Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTAK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1-50, TRGOVSKI ST Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici — Dopisi se ne vročajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO VI. Telefon štev. 552 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 91ieta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži sc^ mi. LJUBLJANA, dne 27. septembra 1923. Telefon štev. 552 ŠTEV. 114. Bohuslav Skalicky, kmetijski svetnik in ravnatelj drž. kmet. šole na Grmu. Vino, sadje in zelenjava v trgovinski pogodbi Francoske s Cehoslovaško. Dne 17. avgusta se je po dolgem pogajanju, ki je trajalo že od meseca marca i. L, podpisala nova trgovinska pogodba med Cehoslovaško in Francijo. Francija, ki ima veliko nadprodukcijo vina, se je pred vsem trudila, da bi se uveljavila v tej pogodbi. Dosegla je, da se jej je dovolilo uvesti v Cehoslovaško 75.000 hi vina v sodih, 25.000 hi v steklenicah in 10.000 hi šampanjca. Carina na uvoz tega vina se je znižala in sicer pri vinu v sodih za 20%, pri vinu v steklenicah za 50% in pri šampanjcu za 60%. Manipulacijske pristojbine znašajo pri vinu X sodih l/2%, pri vinu v steklenicah m pri šampanjcu 2%. Svežega grozdja vpelje Francija lahko do 3.000 g in se je carina znižala za 40% pri ranem grozdju do konca julija in 25 % pri poznem grozdju. Manipulacijska pristojbina znaša 2%, pri sušenem grozdju 5%. Breskev in marelic sme uvesti Francija 2000 g, carina je znižana za 50%, ostalega sadja pa 5000 g, ranega krompirja 60.000 g tudi po že 50% znižani carini, ostale zelenjave 2000 g, pripravljene zelenjave 2000 g. Zelenjadnih in sadnih konzerv vštevši druge v posodah kon-serviranih živil in sardin v olju sme uvesti Francija 5000 g, pri čemur se je znižala carina na zelenjadne kon- serve za 50%. Poleg tega se je zni-žala carina v gotovih, v pogodbi določenih dobah: pri artičokih za 75%, karfijolu za 50%, melancanah za 75% pri uvozu zelenega graha, fižola, endivije, karote in svežih jurčkov za 75%, špargeljev za 50%, špinače 40%, pristnega sadnega žganja za 25% z 2% manipulacijske pristojbine. Za to je Lrancija dovolila vporabo minimalnega carinskega tarifa pri uvozu naslednjega čistega blaga iz Čehosiovaške v Francijo: sadnih sokov, sadnih konzerv, vlaganih kumar, sveže soljene ali vložene zelenjave (zelja). Trgovinske neugodnosti, nastale iz te pogodbe, sme Cehoslovaška po preteku 8 mesecev reklamirati. Pogodba velja za eno leto in ako se četrt leta poprej ne odpove, se avtomatično podaljša. Vse ugodnosti, katere je dobila od Čehosiovaške Francija, veljajo na podlagi pravice najvišje ugodnosti tudi za vse ostale države, s katerimi ima Cehoslovaška trgovinske pogodbe, to je za Anglijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Portugalsko Rumunsko, kraljevino SHS, špansko in Švico. Treba je torej, da naša vlada te ugodnosti za nas reklamira in da se jih naši izvozniki poslužujejo. K. P. Mednarodne poštne zveze. Svetovno - poštna zveza, najodličnejše društvo svetovno kulturnega pomena, pripravlja v dosego svojih vzvišenih smotrov nove načrte, ki so namenjeni v udejstitvi postati idealne vezi celokupnega kulturnega človeštva. Gre se za proučevanje predloga ' za uvedbo iakozvanih mednarodnih poštnih ambulanc po sledečih načelih: V področju osrednjega urada osnuje svetovno - poštna Zveza upravni odbor za potujoče pošte, ki bodo obratovale v mednarodnih vlakih na kopnem, in v parobrodih na morju pod imenom: »postes-ambulantes internationalles d« l’uni-on postale universelle«, v kratici »paidu« ali zvezne ambulance. Celokupna uprava bo razdeljena v 5 akcij po geografski površini zvezanega območja in sicer: 1. Evropske države, 2. Amerikanska celina, 3. Azija, 4. Afrika in 5. prekomorske zveze z otoki. Vsaka teh akcij bo imela avtonomno upravo v lastnem področju ter vršila službo z dovoljenim osob-jem iz vseh držav, ki spadajo v njen delokrog. Izvršilni organi prometa bodo neposredno podrejeni temu uradu ter imeli stalno bivališče v krajih, ki se določijo kot sedeži ambulantnih pošt. Organizira se v prvi vrsti mednarodna poštna služba v neposrednih vlakih, ki obratujejo med raznimi državami ter se bodo izbrale za poskus sledeče proge: Brindisi — London, Pariš'— Constantinople, Marseile — Warschava, Anhverpen — Moskva, Trieste — Athenes. Kot prometna sredstva služijo vozovi, zgrajeni po posebnem tipu, švicarske delavnice za železnično -poštne vozove, ki bodo spojeni z službenim oddelkom za železniško sprevodstvo, tako da garnitura vlaka ne bo občutno obremenjena. Ambulance bodo posredovale samo pisemsko pošto ter denarne pošiljke, spremljalo ga bo osobje iz držav, ki jih vlak prevozi in sicer v takem številu, da se v delu po osmih urah lahko redno vrstijo. Izmenjavo skepov s tem potujočimi poštami uredi sporazumno s prizadetimi poštnimi upravami upravni odbor oziroma pristojni odsek. Izmenjevalna služba se vrši na ta način, da spremlja po 1 organ vsake poštne uprave ambulanco do državne meje na lastnem ozemlju ter izroča sklepe in intervenira pri odpiranju, oziroma sprejemanju in potrdilu. V projektiranih ambulancah bi se torej vozili na progi Brindisi - London trije uradniki mednarodne uprave, potem od začetne postaje do Turina italijanski organ, od tukaj francoski in naprej pa angleški, v nasprotni smeri po enakem sporedu. Začetne in končne postaje se določijo za domovinska mesta osobja in so tam predstojništva ambulanc, •„So ?znQčene z zaporednimi številkami po serijah, od katerih je vsaki sekciji dodeljena po ena vrsta; po načrtu bi dobile prej omenjene ambulance sledeče številke: 32, 34, 36, 38, 40, nazaj pa 31, 33, 35, 37, 39. Vse stroške za vzdrževanje teh mednarodnih zvez nosi uprava sve- Ekskurzija Kluba trgovskih akademikov v Srbijo. (Nadaljevanje.) Ob 11. uri smo šli na beograjsko borzo, da tudi tu vidimo, kak je promet in druge prilike. Borza se nahaja v precej veliki sobi, ki se od novosadske le toliko razlikuje, da ni v njej tistih kavarniških mizic, ki jih vidimo tam. Tudi to je posledica vojne. Nekaj pa je vzbudilo našo pozornost: nad vrati visi par žitnih klasov z napisom: »To bo dvignilo našo valuto.