ugašale bakle kot drobne kresnice.
Čenko je potegnil tri križe čez čelo, u8ta in prsi in se spustil v tek skozi vas. Ponekod so bila še svetla okeuca in Čenko je tekel mimo njih. Moral je hiteti, da pride cimprej domov. če se zbudi stari cigan iu ga pogreši, mu ne bo dobro, ko se vrne. Kajti stric ima pesi, ki je trša od hrastove gtče. To je Čenko predobro vedel. Zato je tekel, kar so mu dale premrle noge.
Sneg se je vsipal vedno gosteje. Skoz vas je še šlo, ko pa je imel zadnje svetlo okno za seboj, ga je obj^la noč. Sprva je še čutil cesto in tudi po nekaterih tlečih ogorkih jfe ugibal, kod je njegova pot. Toda noge so mu postajale vedne teije, vedno bolj se je zapletal in padal.
Hodil je dolgo. Včasili Je spodrsnil in se zavedel,:;da je sia cesti. »Tod mimo so morale iti sani,« je ugibal, ko je v temi p roko o^ipaval gladko smučino. S ceste ne bo zaše^, toda da bi vsaj maloSvedel, kje se cepi pot v njihovo taborišče. Najprej mora priti do one v«Iike šififeke, ki raste poleg ceste. Nato še nekaj desetin korakov in poteto *ia dfcsno proti Krki. Nekajkrat se mu je že zdelo, da vidi smr^ko, krenil je ^ffoti v globoki sneg, a ko je hotel otipati drevo, je zajel samo črni žrak^ V strahu je krenil nazaj.                              '       .                                       I
Obleko je imel vso premočeno, začeio ga je zebsti, bil jetlačeli, truden in zaspan. Hotel je kričati na pomoč, pa je njegov šibek glas žamrl v snegu in burji, ki mu je pihala V obraz. Čenko je omahoval, zanašalo ga je sem in tja, padal je in se pobiral. Končno je braagal. Zanihal je v sneg in potopil Vanj roke kot v nežno volno. Začutil je nekaj trdega. »Da, to so sinreke,« je mislil, »malo bom pbčakal in se Ugrel, potem pa pojdem domov.«
Oči je zaprl. Od nekje se je razlila s]adka muzika, še lepša, mnogo lepša kot ona v cerkvi. IŠebo se je odprlo iii postalo je svetlo kot podnevi. Prikazal se je angel, ga prijel za roko in mu rekel: »Vstani, Čenko, oznanjam ti veliko veselje!.Tud,i zate ^eje nocoj rodil Kristus!« In Čenko
m \  ':¦  ¦" .' - - ¦
8e je nasmehnil, vstal je in skupaj sta šla po zlatih stopnicah vedno više in više, v samo sveto nebo...
Ko so šli zjutraj ljudje k maši, so našli cigančka Čenka zmrznjenega ob cesti. Njegove roke so se krčevito oprijemale cestnega kamna, glavo jt? imel naslonjeno na prsi in še v smrti se je smehljal. Beli sneg je bila njegova mrtvaška postelj in burja mu je pela zadnjo pesem. Tako je umrl ciganček Čenko na sam sveti večer in nikogar ni bilo, ki bi se jokal za ajim ...