OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
IiVTŠuJemo Tsakorritn« tiskovine
A KO PRAV
Ђ QUA LIT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK«
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Prinilag of All Kinds
XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 17, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 118

^NCKNT HROVAT
dolgi bolezni je preminil na domu Vincent Hrovat, 68 let, stanujoč na 5211 ^Unley Ave.; Maple Heights, O. J "iia je bil iz Zagradca na Do-3skem, odkoder je prišel v ^eriko pred 50 leti. Bil je član J^štva sv. Lovrenca št. 63
"^ukaj zapušča sinova Vincent hčer Elizabeth, vnuke, Michael in Joseph ter se-^rs. Anna Pajk, v starem pa brata Janez. Pogreb se v soboto zjutraj ob 8.30 uri pogrebnega zavoda Louis Fer-g v. cerkev sv. Lovrenca ob pokopališče Cal-
MARINKO
, ° dolgi in mučni bolezni je
Umrl na svojemu domu
J Marinko, stanujoč na
g 4 E. 74 St. Doma je bil iz
^nske vasi, pošta Dobrava,
koder je prišel v Ameriko leta
Bil je nad 31 let uposlen
J ^ite Motor Co., zadnjih 15
f P8- je bil upokojen. Bil je član
pstva sv. Vida št. 25 K.S.K.J.
w društva Clevelandski delavci
J*!- 9 8J).:Z.
T^kaj zapušča soprogo Mary',
Kutnar, pet otrok: Jean-
Mrs. Mimi Davidson, Fred,
in Mrs. Bertha Krug, ter
■ ^ke. Pogreb se vrši v soboto =!jUtri
Nekaj pregleda nad delavskim mezdnim gibanjem
V Pittsburghu se je danes nadaljevalo s pogajanji za novo mezdno pogodbo v jeklarnah. Obstoječa delovna pogodba preneha veljati dne 30. junija. Številni odbori na strani delodajalcev, kakor delavcev—unije, so se skrčili na manjše' odseke, da bi bila pogajanja hitrejša in enostavnejša. Iz tega dejstva sklepajo na dvoje možnosti: Ali so pogajanja uspešna in se bližajo koncu, ali pa so neuspešna in bodo razbita. Večina strokovnjakov se nagiblje k prvi misli.
'&] ob 7.30 uri iz Grdinovega ^_^ebnega zavoda v cerkev sv.
Calva^.
'da ob 8. Uri in nato na pokopa-
^^datek
dodatno k poročilu o smrti Stefančiča se sporoča, da f ^ član društva sv. Imena, ^^%rega člani so prošeni, da pri-®3o nocoj ob osmih v pogrebni H Louis Ferfolia, da pokoj-^ izkažejo zadnjo čast.
v par dnevi je odpotovala
I 4ubi

ijano v svrho nadaljnih
Če bi do nove mezdne pogodbe v jeklarski stroki ne prišlo, je stavka, tako vsaj pišejo eni in drugi, neizogibna. Če pa pride do pogodbe in se ustreže delavskim zahtevam, bomo morda doživeli prvi slučaj, ko se je v veliki industriji dala delavstvu garantirana letna mezda.
V Clevelandu samem je bila zaključena konvencija organiziranega delavstva v pohištveni stroki. Ponovila se je zahteva, da naj bo delovni teden 35 in ne 40 ur, plača pa da ostane ista; da se najnižja mezda na uro, ki je sedaj 75 centov, zviša na $1.25; da se gradi na leto najmanj 200,000 javnih zgradb, vseh hiš, torej tudi za privatne potrebe, pa dva milijona; da se začne z javnimi deli; da dobi upokojenec iz fonda Social Security najmanj $200 na mesec pokojnine. Dalje, da se letni dohodek, ki naj bo prost davka, zviša od sedanjih $600 na $1,000 na leto.
(Praktična primera: delavska družina z dvema otrokoma in z letnimi dohodki $4,000, plača na dohodnini $240 na leto; nekdo, ki živi od dividend, torej samo od naloženega kapitala, pa plača v enakem položaju in z enakimi dohodki od dividend, na leto le $110! To je tista znana nesocial-na davčna zakonodaja Washing-tona, ki je odbil zvišanje davka prostega dohodka, znižal pa je davke na prejemke naloženega kapitala.)
65. rojstni dan
Danes obhaja Mr. John Ga-lich iz 977 E. 77 St. svoj 65. rojstni dan. Prijatelji mu izrekajo svoje čestitke ter mu želijo še mnogo veselih rojstnih dni!
Poštena Finska
HELSINKI, Finska, 16. junija —Za časa prve svetovne vojne se je mala Finska zadolžila v Ameriki, Vzela je posojilo $21,-132. Posojilo je bilo treba obrestovati. E^er je preteklo več kakor 30 let, so se oV-^esti namnožile. Finska je sedaj plačala vso glavnico in vse obresti. Združe-ženini državam je nakazala $138,068. Od tega zneska odpade na kapital $21,132, na narastle obresti pa $116,935!
Finska je zadolžena v Ameriki tudi po drugi svetovni vojni. Finska je članica Združenih narodov. Je pa ena od redkih držav, ki za oboje obveznosti plačuje zapadle obroke in prispevek.
Poroka
V soboto, 19. junija se bosta poročila Miss Eleanore Praprot-nik, hčerka Mr. in Mrs. Albin Praprotriik iz 21751 Miller Ave., in Mr. Milan Zuzek, sin Mr. in Mrs. Henry Prince, 18620 Neff Rd. Poroka bo ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine,, poročna slavnost pa zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave., nakar se mladi par poda na dvo-tedensko ženitov-anjsko potovanje. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Važna seja
Važna seja društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. se vrši v petek zvečer ob osmih v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se vse člane in članice, da se je gotovo udeleže, ker bo nekaj posebnega.
^ У glasbi, mlada Florence јђ ^ich, hčerka poznanih Mr.
Siskovich iz bilo v Waterloo Rd. Kakor je poročano, je prejela šti-kti ^ nadaljevanje učenja Ljubljani, kjer so tudi bo	za koncert, katerega
kratkem tamkaj podala, ostala dve leti. Vse po-j age ° % potovanje je uredila ^ Mihaljevich Bros.
ni kupčiji
iin^l ^^^8ki svet Bay Village je Hg (3	s slučajem petlet-
la g Kathy Meyer, ki je bi-.30 soboto povožena po ko je preko ceste sko-
USODA AMERIKANCEV NA KITAJSKEM
sl^jj Vozičku, v katerem je imel sladoled in ga na
So ' prodajal. Občinski možje .j sklenili, da se vsaka j)o kakršnegakoli blaga že, ^stah prepove.
^ Lnx ^^KO-AMERIŠKA TV
— Med
Se v Л. britansko televizijo
novi pogajanja, da se usta-
družba, ki bo proiz-
Jiog; ^ ^^^Gvizijske aparate s pre-
Željj ^ barvah. Doseglo se je na-
^ost°'	družbe pride in da
tal ^'^gkški in ameriški kapi-^ iidele"
zena po polovici.
WASHINGTON, 16. junija — Današnje poročilo iz Ženeve pravi, da je dobila ameriška delegacija od kitajske delegacije zagotovilo, da se bodo tisti Ameri-kanci, ki se nahajajo zaprti ali drugače omejeni pri osebni svobodi na Kitajskem, čimpreje spustili na svobodo. Odvisno bo pač od tega, kako se je eden ali drugi za časa zaporov na Kitajskem obnašal. Kitajci priznavajo, da imajo 54 ameriških civilistov in 29 ameriških vojakov v oblasti. V pravem zaporu naj bi se nahajalo le 30 teh ljudi.
Vprašanje Amerikancev na Kitajskem postaja komplicirano. Nekaj ameriških vojnih ujetnikov na Koreji, formalno 21 po številu, se ni hotelo vrniti v domovino, ker jim je ugajal komunizem. Trdilo se je, da so ti odšli na Kitajsko.
Iz Texona, Texas, javljajo, da je družina 27-letnega ameriškega narednika Rufusa Douglasa, enega od 21 imenovanih vojnih ujetnikov, dobila iz Kitajske br-zojav, da je Rufus umrl v neki kitajski bolnici vsled srčnih mo-
PRAVICA IN ENAKOST ZA VSE, TUDI V SOCIALIZMU!
Svoječasno niso poslanci britanskega parlamenta dobili nobene plače. Ker so z demokracijo prišli v parlar ment tudi ljudje od spodaj, je britanski parlament moral določiti "odškodnino" za delo poslanca.
Plača britanskega poslanca je znašala leta 194fi v dolarski valuti $1,680 na leto. Ta plača ni zadostovala in se je dvignila na .$2,800 na leto. Sedaj pa pravijo poslanci, po večini, socialisti, naj se jim plača zviša za .$1,400, tako, da bi prejemali na leto $4,200. Državno blagajno bi to povišanje obremenilo za $840,000. Pripomniti je, da državna blagajna prejema na leto $5,000,000-000 samo na dohodnini. Torej znesek $840,000 ne bi bil sam na sebi tako visoka postavka.
Pa so se oglasili starou-pokojenci in so vprašali poslance: "Kaj pa z nami? Mi prejemamo na teden pokojnine $4.50, kar jp komaj dovolj, da plačujemo naj-skromnejše najemnine. In kljub tem skromnim pokojninam se državna blagajna zadolžuje na leto za $50,-000,000!" Britanska vlada skuša potolažiti staroupoko-jence, ki jih je kakih dva milijona in za katere se sedaj plačuje na leto $140,000,-000, s tem, da jim bo povišala pokojnino za $1.40 na teden . . .