« — Mnenje ni napačno. Popoldne smo še nekoliko ogledovali mesto, nato pa se je bilo treba preskrbeti z voznimi listki za Parnik. Zvečer smo se namreč nameravali odpeljati po Donavi proti Prahovu. — Ce bi zamudili ta brod, bi morali čakati do sobote ali pa spremeniti načrt. Pri blagajni bi nas kmalu pustili Pa cedilu, ker nas je bilo samo devet, mesto deset. Pa, kot pravi Pregovor — v sili pomoč ni daleč. — Ko smo pojasnili g. šefu agen- cije kdo smo in kaj iščemo, odkod smo doma itd., je dejal: »Neka ker ste Slovenci. Ce bi bili Radičevci -ne bi se vozili.« Slo je za četriinsko vožnjo, do katere imajo le 10 članske skupine pravico. Pk 9 uri 15 minut zvečer smo se odpeljali. Noe je bila lepa in pozno je ze bilo, ko smo pospali na blazinah okrog mjz. »Vojvoda Mišič«, ičiko je bilo našemu parniku ime, jo je dobro rezal, vendar smo vsled premajhne vode napravili okoli dve uri zamude. Prebudili smo se zgodaj v jutro in bili kmalu na krovu, kjer je vlekel precej mrzel veter. — Vozili smo se proti znanemu Derdopu. Veter nas Je kmalu pognal pod krov, saj je vleklo, kot za stavo. č? Por-urno zamudo smo dospeli v uPlcn)1 Milanovac, končno postajo zicne železnice iz Majdanpeka, jer je znamenit bakren rudnik. — Tu je parnik pustil tudi vlačilni čoln, ki ga je vlekel ob strani celo pot iz Beograda. M Precej hitreje smo jo ubrali od tukaj m okrog poldneva smo pristali v lekiji, majhnem pristanišču nasproti Oršove. Oršova je prav I čedna in je zvezana z železnico, ki pelje v Bukarešto. Tu nas je zapustilo par sopotnikov, med njimi tudi neki Francoz, sin bogatega mlinarja. V Kanadi ima 2, v Franciji 1 mlin — malenkosti. Peljal se je v Romunijo, najbrže, da nakupi žita. Hitro smo bili gotovi v Oršovi in odpeljali smo se naprej proti Železnim vratom. Znamenitosti — razen Irajanove table — ravno ni posebnih v tej dolini. Okoliški hribi so po obete zlasti pa po naši strani gosto poraščeni z lipo. Pod Oršovo se prično kanali, katerih se morajo parniki zlasti ob času nizke vode točno držati. Vsled tega smo morali kmalu obstati nad nekim kanalom, da je pripeljal mirno češki vlačilec — težko otovorjen z raznim blagom; nato smo odpluli dalje. Pod imenom »Železna vrata« smo si večinqma predstavljali, globoko, ozko dolino — tako nekako, kot je Savska okrog Zagorja. Zato nismo bili malo preseničeni, ko smo se peljali skozi »Železna vrata« — širok kanal na desni strani reke, ki je tu zelo široka in polna divjih čeri. Tudi v tem kanalu smo srečali vla- tovno - poštne zveze, ki vrši po svojih organih tudi nadzorstvo te službe. Poštne uprave celega območja se k obračunu po določenem ključu pritegnejo. Sodobno se uvedejo poskusne prekomorske ambulance, ki bodo vezale važna pristanišča po istih smernicah. Sicer obstoje prekomorske poštne zveze že od nekdaj, ali v smislu organizatoričnega predloga jih prevzame osrednji odbor svetovno-poštne zveze v svojo upravo. V predmetnih dogovorih se določi tudi število osobja, ki ga vsaka udeleženih držav dodeli upravnemu odboru svetovno - poštne zveze za vzdrževanje obrata; dotični uslužbenci se prevzamejo v stalež tega urada, ki postane njih nadrejena oblast in jim nakaže službena mesta, dodelitev in prejemke. Z organizacijo te službe postane svetovno poštno omrežje še ožje vezilo vseh narodov, točnost prometa se zviša ter odpadejo marsikatere ovire in pri prevaži mednarodne pošte, ki povzročajo sedaj še neprijetne zamude. Poziv trgovstvu. Bodočnost naše trgovine je odvisna od usposobljenosti našega naraščaja. Naš najvišji trgovsko-šol-ski zavod, Trgovska akademija v Ljubljani, radi nezadostnih državnih sredstev daleč zaostaja za zahtevami modernega časa glede opreme z učili, laboratoriji, blagoznan-skimi zbirkami itd. ter nima niti lastne strehe za svoje učne lokale. Posledica tega je, da slušateljem ne more nuditi one izobrazbe, ki bi jih postavila vsaj v isto vrsto z absolventi enakih inozemskih zavodov. Da ubranimo našo trgovino pred invazijo tuje trgovske inteligence in pred inozemskim gospodarskim vplivom in konkurenco, moramo poseči po samopomoči. Z namenom, da zbere potrebna sredstva za zgradbo poslopja in opremo trgovske akademije, kakor tudi za razne študijske podpore trgovskim akademikom, se je ustanovilo »Društvo trgovska akademija«, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Beethovnova ulica 10/1. Sredstva so čilca z nekaj vlačilnimi čolni, ki se je prav počasi pomikal navzgor. Po preteku približno ene ure smo dospeli v največje rumunsko pristanišče na gorenji Donavi — Turnu -Severin. Izkrcalo se je nekaj potnikov — in zopet smo se peljali naprej. Istočasno smo zagledali za nami tudi nemški ekspresni parnik, ki nas je hotel prekosti. Ko je kapitan spoznal njegove namene, je tudi našega »Mišiča« pognal in peljali smo se kod Elija. Na žalost pa smo se morali na prvi postaji — v Brzi Polanki ustaviti in tako je bilo dirke konec. Po daljši lepi vožnji smo pristali približno ob šesti uri v Prahovu, in ubrali smo jo urnih krač na vlak/da smo še dobili prostor. Pa ni bilo treba za dolgo. Vsled nezgode tovariša Z., ki je na parniku pozabil svoja očala, jih potem tekel iskat in skočil že na vozeči vlak, smo se prepirali s sprevodnikom radi kazni. Tu sta nam priskočila na pomoč dva Negotinčana, ki sta pomagala rešiti spor, nato pa sta nas šc pregovarjala, da naj izstopimo v Negotinu, ne pa v Nišu, kot smo nameravali. (Dalje sledi} mu denarni prispevki in članarina, ki znaša letno le 100 Din. Če bi le večji del trgovcev Slovenije pristopil k društvu, bo uresničenje njegovega cilja zagotovljeno. Trgovec največ in vedno žrtvuje za raznovrstne namene, od katerih nima v stanovskem oziru nikake koristi. Naj enkrat žrtvuje malenkost tudi zase, za svoje stanovske interese. Naj ne bo zavednega trgovca, ki bi ne bil član društva Trgovska akademija. Gremiji in posamezniki naj podpirajo in propagirajo to plemenito in velevažno akcijo. Z nabiralnimi polami in z osebnim posredovanjem naj pridobivajo pristopne izjave, ki jih je poslati društvu, katero bo nato dostavilo pri-javnikom poštne položnice za nakazila članarine, odnosno morebitnega posebnega višjega prispevka. Trgovci, storite svojo stanovsko in častno dolžnost. S podpiranjem svojega najvišjega stanovskega vzgajališča skrbite obenem za boljšo bodočnost svojega stanu. Društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani. Denarni kaos. V drugih člankih poročamo o vrednotni reformi na Nemškem. Napravili bodo novo vrednotno banko; papirna marka bo samo še drobiž in novi denar jo bo nesel k pogrebu. Ta načrt državnega finančnega ministra pozdravljajo vsi; vprašujejo se le, če ga bo mogoče izvesti v najkrajšem času in če bo mogoče premagati ogromne težkoče prehodne dobe. Medtem pa skušajo s prisilnimi odredbami zadržati vrednotno katastrofo. Naredba o zaplembi deviz pomeni najhujši poseg v pravice in v lastnino državljanov. Začeli so s pravcatim policijskim pogonom v verižniških berlinskih kavarnah in sicer pod osebnim vodstvom novoimenovanega deviznega komisarja. Zdi se, da ie to malo preveč in da resnost položaja ne zahteva baš prisotnosti komisarja v vsaki razvpiti kavarni. Vse nasilne odredbe proti valutni špekulaciji in kopičenju deviz so se sedaj izjalovile. Dosti je bilo truda in stroškov, uspeha je pa le malo. Večkrat so očitali inozemstvu, da hoče marko uničiti. Sedaj pa tožijo zlasti v Severni Ameriki, kakšne velikanske izgube ima ameriška špekulacija ravno z marko. Kaj pa pri nas? Veliko bolj važna, kakor to borzijansko vznemirjenje je pa škoda, ki jo imata vsled propasti marke trgovina in industrija v svojem razmerju med Nemčijo in inozemstvom. Tudi po izpeljavi vrednotne reforme ne bo lahko pridobiti si izgubljeno zaupanje inozemskega trgovskega sveta spet nazaj. Kurz marke v tujini in kurzi inozemskih vrednot na nemških borzah, vse to je v zadnjih dneh valovilo v velikanskih valovih. Istočasna trgovina v istem predmetu je na raznih borzah variirala v ceni do polovice! Vse nemško denarstvo je postalo nedosledno, fiktivno. 2e pred-meseci je bila javna tajnost, da bi za resnično izvršitev naročil za nakup deviz samo na berlinski borzi kakšen dan ne bi zadostoval ves obtok nemških bankovcev. Ker ni bilo skoro nobene državne kontrole, je umljivo, da se je tega poslužila tudi špekulacija in je naročala ogromne fiktivne nakupe. Kljub mrzlični delavnosti natiskalnice bankovcev so potrebovali na borzah in v bankah toliko plačilnih sredstev, da niso dobili denarja tudi za 10% dnevno ne in da so v več slučajih plačevali 15 odstotkov in še več. Deloma je bilo pomanjkanje v zvezi z vplačili na nemško zlato posojilo, kjer je občinstvo zelo udeleženo, pa si ni v pravem času oskrbelo gotovega denarja. S tem je zopet v zvezi, da kar naenkrat ponujajo efekte v nakup; in kurzi, ki so šli prej za milijarde odstotkov kvišku, so šli naenkrat za prav toliko spet nazaj. To je tembolj presenetljivo, ker je v nasprotju s še vedno rastočim gibanjem deviz. Je pa to za široke sloje občinstva obenem opomin, naj ne bodo preveč drzni; pri stalnem padanju marke so doslej z nakupi in prodajo efektov brez truda veliko zaslužili. Sedaj bodo morali paziti. Strokovnjaki pravijo, da blazno zmanjšana vrednost marke doma in v inozemstvu kljub inflaciji in brezupnem nemškem finančnem položaju nikakor ne odgovarja pravi vrednosti nemškega denarja. A zaenkrat je tako, da v kakšno vrednost marke nihče noče verjeti. Poleg napovedanih reform, označenih v drugem članku, se trudi vlada v vsakem oziru, da bi pomagala. Sedaj hoče zmanjšati nesrečni pasivni odpar v Porenju in Poruhrju s tem, da noče več toliko prispevati, kot je doslej. A predno se bo ta akcija izvršila, je še dolga pot. Medtem pa mora delati stiskalnica še kar naprej, proračuni in zahteve gredo že na trilijone, številke, kojih veličine si ne moremo predstavljati več. Vmes pa frčijo zakoni o davkih, devizah, naredbe sem, naredbe tja. Vse je silno zamotano; in če bo državni finančni minister dr. Hilfer-ding našel pot iz kaosa, mu mora biti nemški narod prav zares hvaležen. Dosedaj se še nobeni moderni veliki državi ni tako godilo. Dunajski jesenski velesejm in Jugoslavija. Prilično ob istem času, kakor naš ljubljanski, se je vršil tudi dunajski vzorčni velesejem; naš je bil tretji, dunajski