S KONFERENCO V 2ENEVI NE RAČUNAJMO VEC! ZAPEČATENA ANGIE^KA AMERBKA ZVEZA
ten j. Torej dokaz, da so ti ujetniki na Kitajskem.
Ameriško obrambno tajništvo zatrjuje, da gre za 410 članov ameriške vojske na Koreji, katerih imena vojaško poveljstvo še vedno vodi na spisku "padlih v vojno ujetništvo in pogrešanih."
Ali se bodo Amerikanci na Kf-tajskem lahko vrnili brez barantanja, seveda, če to sami želijo, ali pa bo govorilo zlato, govorila odkupnina? Iz polpretekle zgodovine vemo, da je bil Amerika-nec Vogeler iz zapora v Budimpešti drago odkupljen, in da so bili drago odkupljeni tudi ameriški letalci, ki so se morali spustiti v bližini jugoslovanske meje na madžarska tla. Iz Ženeve javljajo, da bo odkupnina za Amerikance na Kitajskem, ki se hočejo vrniti nazaj, "precej visoka." V Ženevi se pogajajo o številu teh ljudi, istočasno pa tudi o višini odkupnine za njih. (Zopet ena izmed novih metod, katere svet še celo po prvi svetovni vojni ni poznal.)
Sreča v nesreči
GAGE, Okla., 16. junija — Potniško letalo "DC—4" je imelo na krovu 78 potnikov. Letalo je vzletelo v New Yorku in je bilo namenjeno v Burbank, Cal. Med potjo je odpovedal eden od motorjev, ki se je nato vžgal in ga je tudi odneslo iz letala. Na letalu je nastal ogenj. Pilot je imel prisotnost duha in je hitro prisilno pristal. Nobenemu od potnikov in nobenemu od članov posadke se pri tem prisilnem pristanku ni pripetilo ničesar hudega.
#
Obratno se je zgodilo s potniki na avtobusu v bližini mesta San Luis Potosi v Mehiki. Potniški avtobus je verjetno radi kratkega stika pri električnih napra vah začel goreti in to na glavni cesti. Avtobus je bil napolnjen, v gneči, ki je vsled ognja nastala, je 23 potnikov našlo smrt v ognju.
LAWSON DAIRY V EUCLID!
Občinski svet mesta Euclid je podjetju Lawson Dairy Co., katerega sedež je mesto Akron, dovolil, da sme prodajati svoje mlečne izdelke, kakor tudi mleko v področju mesta Euclid.
CHURCHILL SI HOČE POSTAVITIj SPOMENIK ANGELA MIRU
LONDON, 16. junija—Ministrski predsednik Winston Churchill je dejal, da ga starost, ko je v 80. letu, ne ovira, da zopet poleti preko Atlantika v Washington. Dvoje ciljev ima s seboj. Potrditi, da obstoja britansko-ameriška zveza, četudi ni napisana v pogodbah. Napraviti vse, kar je v človeški moči, da se svetu da podlaga za trajni mir. Trajni mir—to je Churchillov življenski testament, četudi je znan, da zna voditi tudi vojno.
Winston Churchill se je torej^
sprijaznil z idejo, da konferenca v Ženevi, na katero je polagal toliko važnost, ne bo imela nobenega uspeha. Kdaj se raz-ide, ni vprašanje. Čim preje,
tem bolje. Treba je iskati nova pota v splošni, posebno pa še v britanski zunanji politiki. Če pa vse skupaj zopet ne ostane samo na papirju, je treba iti v Ameriko, da se tam kaj konkretnega dogovori.
V staro domovino
Z letalom bosta v torek, 22. junija odpotovala na obisk v staro domovino Mr. in Mrs. John in Jennie Gerl iz 19807 Shawnee Ave. Obiskala bosta sorodnike v vasi Smrje in ondotni okolici. Ako ima kdo domačinov kako sporočilo za svojce, se lahko zglasi ali pokliče КБ 1-6495. Želimo jima srečno in veselo snidenje s sorodniki ter zdrav po-vratek!
Program konference treh dni
Konference v Washingtonu v Beli hiši se bodo začele dne 25. junija in bodo trajale tri dni. Že razmeroma dolgi rok posvetovanj kaže na to, da bodo izmenjave misli vsesplošne. Centralna nit pa bo gotovo ta, da se ji je treba, posebno, ko gre za Azijo na novo orientirati in to spričo nepopustljivosti komunistič-, nega bloka.
Ta nepopustljivost v resnici tudi obstoja.
V ženevi je šlo ne samo za In-dokino, marveč tudi za Korejo. Države, ki so se bojevale na Koreji proti komunistom, so se v Ženevi pogajale o možnosti ze-dinjene Koreje, njenem socialnem in družabnem redu. Tudi glede Koreje so posvetovanja v Ženevi končala s polomom.
Računajmo z dejstvi!
16 delegacij držav, ki so se bojevale na Koreji, je izdalo posebno deklaracijo, .da je treba gledati dejstvom v oči. Je bolje tako, kakor da bi varali ljudstva sveta in jim pripovedovali o nekih sporazumih, katerih pa nikjer ni. Karkoli so predlagali glede bodoče Koreje, v prvi vrsti svobodne volitve, je bilo od komunistov odbito. Nima smisla, da se vodijo nadaljnji razgovori, zato naj se korejsko vprašanje vrne nazaj Združenim narodom, ki naj o usodi bodoče Koreje odločijo.
(Komunistični blok je glede Koreje zahteval; Da se umaknejo vse tuje čete iz Koreje; da se tako severnokorejska, kakor južnokorejska vojska znižate na sto tisoč mož. Pri tem je povda-riti, da ima severna slabo, a južna Koreja dobri dve tretjini prebivalstva. Komunisti dalje zahtevajo, da naj nobena izmed Ko-rej ne bo obvezana do kakih vojaških akcij. Na Koreji naj se osnuje skupna komisija, ki naj obravnava skupna vprašanja Koreje.	.
(Predsednik indijske vlade Nehru je bil prijatelj zadnjega predloga. Tudi on je smatral, da naj se tako glede Koreje, kakor glede Indokine postavi neka skupna komisija, ki bo reševala splošna vprašanja obeh dežel. Vsaka država ima nekaj skupnega in tobrez razlike na notranji red, ki vlada v enem ali dru-
gem delu države. Bodočnost bo pokazala, kateri politični sistem im življensko moč, da se ohrani.)
Ženevska konferenca kot taka je tudi po mnenju Winstona Churchilla doživela popolni neuspeh.
Winston Churchill se je zadnjič sestal z ameriškim predsednikom Eisenhowerjem na konferenci v Bermudi, ki se je vršila dne 8. decembra lanskega leta. Konferenca ni imela posebnih uspehov. Pred in po konferenci je Churchill obolel. Zadela ga je kap in se je mogel gibati le na vozičku za invalide, izgubil pa je začasno tudi dar govora. Takrat mu je bilo prepovedano vsako javno delo. Churchill ima energijo in je zmagal nad boleznijo. Ko se pripravlja na pot v Washington, je dejal, da bi rad, da bi se o njemu govorilo, kar je tudi njegov notranji program, da je zaključil svojo bojevito in veliko karijero kot politik, kot bojevnik, kot pisatelj, ki je dobil celo Noblovo nagrado, tudi s tem, da mu bo zgodovina priznala, da je pomagal zgraditi svetovni trajni mir.
Se z nekim občutkom gre Winston Churchill v Washington. Ta občutek pa je ta, da je vojaški položaj Francozov v Indokini zelo, zelo kritičen.
Dulles o konferenci
V Washingtonu je državni tajnik John Foster Dulles najavil, da bodo razpravljali na konferenci, ki se začne dne 25. junija, o vseh perečih svetovnih vprašanjih. V prvi vrsti seveda o komunizmu v Aziji, o vojaškem položaju v Indokini, toda tudi o za-padni Evropi. Ko pa se govori o zapadni Evropi, gre za razmerje med Francozi in Nemci, gre za zapadnoevropsko skupnost. Ce Francozi te skupnosti ne marajo, se je treba na novo orientirati do Zapadne Nemčije. Kakor znano, se Dulles nagiblje k politični ideji, da naj se Združene države ožje povežejo z Zapadno Nemčijo kot tako, ker vse debate tako v Rimu, kakor v Parizu, izzvenijo preje proti zapadnoevropski skupnosti, kakor za njo. V tej zvezi naj bi Amerika Francozom in Italijanom obrnila hrbet.
Za konferenco v Washingtonu je značilno tudi to, da na njo niso bili povabljeni zastopniki Francije, čeprav se Francija nahaja v največji krizi svoje zgodovine, in čeprav gre neposredno ravno za Francijo in za njena prekomorska posestva, tudi za Indokino. Dulles je naglasil, da bodo na tej konferenci govorili pač zastopniki dveh imperijev ameriškega in britanskega, da torej kaka tretja država! to pa na splošna, na konferenco ni povabljena.
ZADNJE VESTI
Danes še ne bo konec vročine. Najvišja temperatura bo !)0 stopinj, najnižja pa 69 stopinj. Morda prodre mrzli val iz severoxa-pada, ki se pomika proti vzhodu, tudi v območje Clevelanda tekom jutrišnjega dne.
Clevelandska policija je javila, da ji je prišla v roke zločinska tolpa swlmih vlomilcev, ki so kradli ])o trgovinah zlatnino in dragulje. Na vesti imajo ukradene stvari, vredne najmanj .$200,-000.