peti. Prišlo je na Dunaj tudi precej slovenskih in drugih jugoslovanskih posetnikov, ki so sklenili tam dosti kupčij, in je zato prav, da tudi o tem velesejmu kaj spregovorimo. Dunajski listi so pripovedovali, da je daleko prekosil vsa pričakovanja, da je bil večji kakor pomladanski in dosedaj najlepši. Preceniti pa uspehov ne smemo, pravijo sami, ker so večinoma naročali stari odjemalci in je bilo novih zvez manj, kakor starih. Prednost je pa v tem, da dobim v enem tednu vsa naročila, ki jih moram sicer mesece in mesece nabirati. Tovarnar zato laže disponira, pravočasno naroči potrebne surovine, si svojo produkcijo pametno razdeli in jo tako lahko napravi bolj poceni. Dosti je še industrijskih podjetij in sicer prav največjih, ki tega ne uvažujejo in se sejma ne udeležujejo; pravijo, da pridejo posetniki velesejma vseeno k njim, čeprav niso na velesejmu izstavili. Morebiti je to res; a tudi za te industrijske velikane obstoji dolžnost, da s svojo reprezentativno udeležbo podpirajo napravo, ki domačemu gospodarstvu toliko koristi. Najvažnejši činitelj v sejmskem obratu je nakupovalec. Izstavljalcev je zmeraj dosti in njih število z umetnimi sredstvi lahko poljubno pomnožimo. Nakupovalcev pa ni vselej dosti; pridejo samo tja, kjer kupijo dobro in poceni in kvantiteta ter še bolj kvaliteta nakupovalcev odločita uspeh sejma. V tem oziru je bil uspeh dunajskega velesejma zadovoljiv; kupci niso bili samo slučajni, temveč resni trgovci, katerih večina je tam stalni odjemalec. Prav ta sejem je zopet pokazal, da so take prireditve občekoristne, ne samo posamezniku dobiček prina-šujoče. V rotundi in tam okoli so razstavile na primer svoje izdelke kovinske tvrdke, ki zaposlujejo na stotisoče delavcev. In baš te panoge so dobile toliko naročil, da je za enkrat odstranjena nevarnost nadaljnjega odpuščanja delavcev ali pa skrajšanja delovnih ur; nekatere vrste bodo morale najeti celo nove delavce, tako^ posebno strojna industrija. Splošno je dunajski velesejem tudi sicer dobro opravil, iz- vzemši pohištvo, ki ima izvozne sitnosti in pa knjigotrštvo, ki trpi vsled zmed na Nemškem in ki je bilo na slab uspeh že pripravljeno. Pa so vseeno razstavili, niso se bali stroškov, gledali so v bodočnost. Nemška konkurenca, ki je bila spomladi v nekaterih panogah še vodilna, se sedaj ni čutila. Nasprotno, celo Nemci so priši na Dunaj kupovat, nezaupajoč zamotanim nemškim dobavnim razmeram. Jako srečna je bila misel, da so priklopili sejmu poljedelsko razstavo. Ta je deželo približala velemestu. Kmečko prebivalstvo je trumoma prihajalo in je tudi kupovalo ter tako povečalo krog stalnih sejm-skih odjemalcev. Posebna zanimivost dunajskega velesejma je bil oddelek izumiteljev, ki so v lepi slogi izložili občinstvu svoje izume. O inozemskih posetnikih in posebej še o jugoslovanskih se je izrazil predsednik dunajskega velesejma, komercijalni svetnik Ernst Hochmuth takole: Udeležba iz inozemstva razveseljivo napreduje. Zastopanih je bilo 12 inozemskih držav, spomladi jih je bilo 10. število inozemskih obiskovalcev se je od spomladi sem zelo dvignilo, po površni cenitvi za ca 80%. Med njimi je bilo veliko Jugoslovanov. Jugoslovani so že od začetka dunajskih sejmov naprej med najbolj zvestimi gosti. Pridejo posetniki iz Slovenije, pravtako kakor iz Hrvaške in Srbije, pridružijo se jim Bošnjaki in Črnogorci. Jugoslovani so kupci; zlasti se zanimajo za strojno industrijo, za hišno in kuhinjsko opravo, za elektrotehniške potrebščine, za stavbarstvo in za vse proizvode dunajske mode, tako za perilo, moško in žensko, zlasti luksuzno, za pletenino, blago, konfekcijo itd. V vseh teh vrstah so nastopili kot prav dobri kupci in jih je dosti od njih priglasilo svoj poset že tudi za bodoči pomladanski velesejem. Upamo, da so naši posetniki tudi pozorno gledali in da bodo tudi povedali, kaj so videli posnemanja vrednega. Naši dotični krogi bi morali tozadevne nasvete in pobude vpoštevati in njih izvršitev na prihodnjem našem velesejmu uporabiti. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) 20. DOMAČA INDUSTRIJA V UŽIŠKEM OKROŽJU. Domača lončarska industrija v vaseh Zlakusi, Podpeč in Robe. V vaseh Zlakusi in Podpeč (Podpeška občina, Užiško okrožje) in v Rogih (občina rožka Požeški okraj) se že od davna izdelujejo okrogli lonci tudi z ročaji, kozice in ponvice za pečenje jagnetine in »čuve-čega«. Prej se je to vršilo poleg poljedelskih poslov. Toda sedaj se je iz tega že izcimila obrt, katero stalno izvršujejo in se izključno z njo bavijo. V Zlakusi je 40 hiš, v Podpeču 60 in v Rogah pa 80, ki se bavijo le z lončarstvom. Od teh dela polovica stalno, ostala polovica pa le tedaj, ko se vrnejo od poljskega dela domov. Poleg teh izdeluje lončarske izdelke tudi eden v Vra- njanih v arilskem okraju in eden v Krvavcih v užiškem okraju. Delo je v toliko deljeno, da se v Rogah izdelujejo crepulje, v Podpeči in Zla-kusih pa lonci. Nekateri izdelujejo tudi v Zlakusih in Podpeči crepulje. Lonci in crepulje so sive barve, brez glazure in imajo lonci cirka 1 cm debeline, crepulje pa IV2 do 2 cm, ker so nekoliko debelejše. Ko so se pojavili štedilniki po vaseh, so začeli nekateri izdelovati tudi lonce za štedilnike, toda ne vsi, ker je njih izdelava težja. Lonci in crepulje se zdelujejo iz plave gline, ki se koplje v vasi Vranjani v pože-škem okraju in kalcita (kristalin-skega apnenca), ki ga kopljejo v Rupeljevu v Roški občini. Za izdelavo se uporablja polovica ilovice in polovica žganega in mletega kalcita. Jama za glino, kjer jo kopljejo, je njihova skupna lasi po tapiji, katero jim je odstopil že knez Miloš in ne plačujejo zanjo nikake najemnine vasi Vranjani. Vas je to zahtevala, toda na podlagi zemljiške listine (tapije) se je zahteva zavrnila. Kop je globok 3 do 4 metre, na nekaterih krajih celo 10 do 20 metrov in ga rez vsakega zavarovanja in ko pridejo do polovice potem kopljejo zopet na stran brez zavarovalnih naprav, tako, da so se pogosto dogajale nesreče vsled posipanja in utrganja zemlje. Kadar pada dež se jame posujejo ter jih je vsled tega reba zopet nanovo počistiti, kar stane mnogo dela. Nimajo naprav, s katerimi bi dvigali prst, marveč jo izvlačijo v vrečah na vrveh po trije judje eno. Koplje vsak sam, kadar loče in kjer hoče. Od državne ceste pri Zdravčinski gostilni ob potu Uži-ce - Požega je do Vranjanj peš poldrugo urO. Cesta je tri metre široka er v deževnem času zelo slaba, ta-<0, da se na njej pogreznejo vozovi in se od meseca oktobra do aprila na njih komaj pride naprej. Občina pa noče poti za nobeno ceno popraviti. Ako se gre iz Podpeč preko Gorjan s konji direktno preko polja, ker ni voznega pota, se pride v Vranjane v treh urah. Ako pa potujejo z volovsko pri-prego, ker je preko Požege ve-ik ovinek, potujejo cel dan. Za kopanje gline se plača 20 para za 100 kg, ako sam ne koplje, ker dela to sedaj neki kmet iz Vranjan, prevoz enega stota iloyice do Podpeč pa stane do 1.20 Din, računano v predvojnih cenah. (Dalje sledi.! Pisalni stroj ,Underwood' THE REX CO., LJUBLJANA. Pojasnilo carinarnicam o pobiranju ležnine. (Razpis št. 168.) Opazilo se je, da se pri poedinih, carinarnicah ne tolmačijo pravilno člen 22. zakona o splošni carinski tarifi in navodila za uporabo omenjenih odredb, dana v razpisu št. 108 z dne 14. aprila 1922. Zato se daje carinarnicam zaradi pravilne uporabe omenjenih odredb in navodil nastopno pojasnilo: 1. V členu 22. zakona o splošni carinski tarifi je jasno izraženo načelo, da je vse uvozno blago dva dni prosto ležnine. Glede roka za prosto ležanje blaga veljajo odredbe razpisa št. 108 z dne 14. aprila 1922, ne glede na to ali se je predložila deklaracija v roku za prosto ležanje blaga ali pa šele pozneje. Na primer, če se je sprejelo blago v carinsko skladišče in se je vrnil duplikat razkladnice v soboto, pa je naslednji ponedeljek praznik in se predloži deklaracija šele prihodnji četrtek, ko se tudi vplača, se pobere ležnina samo za četrtek, ne pa tudi za torek in sredo, ker je začel teči dvodnevni rok za pro-slo ležanje v smislu gornjega razpisa šele v torek in se je končal v sredo. Analogno se mora postopati, če je drugi dan prostega ležanja nedeljo oh praznik ali pa če ie več lakih dni zaporedoma: “n. pr-, če se sprejme blago v carinsko skladišče in se vrne duplikat razkladnice v petek, pa je v ponedeljek praznik in se v torek predloži carinska deklaracija, ki se vplača v četrtek, se pobere ležnina za sredo in četrtek, ker je šele v torek — kot na drugi dan — potekel rok za prosto ležanje. Seveda se prazniki, ki nastopijo neposredno za drugim dnem prostega ležanja, ne štejejo v rok za prosto ležanje blaga; n. pr. blago se je sprejelo v carinsko skladišče in duplikat razkladnice se je vrnil v četrlek: ker v soboto poteče rok za prosto ležanje, se mora za nedeljo in naslednje dni pobrati ležnina. 2. Ležnina za prvi, drugi in tretji dan (takozvane tri dni za ocarinianjel, ki nastopijo za drugim dnem prostega ležanja blaga, se pobira vedno tudi ta- 'Icrat, kadar se deklaracija predloži in uradno opremi v roku dveh dni za pro sto ležanje blaga, ne glede na lo, ali je povzročil ležanje blaga deklarant ali ne. šele od šestega dne po predaji blaga v carinsko skladišče ne plačuje blago ležnine in to traja do vštetega onega dne, ko se deklaracija izroči ca rinamični blagajni zaradi plačila pristojbin. To pa velja samo, če ni povzročil zamude v ocarinilvi in potemtakem tudi ne ležnine deklarant sam. Na primer, blago se je predalo v ca Tinsko skladišče dne 24. aprila 1. 1. (v torek) , deklaracija se je predložila in uradno opremila dne 25. aprila, toda blago se je zaradi natrpanosti carinarnice ocarinilo, deklaracija vplačala in blago spravilo iz skladišča šele dne 30. aprila (prihodnji ponedeljek). Lež-nina se mora plačati samo za 27., 28. in 29. dan aprila; za 30. dan aprila pa se ne pobere, ker se po petem dnevu, ko se je predalo blago v carinsko skladišče, prekine pravica do plačila ležnine; zakaj deklaracija je bila predložena in uradno opremljena v roku, določenem za prosto ležanje blaga in za mude v ocarinitvi ni povzročil dekla rant sam. Seveda se mora priložiti v tem primeru unikatu deklaracije tudi overovljeni prepis referata in izdane rešitve carinarnice v smislu razpisa štev. 108 z dne 14. aprila 1922. 