Iz kaznilnice v bližini Zanes-ville. O., pa so polx gli štirje kaznjenci, znani kot nevarni tipi. M(h1 njimi je eden, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je sodeloval pri umoru cleveland-skega stražnika Karla Sherma-na.
Standard Oil (Sohlo) je že tretjič znižala cene gazolinu. (Salona gazolina stane trenotno 26.6 centa. To je že tretje znižanje cene gazolinu v mesecu juniju.
Družina Hartman Saffel iz Akrona je šla na pogreb sorodnika v West Virginijo. V vozu so bili starejša zakonca Saffel in mlajša zakonca Saffel. Na vožnji je prišlo do karamlM)la s tovornim avtomobilom. Oba para, mlajši in starejši, sta bila mrtva. Mlajša Saffel zapuščata otroka, deklici v starosti tri in šest let.
Proces McCarthy-Stevens bo danes končan. Televizija razumljivo enako preneha s prenosi. Dopoldne bo kot zadnji nastopil še enkrat senator McCarthy.
V Parizu se predstavi danes v spodnji zl>omicl Menzes France s svojo levičarsko vlado. Ce mu zlKirnica da zaupanje, po-čakajo, da bo tudi francoski ztmanji minister šel v Ženevo z novimi navodili.
TRGUJMO S KOMUNISTI!
BONN, Nemčija, 16. junija— V Zapadni Nemčiji imajo Združene države. Velika Britanija in Francija od zasedbene oblasti še vedno svoje visoke komisarje, ki morajo k važnim zakonom, ki jih odobri zapdnonejnški parlament, dati svoj pristanek. Zapadna-nemška vlada je sklenila s Češkoslovaško trgovinsko pogodbo, po kateri se bo izmenjalo blaga za $37,000,000. Zapadni zavezniki so ta dogovor potrdili.
KANADA SE NI POSTAVILA
OTTAWA, 15. junija — Tudi kanadske oblasti raziskujejo uspehe včerajšnjih obrambnih organizacij za slučaj atomskega napada na kanadska industrijska mesta. Kanadske oblasti priznavajo, da je bil ves aparat slab, da se je v praksi pokazal za neizvedljivega, da je povzročil samo splošno zmešnjavo, najslabše v celo zadevo pa se je spoznal kanadski zdravstveni minister, ki je bil še najmanj orientiran. Vse podatke je moral zbrati šele ob "bombnemu napadu," podatke pa so mu dajali podrejeni organi.
L

ENAKOPRAVNOST
^'ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING St PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndercon 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clcvelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Montlis—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)____
S'or Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
POSLANIK ALLEN 0 INDIJI
(2)
Na indijskem polotoku gre za drugo močno državo, muslimanski Pakistan, ki ima skoraj 80 milijonov prebivalstva. V zadnjem času je Washington javil, da je sklenil s Pakistanom pogodbo o ameriški vojaški pomoči. Nehru je vstal pokonci. Protestiral je zoper imenovano ameriško vojaško pomoč. Ali ne uživa te ameriške pomoči tudi njegova Indija?
Poslanik Allen je nazorno prikazal razmerje med Pakistanom in Indijo, ko gre za ameriški dolar. Na enega Indijca pride $4, na enega Pakistanca en dolar ameriške pomoči. Zakaj se torej Nehru pritožuje?
Poslanik Allen ni dal izrecnega odgovora na to vprašanje, ker se zaveda, da je aktivni poslanik in to ravno v Indiji, na drugi strani pa noče, da bi delal težave, če bi povedal čisto resnico. Ta resnica pa bo najbrže ta, da se smatra Nehru s svojo Indijo na prvem mestu, je nanjo ljubosumen in vidi v dobro razpredenih mrežah drugih držav zaroto zoper to svojo Indijo. V politiki do Indije se moramo pač ravnati po principu, da mora demokracija prenašati tudi različna mnenja; Sicer pa je dejstvo, da se cd strani Amerike varijo vojaški bloki,, da Amerika kjer le more, združuje dvoje ali več držav v posebno vojaško organizacijo. To se je dogodilo v zadnjem času tudi s Turčijo in s Pakistanom, ki sta med seboj sklenila posebno vojaško obrambno pogodbo.
In vojaško razmerje med Indijo in Pakistanom? Indija ima pod orožjem 400,000, Pakistan 200,000 mož. V razmerju s številom prebivalstva je torej Pakistan vojaško močnejši. V vojaškem oziru Indijo še vežejo vezi z Veliko Britanijo. Njen vojaški upravni sistem, uniforma vojakov in način vežbanja odgovarja starim angleškim tradicijam.
Samostojni Nehru v samostojni Indiji se kaže v razmerjih do vseh držav. Indija je članica zveze angleških dominijonov. Vsaka članica te zveze ima pravico in možnost, da izstopi iz nje. V Indiji je bilo že nekajkrat na tem, da se te pravice posluži. Nehru tega ni storil. Je pa zanimivo diplomatsko razpoloženje, v tem razpoloženju pa gre za vloge, ki jih imata Velika Britanija in Združene države.
Pakistan jo enako britanski domini j on in na Veliko Britanijo politično močneje navezan kot Indija Nehru j a. Združene države so zainteresirane na Indijskem polotoku. Ali naj spodrivajo Veliko Britanijo, da same stopijo na njeno mesto? Ali naj izrabljajo nasprotstva med Indijo in Pakistanom? Pa ali ne bodo šle predaleč in žalile tisti čut sedaj svobodne Indije, da ne mara nobene odvisnosti od zunaj, da ne mara zunanjih posegov v njeno notranjost, da ne trpi niti sence kakega kolonijalnega gospodstva, pa naj se skriva pod katerokoli obliko?
Nehru hoče tudi gospodarsko samostojnost. Ameriški kapital je začel riniti v njegovo Indijo: General Motors, tudi Ford, tudi Studebaker, tudi Chrysler. Ker sta bila prva dva preveč kapitalistično velepotezna, in se nista prilagodila posebnim razmeram v Indiji, nista ubogala Nehruja, da so da namreč zaslužek tudi domačinom, da so pri izdela van ju avtomobilov podpre domača industrija', l-.i izdeluje vsaj posamezne dele, bosta oba to leto v Indiji "pospravila" in se vrnila domov. Studebaker in Chrysler sta bila vsaj "oportunističrta." Tako ostaneta v Indiji.
S . So pa še druga ameriškA industrijska podjetja, ki so jfe po ^yojth podružnicah naselila v Ihdijr. |V prvi; v^sti razne petrolejske družbe. Tudi industrija gumija. Kakor иа polju politike, tako se bo ameriški kapital na polju gospodarstva moral sprijazniti z idejo, da v Indiji ne gre več za kako gospodarsko ekspanzijo in skoriščanje njenih naravnih zakladov, marveč za prijateljski način uveljavljanja pravila—DAJ, DAM!	L.C.
UREDNIKOVA POSTA
Bus za na piknik 4. julija
CLEVELAND, Ohio — Vsem rojakom na zapadni strani mesta se sporoča, da je zbor Triglav podvzcl korake, da se najame bus za skupno vožnjo na veliko proslavo 50-letnice SNPJ na izletniških prostorih, ki se vrši 4. julija. Zbor bo nastopil ta dan v program, ki bo tamkaj podan.
Bus odpelje izpred Doma za-padnih Slovencev na 6818 Deni-son Ave. ob 2. uri popoldne, vrne se pa zvečer ob 10. uri. Vožnja na oba kraja stane $1.30 za osebo.
Kdor se želi pridružiti, je pro-šcn, da sporoči ali oskrbniku Doma ali pa zboru vsaj do 21. junija.
Jack Jcscnko, predsednik.
Vabilo na piknik
CLEVELAND, Ohio—Kakor vsako leto, je tudi letos članstvo društva Soča št. 26 S.D.Z. odločilo, da priredi prvi piknik v tej poletni sezoni, in sicer v nedeljo, 20. junija v prijaznih prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Piknik se prične ob 3. uri popoldne in godba pa prične igrati ob 5.30 uri ter bo igrala pozno v noč, tako da bo imel vsak po-setnik priliko zabavati se.
Prijazno vabim in želim, da bi se vsi Člani in članice društva udeležili, ravno tako vabim tudi vse naše prijatelje in cenjeno občinstvo na obilen poset. Kar S2 tiče dobre postrežbe, upam, da bo vsem posetnikom v zadovoljstvo. Za plesaželjne bo igrala izvrstna godba pod vodstvom Rudy Simčiča. Ker so prostori -Jobro urejeni, se piknik vrši v vsakem vremenu, najsi bo v lepem ali slabem.
Torej, na veselo svidenje v ne--ieljo, 20. junija v Domu zapadlih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Z bratskim pozdravom
Joseph Miklus, tajnik.
Ponesrečena politika
EUCLID, Ohio—Na obzorju po vsem svetu se ka:žejo gotovi znaki, ki oznanjajo, da živimo v času, ko se lomijo stare tradicije gospodstva nad zaostalimi ko-lonijalnimi državami. Kamor se ozremo naletimo na nove probleme, ki jih kapitalistična diplomacija ni več kos brzdati po starem načelu; razdeli in vladaj.
Največja pozornost je danes uprta v Ženevo, kjer se polaga temelj miru ali vojni, kjer se odloča usodo korejskega ljudstva, poleg tega pa tudi vprašanje vojne ali miru v Indokini. Konflikt je dovolj resen ter zahteva nodrih glav. Vsa modrost pa ne bo nič zalegla, če se ne bo po-l)ravilo krivic, ki so se dogajale in še se dogajajo pod različnimi pečati. Brezpravni narodi po koloni jalnih državah imajo svoje oči uprte v Ženevo iz zelo važnih vzrokov. Mnogi so tam zastopani, še več pa jih ni, da bi kdo zanje spregovoril kako prijazno besedo.
Ves azijski kontinent je vznemirjen. Radi se bi rešili stoletnih okovov, ki so jim jih nadeli svetovni trgovski krogi v tekmi za dobičkih in nadvlado. Stoletja jim je uspevalo. yse je šlo gladko, dokler je bilo ljudstvo nevedno o gospodarskih in socialnih vprašanjih, dokler je živelo v popolni temi.
Borba za obstanek in napre-clek pa ne pozna nobenih umetnih zakonov. Dandanes smo prišli, že tako daleč,, ■ da ni mogoče di'žati ljudstev v. ignpranći in temi. Celo najbolj zaostali narodi so dobili dovolj vpogleda v današnji svet, da vidijo vso nepravično urejenost. Opazili so, da je na eni strani ogromno bogastvo, na drugi pa neverjetna revščina in gladovanje, preobil-
na produkcija za dobičke, premalo živeža in življenskih potrebščin za milijone prebivalcev, ki so obsojeni na piimitiven način življenja.
Opazili so, da se nekdo zanima za reveže, drugi pa jih še bolj tlačijo v suženjstvo in bedo. V takem stanju so pričeli pripisovati krivdo sem in tam, pričeli so se zavedati, da je nekje upanje, da je nekje sredstvo za boljši način življenja. Če je že toliko denarja za vojne svrhe, če je že toliko vojakov za vojno uničevanje, potem so bi moralo najti sredstva tudi za druge bolj koristne stvari.
Zadnja vojna leta je bilo zamenjano več vlad in vladavin. Mnogi narodi so na svoji zemlji okusili razne okupatorje. Ponekod so zamenjali gospodo in vlado brez ljudskega vedenja in vprašanja. Beda in tuja nadvlada pa je ostala neizpremenjena, kar se je domačinov tikalo. Stanje se je vsak dan bolj nagibalo na slabše, kar je privedlo na pozornico povsem nova naciona-lististična gibanja.
Danes, oziroma že več let vre v Aziji. Temu vrenju je bil politični boter nepozabni prerok Ma-hatma Gandhi, ki je pričel odporno gibanje v Indiji. Angleški vlastodržci so reševali' indijske zadeve in zahteve na ta način, da so vtaknil Gandhija v zapor za dolgo vrsto let. Toda zapreti niso mogli njegovih idej in hrepenenja po neodvisnosti. Indija je dobila delno neodvisnost, toda
gospodarske odvisnosti in demokracije še ni dosegla.
Ko 'je počila suženjska veriga v Indiji, je istočasno zavrelo trenje v vseh azijskih državicah, ki so ječale pod raznimi evropskimi imperijalističnimi jarmi. Po zlomu japonskega militarizma so se azijske množice še bolj razvnele, ko so se umaknile okupatorske oblasti. V Indokini je takoj vzkipela zahteva po popolni neodvisnosti. Ogenj ni še danes pogasnjen, dasi ga je francoska armada gasila z vsem modernim vojaškim orožjem, ljudske volje pa ni zatrla, ampak ga je še bolj podžgala k upornemu duhu.
Medtem časom se je vsa Kitajska osvobodila domačih tiranov in tujih vladarjev. Indonezija si je izposlovala delno neodvisnost od Nizozemske. Tla evropskega izkoriščanja v Aziji so se zelo zmajala, da je le vprašanje časa, ko bo popolnoma izrinjen. Ostanke skušajo sedaj rešiti na konferenci v Ženevi. Angleži in Francozi upajo na koncesijo, da bi dosegli sporazum na miren način, preden bi izročili usodo Azije vojni sreči, ki jim obeta zelo malo koristi.
Ženevska konferenca je lahko uspešna, če pride do mirnega sporazuma. Sporazum bi bil korak k nadaljncmu političnemu razvoju, katerega ne bi kontrolirali zunanji krogi, ampak bi bil odvisen od notranjih okol-ščin kakor je v Indiji.
(Dalje prihodnjič.)
John Lokar st.
ZA SPOMENIK LOUlSU ADAMIČU
Piše MICHAEL I. LAH
CLEVELAND, Ohio — Potek
svetovnih dogodkov zadnjega porodile narodom nove ljudi, ki polstoletja je bil tako poln spre- so se pojavili kot braniki svoiih
An "UJ 1 — _____У.1?	1	. ___ _	**
memb, da bi težko našli v zgodo-
vini kaj primernega. To pa ne smo imeli svojega moža, ki je pri
naporu, smo bili pa med prvimi Večina nas je živela, kot rečejo Amerikanci, "The hard way.'
Kot sem že omenil, razmere so
pravic. Tudi Slovenci v Ameriki
mislim zato, ker sem slučajno jaz in ti preživel to dobo, ampak iz popolnoma nepristranske sodbe. Novi časi prinašajo podvige ljudi in narodov, o katerih smo včasih malo ali nič slišali.
Skozi vso zgodovino človeštva opažamo, da so se med zatiranimi ljudstvi pojavili v odločilnih časih vodniki, ki so skoraj z nadčloveško odločnostjo branili pravice svojega naroda. Ko smo bili mladi v domovini, smo slišali povesti o kralju Matjažu in precej drugih primernih stvareh.
Ko smo pa v Ameriki živeli, gledali in poslušali odmeve tudi drugih narodov Evrope in primerjali žalostno zaostalo stališče našega naroda doma, smo si naredili precej drugačne zaključke.
Danes vemo, da se usode narodov ne mbrč reševati s praznimi frazami. V obljubah in dvomljivih nadah jkmo preživeli stoletja. Eden za drugim v dobah let smo se znašli v tisočih na novem kontinentu. Večina naših ljudi je garala sama težka dela. Kopali so premog, znojili se po plavžih,
železnih tovarnah in tako dejansko močno pripomogli novi deželi, da ima tQ, kar je danes. Največ od tistih, bi so šli skozi to naporno življenje, že počiva v zemlji. Kar nas še živi, ne bo dolgo,
ko bo tudi nas zmanjkalo. Potem bo pa polagoma vse pozabljeno prav po ameriško.
Povesti slovenskih in ostalih naseljencev so precej enake. Slovenci smo v primeri z drugimi miren narod in po večini pridni
delavci. V Ameriki, kjer živimo _____ ________________________
med drugimi narodi, posebno v do na francoske bojne poljane. Clevolandu, se lahko presoja- To, kar je doživljal kot ameriški mo,. Kjcp'sc .# nudila.kaJta ugod,- уо'јак, je .nedvomno obširilo nje-nost, tja smo bili poklicani zad- govo obzorje dejanskih odnosa nji,.če sploh.'Pri trdem delu in jev med ameriškimi naseljenci
šel in živel z nami, in ki je umrl med nami zgonetne smrti.—Prezgodaj je umrl, tako smo vsi mislili. Presenetil nas je vselej s svojimi knjigami. Napisal je knjige o tebi in meni, napisal tako kot se je nam prilegalo, tako da so tudi tisti, ki si domišljuje-jo, da imajo v tej deželi neke predpraviee, izprevideli, da smo tudi mi ljudje kot vsi drugi in celo ne še iz "zadnje moke." Razkril je vrline našega naseljenca Amerikancem tako kot še nikdo drugi pred njim. Na tisoče nas, ki živimo več ali manj sami zase, ni toliko storilo v tem pogledu kot on sam. Zelo rad sem bral njegove knjige, saj je pisal in izražal čutc'stotisočcv, ki malo govorijo. Zato jc tragično, da ga ni več med nami, še hujše pa je, da nima namestnika.
Mnogi naši možje vodniki, ki so za naš dobrobit orali in kopali ledino doma ali pa v tujem svetu, so pomrli mladi v bolezni in pomanjkanju, ker narod jih ni znal ceniti ali pa jih ni razumel. Šc do polpretekle dobe so postavljali spomenike tam v domovini onim, ki so nas zatirali, ker bili smo sužnji tujega gospoda na svoji zemlji. Da, tudi naš gospod (če je bil), je služil tujcu, drugače bi pa gospod ne bil.—' Taka je naša povest.
Mi v Ameriki imamo svoje pojme o svobodi. Imamo prav primeren izrek, ki se glasi: Д(^Ш' je svoboden, čisla tudi svobodo drugih, kdor pa v okove, kuje sužnje, sebi, sam. je suženj.—
Prva svetovna vojna je potegnila Adamiča z ameriško arma
našli Adamiča pripravljenega v najlepši življenjski dobi, poln energije je z nami globoko čutil in slutil, kako je domovini, zasedeni od sovražnih armad. Čakal je nestrpno poročil, kajti Slovenija in ostala Jugoslavija je imela postati žrtev diktatorskih sil. V marcu 1943 obelodani prvo novico, ki nas je vse osupnila in razočarala. Namreč, da ni to Dra-žo Mihajlovič, ki preganja okupacijske ar made. To so čisto drugi ljudje, ki se imenujejo "partizani," pod vodstvom nekega Josipa Tita. ^ako je prišla prva resnica med nas. Od takrat naprej smo ameriški Jugoslovani izvedeli vedno več o vstaji naroda doma, čeprav je ta resnica bila za nekatere zelo gnrzla.