3. Iz vsega tega izhaja: a) Nedelje in -prazniki, ko carinarnice ne poslujejo, se ne štejejo v rok za prosto ležanje blaga b) Ležnina se pobira vedno za tri dni ttakozvane tri dni za carinjenje), ki na stopijo za drugim dnem prostega leža nja, ne glede na to, ali se je deklaracija predložila in uradno opremila v roku za prosto ležanje blaga, in ne glede na ali je povzročil zamudo v ocarinitvi deklarat ali ne. c) Ležnina se pobira tudi po petem dnevu, ko se je blago predalo v carinsko skladišče, ne glede na to, ali se je deklaracija predložila in uradno opremila v roku, določenem za prosto ležanje blaga, če je povzročil zamudo v ocarinitvi deklarant sam. č) Ležnina se"mora pobirati za vse dni, iBUDDHA< 1 TRADE MARK C Trgovina. Krošnjarstvo. V zadnji številki »Trgovskega lista« se pritožujejo trgovci iz dežele glede umazanega krošnjare-nja po deželi. K temu protestu se pridružujemo tudi mi ljubljanski trgovci. To krivico tudi mi zelo občutimo, ker opazujemo zadnja leta, da so nam stare, zveste stranke popolnoma izostale. Povprašujemo stranke vzroka, zakaj so izostale. Odgovor je ta: Kaj bom hodil v Ljubljano kupovat, če mi krošnjarji vse na dom prinesejo, si prihranim stroške in čas. Vsled tega se tudi mi obračamo na oblasti, da napravijo tem pijavkam konec. Ljubljanski trgovci. Opomba uredništva: Na podlagi dobljenih informacij pojasnjujemo, da se je že pred nekaj meseci obrnila Trgovska in obrtniška zbornica z vlogo na tukajšnji oddelek ministrstva trgovine in industrije, naj se krošnjarstvo sploh odpravi ali pa vsaj omeji le na prodajo ribniških izdelkov (suhe robe in loncev) ter izdelkov domače industrije. Upati je, da bo korak naše zbornice uspešen. * * * Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustmeni dražbi dne 22. oktobra t. 1. 4000 kg kartona od »Mirjam« cigaret. Pogoji dražbe so objavljeni v »Službenih Novinah« in »Uradnem listu« ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne. Prodaja dobro ohranjenega škartne-ga papirja. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ustmeno licitacijo za prodajo ca 15.000 kg škartnih knjig na dan 29. oktobra 1923. Licitacija bo ob 11. uri v ekonomatu podpisane direkcije. Knjige se lahko ogledajo vsak dan pri ekonomskem odseku (soba št. 41) poštne direkcije, kjer se dobijo tudi pismeni pogoji za ceno 5 Din komad. Vsak ponudnik mora položiti za vsakih 100 kg nameravanega nakupa škartnih knug 5 dinarjev kavcije pri pomožnem uradu direkcije pošta i telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije. Mednarodni blagovni trg preteklega tedna. V Avstriji in na Nemškem so imele črevljarne prav posebno veliko naročil. Zlasti na Dunaju je bilo delo intenzivno, ker je dal dunajski velesejm dosti kupčije. Značilno je, da zahtevajo letos moški v prvi vrsti močne čevlje, naj si bodo taki ali taki, ženske imajo pa še zmeraj rade lahke čevlje, zaenkrat vsaj. Opozarjajo, da se bo vršil od 23. do 29. septembra v Frankfurtu zadnji letošnji velesejm, ki se bo po vseh podatkih predstavil kot izložba vseh mogočih industrijskih izdelkov. Zanimiv bo že zato, ker bo zadnji v Srednji Evropi in bo gotovo izkoristil skušnje drugih. O posameznih predmetih so prišla tale poročila. — Sladkor. Pridelek sladkorne pese je letos povsod zelo lepo kazal, pa se pričakovanja niso izpolnila. Poročila iz vseh evropskih sladkorni pokrajin so vprav razočaru-joča. Pridelek Italije bo zaostal daleč za prvotnimi cenitvami. V češkoslovaški so pričeli z izkopavanjem najprvo na Moravskem in je bil rezultat zelo slab; lani so dobili na hektar 230 meter-skih stotov, letos pa samo 130 Poprečen pridelek bo v vsej Češkoslovaški gotovo bol,s., kakor pa kažejo prvi po-, datk! iz Moravske, vendar vidimo, kako lahko škoduje trajna suša. Glede cen sladkorja poročajo iz Magdeburga -tamošnji trg je merodajen - da so se na Nemškem cenam svetovnega trga še bolj Pnbhžale, pa jih niso še dosegle. Kljub višjim cenam je povpraševanje po blagu zelo povoljno in skušajo naročila kmalu izvršiti, ker bodo železniške tarife spet večje. — Mast, surovo maslo. Povsod je šlo olje kvišku, svinjska mast pa nalahno navzdol. V Ber-*'nu so postale cene surovega masla spričo vedno manjše vrednosti marke tako ogromne, da je povpraševanje zmeraj manjše. Značilno je, da se na trgu čimdalje bolj pojavlja tudi latvijsko surovo maslo - Latvije glavno mesto je Riga _ Pravijo> da je glede kakovosti prav tako dobro kakor ™4°’ “ela,"dsk°- avstralsko in argentinsko. Na Londonskem trgu je latvusko surovo maslo predmet vsakdanjega povpraševanja. Na dunajskem trgu se še ne pojavlja, pač pa naše ju- goslovansko. Cene na tem trgu nam pokažejo sorazmerno kvaliteto naših in drugih izdelkov: dočim so plačevali za dansko in holandsko blago 65.000 kron, so plačevali za ogrsko in jugoslovansko 52.000 do 54.000 kron, za avstrijsko pa 50.000 kron. — Jajca. Srednja Evropa jajc ni mogla kupovati, ker jih ni mogla plačati. Največ jajc gre v Anglijo in Švico, ker ugodita zahtevam prodajalcev, ki so zelo visoke. Na Dunaju pričakujejo boljšo situacijo v oktobru, ker bo poslala po poročilih iz Varšave Poljska 100 vagonov jajc ven v prodajo. — Les. Glede mednarodnega lesnega trga poročajo, da vplivajo neugodne razmere nemškega lesnega gospodarstva na vse trge, tudi na take, kjer niso neposredno odvisni od nemške prodaje. Blago ponuja zlasti Češkoslovaška, posebno rezani les. — Volna. V Londonu je bila 13. t. m. velika kolonialna dražba volne, obsegala je 13 tisoč bal; skoraj vsa volna je bila iz Avstralije in Nove Zelandije, nekaj malega iz Kaplandije. Vse se je dobro prodajalo, posebno pa križane vrste. Največ so prodali v Vorkshire, pokrajino volnene industrije, in na druge angleške volnene trge. — Bombaž. Cene ameriškega bombaža gredo zadnji mesec neprestano gori in so v Srednji Evropi razmere za tekstilno industrijo slabe, ker je nemogoče kriti lastne efektivne stroške. Veliko obratov je delo ali popolnoma ustavilo ali ga je omejilo na majhen odstotek svoje kapacitete. Izjema je Češkoslovaška, kjer je povpraševanje — bodisi domače ali tuje — tako močno, da so se začele zaloge redčiti. Na mednarodnem trgu v Bremenu so naročale