Čas hiti, meddržavni odnosi po svetu se spreminjajo v "mrzle vojne" in vroče odnošaje. Menda je bilo tako, odkar je človek na zemlji. Včasih smo mislili, da bo po tej in oni vojni mir in svet bo srečen. Kar vidimo in slišimo danes, nam jemlje upanje, ker sedaj se vršijo vojne samo za mir. Ironija!
Adamič je s treznim očesom motril potek vojne, še bolj pa je pazil na svetovne mešetarje, da ob času mirovnih pogajanj ne pride naša rojstna domovina pod peto tujca. On ni vpil kaj dela, dobro pa vemo, da je žrtovoval vse v ta prilog. Srečno naključje je bilo, da je imel dostop v vladne kroge v Washingtonu in to priliko je temeljito porabil, da ni bila Slovenija ponovno zasedena. Korespondenca in zapiski so edina priča, ki bodo potrjevali njegov napor. On je dovršil svoje delo, smernice so ostale zapisane. Prišli bodo novi časi in novi ljudje. Naši potomci bodo iskali priliko za novo književno gradivo. Našli bodo Adamičevo književno zapuščino. Nekaj začetega in skončanega. Naj na tem mestu podčrtam, da imam v mislih ideale našega pisatelja. Zapisal je v knjigah, ki
so izšle, svoj program in na na« je ležeče, da obdržimo to wed nami.
S svojim ideali med nami, j® Adamič postal posebna osebnost Naš ponos bo, da zberemo vsi, пв samo nekaj oseb, pet tisočakov, da s to plemenito gesto damo vsi njegovemu delu priznanje. Obe nem pa s to svoto delno odškodU' jemo njegovo vdovo.
Prav je, da se ga v doinovinj spominjajo in lepo je, da tud' ameriški Slovenci pomagamo, dovršijo spomenik. Za nas ain®'''' ške Slovence, odnosno vse J**' goslovane, pa je častna dolžni da se obvaruje njegova knjižeč na zapuščina, ki naj trajno b njegovih delih, obenem v Princeton univerzi najbolP'
prostor, kjer bodo njegova
dela
vžgala v nekem bodočem novega idealista, ki bo sW' kjer je ostavil svoja dela mič.
Kipi slavnih mož—državiiiko^'
vojskovodij in literatov se
naj'
več vidijo v Washingtonu, D- ^ Amerika se jim je oddolžil^^ tem pogledu. Ni se pa prezrlo terarnih ustanov, katere jajo in živijo v knjigi, spisih bodoči rod.
Česar Adamič sam ni doseS®'' bi bil pač časten in predmet prav sedaj nam žiV nadaljevati. Ustanovo L. Ađ® ^ ča je nam prinesel čas, držimo njegova dela, kamor stno spadajo s priliko nadalj^®® razvoja v. bodočih generacij® '
PRI PADCU Z DREVESA ^ SIJE ZLOMIL TILNIK
Štefan Fideršek iz Gruško^^ jc 9. maja odšel od doma nabi' ^ šibje za metle. Pri tem je z breze in si zlomil tilnik.
ga so našli šele naslednji zjutraj, kakih 600 metrov hiše.
dai>
oi
NEVESTA RAYMOND DURNA
MRS. RAYMOND J. DURN	^
V soboto, 5. junija ob 4.30 uri'nad satinom. Kakor je viđi^' •
Bil je mladenič prve generacije naseljencev vseh narodov. To jc ameriška armada. Kako mu je
popoldne sta se poročila Miss I Emma Reboly in Mr. Raymond ;J. Durn. Poročni obredi so sc I vršili na lepo urejenem vrtu poleg Johnny Cake Inn, Route 84, Willoughby, O., pri katerih so bili navzoči samo sorodniki in najožji prijatelji neveste in ženina. Poročne obrede je opravil dr. Robert Killam, minister prve Unitarske csrkve.
Nevesta je hči poznanih Mr. in Mrs, Louis Reboly iz. 19507 Arrowhead Ave. Graduirala je iz Flora Stone Mather kolegija.
Zato je naš Simon Gregorčič res bilo tedaj, je opisal v knjigi v živo zadel, ko je napisal tisto "Laughing in the Jungle."
lepo o "Pepelnični noči."
Časi druge svetovne vojne so
zgornje slike, je bil kroj n® posebnega.
Ženin je pa sin splošno nih društvenih in kulturnih ' lavcev, Mr. in Mrs. Joseph iz 16122 Huntmere Ave. Gra^ ral je iz Harvard univerze ^ odvetniške šole Harvard uni^®. ze. Pravo prakticira z eno ^ ^ odličnejših odvetniških mestu.
Poročne slavnosti, ki je,
sledi-
Za svojo poročno obleko si je nevesta sama napravila obris,
nakar jo s pomočjo svoje matere napravila obleko s šest-vrstnimi
i, širokimi osem inčev,'326 E. 271 St
la takoj po poroki,-se, je.
žilo 75 gostov, nakar se je _ poročeni par podal na , tedensko potovanje v White P, ^ phur Springs, W. Va., i" Irvington, Va. Ob svojem P. vratku si ustanovita svoje vališče v novem stanovanju
r ENAkO№AVNOS% 1
ZANIMIVOSTI
So ddkopali izpod vulkan-! ® lave pred 2000 leti zasuto med drugim tuai ostanke ®cato Pompeje, so našli v razva-^yolilne agitacije, ki kaže, da ^ ljudje že takrat uporabljali popularizacijo kandidatov ge-^ in plakate. Napisi na hišah so glasili na pr.: "Volite Publi-
wifi k
j/ "• u. za duumvira, ker je do-' in Zaslužen mož. Zagotovil ^ bo dovolj cenenega kruha. ... bo roko na mošnjičku."
I d^gi napis; "Vitio kot šef . ščiti lenuhe, pijance in ^Pancc." Napisi so bili napi-i z velikimi črkami na hišah.

caktivno letalo za potniški fftet ima štiri reaktivne, v vdelane motorje po 2270 • Pritisk v kabini se tudi v ^^ečji višini (12,000 m) ne ^ 'kuje od pritiska na tleh, ker ^Ggulira zrak iz reaktivnih ^^(^orjev. "Comet" vzame s se-jI 27,000 litrov Dencina, ki ga Чејо v rezervarje v pol ure. , tehta 34 ton, nosi pa lah-° 5600 kg tovora. Z 2700 kg ima akcijski radij 5800 leti pa 800 km na uro v vi-3?' 12,000 metrov. V njem je sadežev, posadka pa šteje šti-
" člane.
8keg
vsemi oblikami umetni-Ustvarjanja jc Aristotel
J cenil tragedije. Trdil je,
•najbolj
%ora imeti umetnost določe-® družbeno funkcijo, ki je v etičnem vplivanju na ali poslušalca. In prav je pri tragediji mnogo kakor pri kaki drugi zvrsti ^^•^tnosti, ker neposredno vpli-človeško dušo ter vzbuja strah in druge občutke
sproti tragičnim osebnostim. # _
'^'■ansplantacija je kirurška ^i'acija, pri kateri kirurg 9el
tkiva ali (telega organa prenese z enega mesta organizma na drugo, kjer nadaljuje svojo življenjsko funkcijo. Drugače povedano, kirurg presadi tkivo z enega mesta na drugo, da se na njem prime. Transplanatacija je lahko avtoplastična—presaditev tkiva istega človeka z enega mesta na drugo, ali homoplastična —presaditev tkiva s telesa živali na človeško telo. Največje uspehe so dosegli doslej s prvo vrsto transplantacije, druga vrsta pa se ni obnesla.
Kadar govori italijanska vlada o pravici Italije do Trsta, rada poudarja, da je Italija za "osvoboditev". Trsta in Julijske krajine v prvi svetovni vojni žrtvovala 600,000 življenj. Če smo že pri statistiki, pustimo pri strani početje Italije v prvi svetovni vojni, kakor tudi nagibe, ki so jo napotili, da se je polastila Trsta in Julijske krajine. Zadovoljimo se s statistiko iz druge svetovne vojne. Italija se je borila na strani osičnih držav in je pred Jugoslavijo odgovorna za smrt 438,965 jugoslovanskih borcev in civilnih prebivalcev (od 1,700,000 žrtev, ki so jih imeli), za 131,200 invalidov in 109,437 internirancev. Niso pa vračunane krivice in škoda ki jim jih je Italija storila posredno, z organiziranjem ustaških in četniških tolp, katerih ni podpiral samo fašizem, marveč tudi italijanska kraljevska vojska in civilne oblasti.
Največ zdravstvenih ustanov, in sicer 27, ima Zagreb, Beograd jih ima 22. škoplje in Ljubljana po 17. Sarajevo 13. Titograd pa samo eno. Na enega zdravnika pride v Ljubljani 323 prebivalcev, v Beogradu 375, z Zagrebu 433 v Sarajevu 590, v Titogradu 1143, v Škoplju pa 1550. Na eno lekarno odpade v Beogradu 8077 prebivalcev v Ljubljani 9957, v Zagrebu 11,744, v Sarajevu 13,-
Ill, o Titogradu 16,000 in v Skopl.iu 32,871. Na eno bolniško posteljo pride v Ljubljani 43 prebivalcev, v Zagrebu 53, v Sarajevu 78, v Titogradu 76, v Beogradu 79 in v Skoplju 88.
*
V Veliki Britaniji so nedavno izdelali filmsko kamero, ki zelo natanko snema iz višine 10 km, ko leti letalo s hitrostjo 1200 km na uro. V vojnem letalstvu, zlasti pri reaktivnih lovcih, bo zamenjala dosedanje kamere, ki so lahko snemale iz višine 6 km pri hitrosti poleta 900 m na uro. Moč te kamere, imenovane "magično oko," je naravnost presenetljiva, saj lahko snema enako dobro ponoči kakor podnevi stopinje v zemlji skrbno zakamu-
flirane strelske jarke itd.
«
Dopisnice so se pojavile najprej v Avstriji, in sicer leta 1869. V takratni Srbiji so jih začeli uporabljati leta 1873. Imenovali so jih "prometne karte." V Črni gori so jih začeli uporabljati leta 1888 in imenovale so se "odprta pisma." Prve hrvatske dopisnice so bile pisane v madžarskem jeziku in uporabljali so jih od leta 1880. Tudi v Sloveniji prve dopisnice niso bile pisane v slovenskem marveč v italijanskem in nemškem jeziku. Šele leta 1921 so dobili v Jugoslaviji dopisnice splošne izdaje za vso državo.
SKROMNA DARILA
Montesquieu se je nekoč prerekal z nekim članom parlamenta, ki ga ni imel za posebno pametnega. Le-ta se nikakor ni strinjal z Montesquieuevimi razlogi in naposled mu je rekel:
"Glavo stavim, da ne drži, kar trdite."
"Sprejemam stavo," jc odgovoril Montesquieu, "kajti skromna darila utrjujejo prijateljst-
vo.
баош
coke ^
Ш fiotm
-fO(%

Oglejte si razstavo "Coke in jedil" po trgovinah— polne s priporočili dobrih stvari za servirati z okusnim, ledenomrzlim Coca-Cola.
...vsekakor slasten
g '%

SERVE
Z jedjo
, Zadovjoljiti ljudi, ц1 ;težko—servirajle; okrep^ila, ki jiH i maj 6 radi'. , . in'slasti,' ki' ste'uj^'majo.' • • ' Zato toliko gospodinj nabavi bleskeCi, ledenomrzli Coca-Cola poleg drugih okusnih stvari za jesti. Brezprimeren okus Coke daje obedu
posebno zadovoljstvo. In serviratc ga takoj kar v steklenici. Poskusite—servirajte Coke nocoj.
-1--—--
POČITEK ALI GIBAJVJE
Gibanje koristi prav vsakomur in za ljudi, ki veliko sedijo je še prav posebno priporočljivo. Telesna razgibanost pomaga odstraniti marsikatero težavo — motnje krvnega obtoka, zaprtje, revmatične bolečine in podobno. Enostranska in dolgotrajna drža nas pogosto utruditi, vendar zaradi tega ni potreben počitek, temveč izenačenje utrujenosti na vse dele telesa. Veliko je ljudi, ki mislijo, da se morajo varovati gibartja, pa bodo ostali zdravi. V resnici pa prav noben organ, nobeno delovanje telesa, ne postane odpornejše, če se ne gibamo. Samo vnetja in rane potrebujejo popoln mir.
Mišljenja, da so ljudje, ki jih pisarniško delo utruja, ki so živčni itd., potrebni počitka, je popolnoma zgrešeno, če so živci enostransko prenapeti, potem ni zato utrujeno vse telo. Tudi ni potrebno počitka. Tipkarica, ki ves dan sedi ob pisalnem stroju, ali delavec, ki stoji po 7. ur na istem mestu, n. pr. pri stružnem stroju in v slabo prezračenem prostoru opravlja srednje težko ali lahko ročno delo, nista potrebna počitka.
Gospodinje, ki imajo ploska stopala, često tožijo o bolečinah v nogah. Te težave bi odstranile s telovadbo. Hoja po ravnih tleh stanovanja ne privede do aktivnega delovanja mišic na podplatih. Noga je v tem primeru samo pasivna odpora telesa in ker mišice podplatih ne delujejo aktivno, se ne okrepe, temveč samo ugreznejo. Na naravnih tleh pa so skuša noga prilagoditi in mi-šečevje se razgiba. Zelo zdravo je, da vsaj poleti kdaj pa kdaj hodimo bosi.
Na vsak način pa tudi zelo zaposlene gospodinje, za pultom stoječi prodajalci in podobni poklici potrebujejo precej telesne razgibanosti za izenačenje svojega enostranskega dela. Poleti si gibanje lahko privoščijo na son-
cu ali v vodi, pozimi zunaj ali v telovadnicah.
Lahko bi rekli, da je v današnjem času več težav zaradi pomanjkljivega, telesnega gibanja kot pa zaradi pretiranosti. Nesorazmerje med telesnimi in duševnimi zahtevami lahko privede do živčne slabosti. Vsak zdrav in telesno dobro izvežban človek pa ima močne živce.
GOVORljJčE KNJiOE
Za slepe "govoreče" knjige pomenijo, nov napredek v odstranjevanju ovir, ki so doslej omejevale njihovo življenje. Gre za albume gramofonskih plošč, navezanih druga na drugo, tako da je "branje' 'teh knjig pravzaprav poslušanje prenosa z gramofonskih plošč. Kar pomeni za ljudi z normalnim vidom izum televizije, to pomenijo za stepe pri gramofonu in se s ploščami, ki se avtomatično izmenjavajo, seznanjajo z raznimi vprašanji političnega, kulturnega, družbenega in gospodarskega življenja, spoznavajo pridobitve na področju medicine in tehnike, poslušajo klasično in zabavno glasbo, gledališka dela itd. Knjiga, obsegajoča 60,000 besed, gre na 8 do 9 plošč. "Govoreče knjige" imajo nekatere prednosti pred knjigami, tiskanimi z Breilovo abecedo za slepce. Gre predvsem za zvočnost branja, kar-je zelo važno za boljše spoznavanje življenja in sveta, v katerem žive slepci.
KO ZORIJO ČEŠNJE
Prvo sadje sezone, ki nam ga drevesa nudijo v naših tako imenovanih zmerno' gorkih krajih, so češnje. Užitne češnje, ki pridejo v Ameriki v poštev, so bile importirane iz Evrope. Znanstveniki pravijo, da je njihov dom v južni Evropi in Aziji v okrožju Dardanel. Od tam so se razširile v vse zmerno gorke kraje Evrope zelo :%odaj. Košči-ce sladkih češenj so našli v izkopaninah ljudskih selišč v srednji Evropi, ki segajo v tako imenovano kamenito dobo.
V Zedinjenih državah se omenjajo sladke češnje že leta 1629 v sedanji državi Massachusetts. Užitne češnje se delijo v dve glavni vrsti: sladke in kisle. Kisle češnje ali višnje se gojijo skoro v vsej severni polovici Ze-dinjenih držav, prav posebno pa v državah Michigan, New York in Wisconsin. Porabljajo se za pa je, prezerve in sladke pijače. Za sladke češnje, ki so cenjene kot poslaščica v surovem stanju, pa je podnebje najbolj ugodno v državah Washington, Oregon in California.
—NEW ERA. glasilo ABZ
NAPOVEDI TORNADOV ]
Tornadi se navadno v naši deželi pojavljajo v določenih sezonah. Zgodaj v letu se pojavijo v jugovzhodnih državah, pozneje pa bolj in bolj proti severu. Do zadnjih časov je največ tornadov obiskalo državo Kansas; na drugem mestu je bila država Texas. Zdaj se za središče tor-nadskih aktivnosti smatra Oklahoma. Lansko leto pa so tornadi divjali tudi v Michiganu in po severovzhodnih državah.
Tornadi vselej povzročijo več ali manj materialne škode in prejšnja leta so pobili tudi večje število ljudi. Zadnje čase pa je bila organizirana obveščevalna služba, v kateri sodelujejo vremenski urad v Washingtonu, vremenske postaje širom dežele, radijske in televizijske postaje, časopisi in posamezniki. Potom te organzirane službe so ljudje v krajih, katerim pretijo tornadi, pravočasno obveščeni in imajo prilike se umakniti v kleti in druga varna zaklonišča. To je znižalo število smrtnih žrtev tornadov na minimum.
—NfeW ERA, glasilo ABZ
V znamen ju diete
Mark Twain je zbolel in dva dni ni ničesar zaužil. Tretji dan je bil že lačen, bolniška sestra pa mu je prinesla samo nekaj žlic juhe.
"Več ne smete jesti," jc rekla, "Lahko pa nekoliko berete."
"Že prav," je odgovoril Twain, "če je tako, mi pa prinesite poštno znamko."

VEČ UŽITKA OD TE PRISTNE 51 SLASTI!
THE PILSENER BREWING CO. CLEVELAND, OHIO
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
"c»k>" u a registered trade-mark.	• ® 1954, THE COCA-COLA COMPANY
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO'S COOL BASEMENT
Bas ob času za Očetovski dan! Moške redne 2.95 vse 100%
NYLON športne srajce
za
ali 2.69 vsaka
Jo-Glo NYLON—v finem Baby—
pucker ali Open-Wcave Leno
Ne rabi likanja—se hitro posuši! Zgleda lepo— hladna—vedno udobna—lahka kot perje! Fino Jo-Glo nylon blago—znano za Izredno dobro nošo. Izvrstno ukrojena in ima lepe majhne čiste biserne gumt?e. Uepa izbpra barv. Majhne	sred-
. ■ nje! (i5-1 ^ velike (16-16Mj), ekstra velike
Ч|
Poštna in telefonska naročila «prejet4—Pokličite CHerry 1-3000 The May Co.'s Basement oddelek z moško opravo

■

BTRAN4 '
fiNAKOmAVNOST
?	4
X
HENRY BOI^DEAUX	I
i
t
X
t
y
t t T
v y
y
i 7
i
POŠTENA ŽENA
I
T
V
y
V
V ?