zlasti predilnice. Konvencija o pivu in vinu s čeho-slovaško. Konvencija s čehoslovaško republiko za izvoz našega vina na Čehoslovaško in uvoz češkega piva v našo državo, se po vsej priliki ne bo več podaljšala, ker se je baje izkazalo, da ne koristi našim interesom. Obrt Izprememba imena. Produktivna zadruga kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev itd. je na svojem občnem zboru, dne 19. t. m. soglasno sklenila, da skrajša svoj dosedanji naslov in sicer se bo v bodoče imenovala »Jugomefailija«, na kar se občinstvo vljudno opozarja. Več v oglasu, ki ga te dni priobčimo v »Trgovskem listu«. Denarstvo. Nova nemška valuta. Nova valuta, nazvana »zemljiščna marka« bo fundi-rana s 3% obremenitvijo celokupne nemške zemljiške posesti. Iz naših organizacij. Zahvala. Klub trgovskih akademikov v Ljubljani se s iem najlepše zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli k zadnji klubovi ekskurziji v Srbijo, za izdatne podpore in upa, da mu tudi v bodoče ostanejo naklonjeni ter mu v slučaju potrebe priskočijo na pomoč. — Odbor KTA. Vpisovanje v gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo se vrši: v četrtek 27. in petek 28. septembra vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 17. ure v gremi-jalni pisarni. Gradišče 17, I. nadstropje. Zglasiti se morajo v navedenem času vsi novovstopivši vajenci in vajenke v gremijalni pisarni, kjer se dobe tudi potrebne tiskovine. V ponedeljek dne 1. oktobra t. 1. ob 14. uri se zbero vsi vajenci in vajenke, tako novovstopivši, kakor tudi oni, ki so že šolo obiskovali, v I- mestni deški ljudski šoli na Ledini, kjer se bodo razdelili na posamezne oddelke. Učne gospodarje prosim, da se točno drže gori navedenega časa, da se bo moglo izvršiti vpisovanje brez zaprek. — Načelnik: Fran Stupica 1 .r. Pri podpisanem gremiju se je v zadnjem času pritožilo že več trgovcev glede kršitve obrtnega reda, storjene s strani trgovskih potnikov s tem, da se dotični proti zakonitim določbam o trgovskih potnikih bavijo neposredno s prodajo blaga trgovcem in netrgovcem, ki ga nosijo v svojih kovčekih za vzorce. Gremij poziva, da trgovci v lastnem interesu javijo imena takih potnikov, da bo mogel napraviti ovadbe na obrtna oblastva. — Gremij trgovcev, Ljubljana. Fr. Stupica, načelnik. Promet Odprava brzovlakov na državnih že* leznicah. Od 1. oktobra t. 1. dalje izo-slane na progi Jesenice — Ljubljana — Karlovac — Zagreb brzovlak št. 901, 1001 in 303, odhod z Jesenic ob 8. uri 28 min., iz Ljubljane gl. kol. ob 10. uri, prihod v Karlovac ob 14. uri 27. min. oz. v Zagreb ob 15. uri 55 min. ter na progi Zagreb — Karlovac — Ljubljana— Jesenice brzovlak št. 304, 1002 in 902, odhod iz Zagreba ob 13. uri 5 min., iz Karlovca ob 14. uri 34 min., prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19. uri 10 min. ozir. na Jesenice ob 20. uri 53 min. Na progi Jesenice—Podbrdo izostaneta brzovla-ka št. 4204 (odhod z Jesenic ob 8. uri, prihod v Podbrdo ob 8. uri 46. min.) in 4203 (odhod iz Podbrda ob 20. uri 27 min. in prihod na Jesenice ob 21. uri 17 minut). Jesenice —Avstrija in Podbrdo —Trst izosftanejo priključni brzovlaki. Preureditev selske službe pri pošti Leskovec pri Krškem. Dne 1. oktobra prične selski pismonoša pri pošti Leskovec pri Krškem dostavljati tudi v tele vasi: Loke, Volovnik, Selce, Libej, Nemška gora, Brezovska gora, Senu-še, Drenovec, Križe, Dolenje in Brezje. Dostavljal bo vsak ponedeljek in petek. Dostava v Drnovo, Mrtvice, Breg in Zadovinek se preloži na ponedeljek, sredo in petek, v ostale vasi pa torek, četrtek in soboto. m Vsi kadilci najrajši uporabljajo pasto za čiščenje zob. Razno. Reško vprašanje. Dne 25. t. m. dopoldne je italijanski odpravnik poslov Sumonte poselil pomočnika zunanjega minislra Panto Gavriloviča in polno-močnega ministra Nešiča radi informacij o dogodkih v Bolgarski, kakor tudi radi reškega vprašanja in pogajanj z italijansko vlado. Glede vseh teh vprašanj vlada v zunanjem ministrstvu hladnokrvnost. Zunanje ministrstvo se je odločilo izdati komunike, v katerem namerava pozvati naš tisk, naj istotako ohrani glede zunanjih dogodkov hladnokrvnost. Radi interpelacije o reškem vprašanju v narodni skupščini, je došio v Beograd več inozemskih novinarjev, med njimi tudi glavni urednik lista »Cor-riere della Sera«. Položaj v Nemčiji. Stanje na Nemškem je od ure do ure opasnejše. Re-akcijonarno-nacijonalistične struje na eni, komunisti na drugi strani otvorjeno pripravljajo puče. Obe stranki ste močno oboroženi in razpolagate z mnogo-brojnimi četami. Beda narašča. V mnogih mestih je delavstvo sestavilo posebne rekvizicijske čete, ki oborožene s puškami in strojnicami ter poljedelskim orodjem hodijo na kmete ter zasedejo njive ali shrambe in odpeljejo živila, zlasti krompir. Pri tem se vršijo krvavi spopadi, ker se kmetje branijo z orožjem v roki. Nemiri v Berlinu, Hamburgu, Plauenu in drugih mestih se nadaljujejo. Vlada je v velikih skrbeh, izjavlja pa, da je odločena z vso silo zatreti protidržavni pokret na levi in desni ter smatra, da se sme popolnoma zanesti na svoje čete. Posebno resen je položaj na Bavarskem. Luden-dorff je očividno prevzel vrhovno poveljstvo nad nemško-nacijonalnimi bojnimi organizacijami, ki bodo nastopile iz Bavarske proti Berlinu. Državna vlada je trdno odločena pričeti boj proti Ludendorffu in njegovim tolpam. Prošnja ljubljanski trgovski javnosti! Klub trgovskih akademikov v Ljubljani se že nad eno leto trudi, da bi dobil