V »
ROMAN
(Nadaljevanje)
Ni je več silil, poljubil jo je pred odhodom na čelo.
"Ali greš peš t!' je vprašala.
"Ne, s kolesom."
"Hitreje se boš vrnil."
"Da, zbogom, draga."
Po moževem odhodu se je gospa Ferrierova zamislila.......
Dejavna in malo podvržena sanjarjenju, je skušala premagati svojo o mtrtvelost; vzela je časopis, knjigo, odprla klavir, ga spet zaprla in »naposled poklicala otroka. Edino ta dva sta jo mogla premotiti v njeni nejasni bolečini. Zanimala se je za njuno igro, kot da jima je starejša sestra; odlično sta se ujemali njena duševna svežost in njuna preprostost.
Ivan, ki je stopil na prste, je dosegel na kaminu skodelico svojega očeta, jo zamajal in raz-lil kavo po svoji novi obleki. Mati je priskočila in njena prva misel je veljala možu. "Pavel ni-popil kave. Bolj je v skrbeh, kot sem mislila."
Namesto da bi navihanca pokarala, ga je potolažila in osna-žila. Kajti že itak občutljiv za ničemurnost v obleki, je bil zdaj močno osupel nad svojo nerodnostjo. Medtem je mala Klara vestno trgala dnevno časopisje. Mera je bila polna, ko jih je mlada mati, hiteč od enega do drugega, iztrgala iz rok:
"Gospodična, vi ste prismoda, in vi, gospod, grd zanikrnež!"
Ta nenadna vljudnost bi bila brez učinka, če ne bi fant in de-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
NURSES
Graduate or Undergraduate
Can use part time workers. Pleasant working conditions. Good wages. — Paid vacations Paid life insurance, Blue Cross optional.
Openings on all shifts.
Apply in person, write, call or wire
FLINT OSTEOPATHIC HOSPITAL
FLINT. MICH. Tel. Cedar 2-7457
REAL ESTATE
ROOMING HOUSE — Clark near Beldeii, Buildings and furnishings. 17 rooms and basement, automatic oil heat; gas hot water.
Phone Lincoln 9-7518
ELM WOOD PARK — Lastnik prodaja zidano bungalow hiša, 4 spalnice, polna klet; gorkota na olje. Cornices, zavese (drapery), moderna 12x14 kuhinja, obita s ploščicami, kakor tudi kopalnica. Zamrežen porC, garaža. Lahko takoj prevzamete. $18,750 ali dajte ponudbo.—2636 N. 78 Ave., Elmwood Park.
GLadstone 3-0606
2 HIŠI na eni loti—Prednja hiša ima 2 stanovanja po 4 sobe, z 2 .spalnicami; zadnja hiša ima 1-5 sobno stanovanje, 1-3 sobno. V dobrem stanju. Gorkota na vročo vodo in olje. V okolici Roscoe in Damen. .$16,000. — John J Schmitt & Co., 2407 W. Irving Park, JUniper 8-7124-5.
Vicinity Austin-Lawrence — eVis ROOM FRAME. Furnished or unfurnished; in beautiful residential neighborhood, with yard. Near good transportation and shopping. Reasonable price. By owner.
ROdney 3-9095
Block East of Halsted near Fuller-ton — 2 FLAT BRICK BUILDING — 2-7 room apartments with 2 fireplaces in each. 1 Studio apartment on 3rd. Hot water oil heat. Will sacrifice for quick sale. Schmit & Watt.
RAndolph 8-1984
kletce videla obupanosti na ljubem obrazu, ki sta na njem večkrat gledala nasmeh ko resnost.
"Vajin oče jih še ni prečital," je dodala Germana, zroč na bedne časopise.
Mali Ivan se je odtihotapil iz salona in se vrnil s polnimi rokami umazanih, a nepoškodovanih časopisov.
"Na, mama! Klara se jih ne bo doteknila."
Te spomine preteklega meseca je nabral ,v kuhinji. Ta iznajdljiva misel je bila povod splošni spravi. Germana, ki je opazovala njegovo početje, si je delala očitke:
"Pavel toži, da se ukvarjam samo z otrokoma. Morda ima prav. Vendar ne moreta biti uboga malčka brez mene. Bolj me potrebujeta ko on. In vendar ljubim njega najbolj."
Manj prizanesljiva sebi, si je obljubila, da bo v bodoče bolj pazljiva:
"V prvih časih najinega zakona sva hodila skupaj tja. Vsak dan sva se sprehajala. Zdaj pa ga več ne spremljam. Včasih mi predlaga, a nikoli pristanem. Pravkar me je vabil. Danes bi ga morala spremljati."
Napravila je šobico:
"Res je, da me ni silil, toda tolikokrat sem že odijdonila." - Pogledala je na stensko uro:
Ena ura je že, odkar je odšel. Ali bi šla za njim? Srečala bi ga na povratku, na poti v An-necy-le-Vieux. Kako bi bil prijetno presenečen! Rekla bi mu; 'Morala sem te videti.' Odgovoril bi mi: 'Dekletce moje' in bil bi vesel."
Pritisnila je na gumb električnega zvonca.
"Franica," je rekla sobarici, "peljite Ivana in Klaro k stari materi. Jaz moram ven. Dobro pazite nanju!"
Brž se je opravila v obleko iz belega platna in se pokrila s klo-
Chicago, IIL
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 3 school aged children, desperately need 2 bedroom unfurnished apartment. N.W. or Suburbs. Moderr ate rental.
GLadstone 3-6576
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN FOR SALE at Bargain Price. Must close estate. Cadillac Lounge, 236 S. Halsted St. Call Mr. Aron.
FRanklin 2-0636
For Saje by Owner — PIZZERIA 1137 S. Pulaski. Well established, excellent business and location. Ideal set-up for couple. Selling very reasonable.
Call SAcramento 2-8691
RESTAURANT — West suburban business area; established 22 years; original owners; seats 150; good business opportunity; reasonable—cash or terms. Dealing directly with owner.
Phone EUclid 6-4065 between 1 and 5 p. m.
VARIETY & CONFECTIONERY STORE with Fountain — Fully stocked and equipped. Established 9 years. Doing good business. Lovely 4 room apartment adjoining, furnished or unfurnished. Bendix washer. Long lease. Owner sacrifice quick sale.
BRunswick 8-9135
SCHOOL SUPPLY and Grocery Store, and 2 story brick building. Ideal spot for lunch room. 6 room apartment up and large 3 room apartment in rear. Excellent profits, old establishment, 2 car garage. Bargain. Best offer. Vicinity Courtesy Motors, corner location. Elderly owner retiring. Must be seen to appreciate a real value. Call BElmont 5-6155
bukom, obrobljenim s cvetlicami.
"Rad ima to obleko in hočem mu ugajati. Včasih se pritožuje, da se zanemarjam, zato ker nosim stare životce, da se po mili volji lahko ukvarjam z otrokoma."
Zadovoljna s svojo mislijo, se je podvizala in skušala oceniti razdaljo:
"Dobro uro hoda je do naše hiše na deželi. Ko me bo zagledal na cesti, se bo vpraševal, kdo je neki ta lepa gospa. Če bi pristala na to, da se naučim voziti kolo, ko mi ga je ponujal, bi ga dohitela že prej. Mati pa rtii je odsvetovala; zdi se ji, da je to za ženo qespodobno."
Napravila je pomenljivo kretnjo, češ da nima prav nobenega mnenja o svetskih spodobnostih. Še zadnjikrat se je pogledala v zrcalo, samo zato da bi presodila zadovoljstvo svojema mo ža; še zadnji poljub otrokoma in že je hitela po stopnicah. V veži je srečala gospoda Artena, ki si ni mogel kaj, da se ji ne bi poslas-kal; saj je bila to posebna pravica njegove starosti.
"Lepi ste kakor pomlad. Ali se ne bojite, da bi užalili sonce?"
Z nekakšnim ponosom je odgovorila staremu gospodu:
"Grem za svojim možem."
Z zibajočim se in hitrim korakom je prišla kmalu v avenijo Paquier, ki jo širokolistne pla-tane spreminjajo v senčno pot med Annecyjem in Albignyjem.
Vedela je, da se je Pavel vozil s kolesom po navadi po cesti ob jezeru poleg drevoreda, ki so ga tudi pokrivale rahlo povešene veje. V dnevnem soju je bila jezerska gladina skoraj brezbarvna in gore, ki jo obkrožajo, so zginjale v gosti, modrikasti megli, kar je znamenje lepega vremena, Polotok de Duingt z belim gradom in zelenim drevjem se je na obzorju komaj vidno odražal od enolične in nedoločne barve jezera, obale in neba. Poletnim pokrajinam dajejo samo jutra in večeri ugodno in vsakovrstno luč, podnevi pa se zde, da se bodo raztopile v vročini sončnih žarkov.
Ko je Germana prišla na višino prefekture, sta jo pozdravili gospe Hetryjeva in Marolazova, ki sta odpirali zamrežena dvori-
V NAJEM
DVE OPREMLJENI
sobi se odda v najem poštenim fantom.
Vpraša se na 1110 E. 72nd St. — EN 1-8254
HIŠE NAPRODAJ
f HIŠA ŽA ENO DRUŽINO SE PRODA
7 sob, forncz na plin, garaža, klet pod vso hišo. Zimska okna in mreže. Dobi se na zahtevo tudi pohištvo.
Vpraša se kadarkoli na 971 EAST 76lh STREET
ZAMENJA SE
hišo na Dille-Rd. blizu Euclid Ave. Nova zidana hiša s 4^ sobami; bungalow s prostorom za raztegnitev na 2. nadstropju. Rekreacijska soba. Gorkota na plin. Lahko se takoj vselite. Cena $16,500.
KOVAČ REALTY
9G0 East 185th St.—KE 1-5080
DOBIČKANOSNO POSESTVO NAPRODAJ
Spredaj hiša za dve družini, spodaj 4 sobe, kopalnica; zgoraj 3 sobe, kopalnica. Klet, gorkota na plin. Zadaj hiša s 3 sobami, stranišče in pršna kopelj. Garaža za 2 avta, lota 90x150. Nahaja se v bližini Slovenskega doma na Recher Ave. Hitremu kupcu še proda za samo $17,500.
Za vse podrobnosti pokličite
LOMBARDO REALTY
RE 1-5010
šČna vrata. Vprašali sta jo, kam gre, in ponovila je svoje pojasnilo:
"Grem za svojim možem."
"Daleč od tod?"
"Na naše posestvo v Annecy-le- Vieux."
"Saj res," je rekla prefekti-nja, "pravkar sva videli gospoda Ferriera, ko se je peljal s kolesom tod mimo."
Gospa Marolazova je pristavila:
"Malo za njim se je peljala ljubka Berta de Cheronova."
Pohlepno je opazovala obraz gospe Ferrierove, ki je izražal samo najpopolnejše ravnodušje.
"Vendar ena, ki se ne brani sonca!" je ugotovila gospa He-tryjeva in skušala omiliti besede svoje spremljevalke. Ta pa je še zamrmrala:
"Tudi zabave ne."
Gospa Ferrierova ni razumela namigavanja in je malce zardela, kajti sovražila je opravljanje. Hotela je nadaljevati pot, pa se je zasmilila prefektinji, ko jo je hotela pridržati, bodisi iz naravne dobrote, bodisi zato, ker je na splošno ščitila ljubavne stvari, ali pa ker je rada iskala mirnih rešitev:
"Poslušajte, gospa! Prevroče je za hojo. Odpočijte si nekoliko na prefekturi."
"Hvala!" je odgovorila gospa Ferrierova, "moj mož me čaka."
"Ali ste prepričani o tem?" je bleknila gospa Marolazova z medenim naglasom, ki se ni zdel nesramen.
Gospa Hetryjeva je ponovila svoje vabilo. Ko je gospa Ferrierova ponovno odklonila, ji je predlagala:	.
"Pa se vrnite z nama v mesto. To je krajše."
Germano je že jezila tolika vsiljivost, zato se je naglo poslovila. Obe gospe sta zrli za njo, ko
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vaSo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Klldeer At*.—IV 1-1874
se je oddaljevala, ne da bi se ganili z mesta. Gospa Hetryjeva je bila strpna do pustolovščin in bila prej pripravljena, da jim pomaga, kot pa da bi jih izrabljala; pokaral je torej svojo puritansko spremljevalko:
"Zakaj bi vznemirjali tako ljubko ženo, gospa? Pustite svetu, naj se svobodno zabava! Ali ni življenje že dovolj žalostno?"
"Ah! gospa, kaj pa mislite! Mar naj pustimo ženskam, kot je Berta de Cheranova, da v miru uživajo pohotna razmerja?"
"V našem svetu ni to nič nečastnega. Pri ljudeh pa vse to ne vzbuja nobene pozornosti."
Prefektinja je spoštovala slabe navade. Ujezilo jo je samo pomanjkanje olike. Gospa Maro-laz jo je pozvala k večji strogosti, toda njene rezke besede so kar zdrknile ob prijaznosti gospe prefektinje.
"Sami veste," je povzela gospa Hetry, "da gospa Ferrierova ničesar ne sluti. Njen zakon je vzoren in Pavel Ferriere je dober mož."
"Dober mož? Ljubček take malopridnice!"
"Kakšne besede! Pustiva ljudi pri miru in ne mešajva se v njihove zadeve . . ."
In da bi zadostila njeni radovednosti, je gospa Hetryjeva nadaljevala :
ZAVAROVALNINA
na fflŠO - BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino' vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec.
prop.
Rh 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phone 912Б FS
EUCLID POULTRY
MS ЕЛ8Т ISSlh ST., KE 1-8187	Jerry Fetkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice. Itd, NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo.
SE D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, bliiu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
SEDAJ JE ČAS
Vršimo Vsa. v kleparsko stroko spadajoča dela.
Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
Lahko pišete na ta naslov;
FRANK KURE
R.F.D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 1-283
'Sicer se pa ne bodo srečali"V Anencyju-le-Vieux?
Za OČETOVSKI DAN
KORISTNA DARILA KOT:
•	Udoben naslonjač
• Televizija • Fin modroc
•	Stol ali gugalnik (porch glider)
• Pihalnik (fan)
Za očeta najprimernejša darila dobite pri
OBLAK FURNITURE (0.
6612 ST. CLAIR AVE.
HE 1-2978
in to je glavno."
"Hi, hi!"
"Ali se mar bodo?"
Ženi sta se približali in znižali glas.
"Vsi mislijo," je zašepetala gospa Marolazova, "da sprejema ljubico na deželi."


tem sva pa napak napravili, ds te nesrečnice nisva zadržali."
"Naj se zgodi pravica."
"Grozni ste. In za tako Icost!"
(Dalje prihodnjič) ^
V BLAG SPOMIN ;
ob tretji obletnici odkar
je uin.rl naš nepozabni
soprog in skrbni' oce
ANTON
GUBANC
ki se je prerano p'®' selil v večnost dne 19. junija 1951.
Tri dolga leta sta žo minula, odkar so Te odne.sli in položil' i,: v hladni grob. МаГ je Tvoj dom, a pohi večnega miru, Tvoja duša pa uživa neskončno blaženost pri dobremu Bogu. Mi se Te bomo vedno spominjali v molitvi, dokler ne pride čas, ^ se snidemo tam, kjer ni solz in ne trpljenja.
Žalujoči ostali:
ROSE, soproga	. „i
FRANK, ANTHONY in ROBERT, sinov PAULINE, poročena ROSE, hčerka
Cleveland, Ohio, dne 17. junija 1954.
Naznanilo in zahvala
S žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom in vilnim prijateljem tužno vest, da je umrl po dolgi in mucni bolezni naš ljubljeni soprog, oče in brat
John Mesojedec
Zatisnil je svoje oči dne 4. maja 1954. Pogreb se je vršH 7. maja iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na K^lvari] pokopališče, Blagopokojnik je bil rojen dne 18. julija 19" v Zdenski vasi, fara Dobrepolje, V Ameriko je prišel 1®' 1920.	,
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vserrf sorodnikom in prijateljem za krasne vence cvetja' ki ste ga poklonili h krsti pokojnika. Ta dokaz vaše ljube«" in spoštovanja do njega nam je bil v tolažbo v dneh smrn-
Srčno hvalo izrekamo vsem, ki ste darovali za sv.	'
ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog vam plačaj tero!
Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile razpolago pri pogrebu.
Zahvala vsem, ki ste dragega pokojnika kropili spremili na zadnji poli na pokopališče.
Hvala lepa nosilcem krste, članom društva Glas Clev^ landskih Delavcev št. 9, katerega član je bil pokojnik, za naklonjenost, izkazano zadnjo čast in spremstvo do groba-
Iskrena hvala vsem, ki so izrazili svoje sožalje osebn" ali potom sožalnih kart tu in iz stare domovine.
Najlepša hvala Rev. Bazniku za molitve v pogrebnei" zavodu.
Hvala lepa pogrebnemu zavodu Frank Zakrajsek in novi za vsestransko pomoč in postrežbo v tem času ter lepo urejen pogreb.
Naša iskrena hvala Geneva Metal Wheel Co., delavcem« članom in uradnikom unije, za obiske v bolnišnici in ^ krasne vence cvetja. Hvala vsem.
Najlepša hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom. P®' sebno iz Clevelanda, ker ste ga obiskovali in tolažili v bolnišnici in na domu.
Hvala lepa sosedom na Trumbull Rd., Geneva, O., kjer pokojnik živel zadnjih šest let, kjer ste mi bili v veliko P°" moč in tolažbo v bolezni.
Končana je tvoja zemeljska pot, dragi pokojnik. Odšel s: tja, odkoder ni vrnitve. Sedaj si tam, kjer vlada večni Tvoje truplo počiva v hladni zemlji a Tvoja duša je odšla * Stvarniku, da sprejme plačilo za vsa dobra dela, ki si jih **0" ril._Spomin na Tebe si pa ohranimo v naših srcih do konca naših 4ni in tudi mi pridemo za teboj in se snidemo n®" zvezdami.
Žalujoči ostali;
MARY MESOJEDEC, sopro9®
JOHN JR„ sin
OLGA, hči iz prvega zakona
V stari domovini zapušča dv® brata ANTON in JOŽE in V' sestre: IVANKA, MICI ANICA BERLOGAR in sorodnikov tukaj in v domovini.
Geneva, Ohio, dne 17. junija 1954.