društveno sobo, kar se mu pa dozdai še ni posrečilo. Obrača se tem potom na vso ljubljansko, zlasti trgovsko javnost, da mu blagohotno odstopi kak lokal, po možnosti v bližini srfcd. tehniške šole. Eventuelne ponudbe naj se blagovolijo poslati na Klub trgovskih akademikov v Ljubljani, sred. tehnična šola, Aškrčeva ulica. - Odbor KTA. Skušnje iz državnega računoslovja se začno v jesenskem terminu v ponedeljek, dne 15. oktobra 1923. Prosilci naj vlože svoje prošnje najkasneje do 1. oktobra pri računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za pokrajinsko upravo v Ljubljani. Prošnjam je priložiti krstni list, izkaz o poklicu, even- tuelno tudi zrelostno spričevalo in če je bil prosilec slušalec dveh semestrov predavanja iz državnega računoslovja in tudi potrdilo univerze. V prošnji naj bo navedeno tudi, kateri pripomočki so služili pri učenju. Neuspeh amerikanskih protialkoholnih odredb. Ko se je v Ameriki izdala alkoholna prepoved, se je sklenilo, da se uvede najprej poizkusni rok 41 mesecev in da se na podlagi tega poizkusnega roka potem vprašanje podrobneje prouči. Poizkusni rok se bliža že svojemu koncu. Ameriški justični minister Dangherty sestavlja zato izčrpno poročilo na predsednika ameriških zedinjenih držav Coolidge, katero konča s senzacijonelno ugtovitvijo, da je utrpela alkoholna prepoved v Ameriki velik neuspeh. Dangherty imenuje čas alkoholne prepovedi »najžalostnejši v zgodovini Zedinjenih držav«. Ugotovil je 90.000 kršitev zakona, od katerih se je končalo 76.000 pred sodnijo. Clan najvišjega sodnega dvora, višji uradniki in druge znamenite osebnosti so se sod-nijsko zasledovale, število prestopkov je rastlo, mesto da bi pojemalo. Vsepovsod je vladala prevara in korupcija in nikdar se ni ugotovilo razmeroma toliko slučajev pijanosti, kakor ravno v roku prepovedi. Nasprotniki alkoholne prepovedi v Ameriki so naravno po tem poročilu navdušeni. Z nestrpnostjo se pričakuje, kaj bo ukrenil v tem vprašanju predsednik. Pravica revnih v postopanju pred upravnim sodiščem. (Sklep upravnega sodišča v Celju]. — Okolnost revščine upošteva tako zasebno kakor javno pravo. Revež je pravno privilegiran; njemu pristoja tako zvana pravica revnih. Revež ima po tar. post. 75 o. prist. zakona ex 62 osebno prostost v sodnem postopanju; prejšnja predznamba pristojbin je z letom 1862 odpadla. Pri-stojbinska prostost tar. post. 75 o, je bila prvotno omejena na sodnosporno postopanje. § 13 sodnoprist. novele z dne 26. decembra 1897, drž. zak. 305 je taista razširjena na nesporno postopanje, na pristojbine od listin in druge pripomočke. § 10. naredbe z dne 15. oktobra 1915, drž. zak. 279 je to pravico razširil na vse vrste sodnega postopanja, kakor na postopanje tudi izrednih sodišč, tako n. pr. na obrtna sodišča, razsodišča itd. Pravica revnih razširila se je tudi na kazensko postopanje v zasebnih tožbah. Vprašanje, če ima ta pravna inštitucija svoje mesto Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Tolea in solidna poMa! Zatajit cenik! tudi v postopanju pred upravnim sodiščem, je potrditi. Upravno sodišče ni kakšna administrativna instanca, nego jc postopanje pred upravnim sodiščem z ozirom na čl. 15. in 18. zak. o drž. svetu, čl. 102 ustave sodne postopanje, čeravno ne sodno »sporno ali izvenspor-no<< civilnih sodišč. Pri civilnih sodiščih gre za privatne spore, pred upravnim sodiščem, pa za spore javnega prava. Po čl. 15. zak. o drž. svetu sodijo pravna sodišča o admin. sporih. »Administrativni spor je samo med poedincem ali pravno osebo na eni in upravnim ob-lastvom na drugi strani.« Na takšne admin. spore v javnem pravu, ki se rešujejo pred upravnim sodiščem, se razteza pristojbinska prostost iz naslova pravice revnih po tar. post. 75 o. Čl. 63 uredbe 0 poslovnem redu pri drž. svetu in upravnih sodiščih določa, da je v vseh primerih, ki niso določeni v zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih, analogno uporabljati predpise zak. o civ. postopku, tedaj tudi §§ 63—73 civil. reda. Tar. post. 75o, raz stališče katere se edino zamore reševati načelno vprašanje, kakšne vrste postopanja spadajo pod njena določila, je širšega obsega, kakor tar. post. 43 a 1, ki je bila svoj-čas omejena zgolj na specijelno sodno postopanje civilnih sodišč, dočim se pod tar. post. 75 o, zamore podvajati vsako-sodno sporno postopanje sploh, tedaj tudi postopanje v sporih administrativnega značaja, ki se rešujejo pred upravnim sodiščem. Način pridobitve pravice revnih in obseg te pravice določujejo §§ 63—73 civilnega reda. Tržna poročila. Novosadska blagovna borza 25. sept. Na produktni borzi notirajo: Pšenica, bačka 97 —80 kg 2%, 25 vag. 360— 367 in pol; bačka 79—80 kg, 2%, Subotica, 4 vag. 375; bačka 80 kg, 2% na potu, 1 vag. 362 in pol; banatska 79 — 80 kg, 2%, Zenta, duplikat kasa, 2 vag. 367 in pol; banatska, 79—80 kg, 2%, Zenta 100% kasa, 3 vag. 350; sremska 80 kg, 2%, ponudba 360. Ječmen baški 67—68 kilogramov, ponudba 280; bački 67 kg. Beška, 1 vag. 275; sremski 67 kg, 1 vag. 275; oves bački ponudba 250. Koruza bačka ponudba 260; bačka nova za april — maj, povpraševanje 230; bačka nova za januar—marc 100% kasa, ponudba 220; bačka nova, 100% kasa, 3 vagone 210; bačka nova 100% kasa, za februar—maj, ponudba 225. Fižol bački beli, 2 vag. 545. Moka bačka pšenična baza »0«, ponudba 570, »6« 2 vag. 385 do 395. Otrobi bački, jutne vreče 1 vag. 150. Tendenca mirnejša. Zagrebška blagovna borza 25. sept. Na produktni borzi notirajo; Pšenica podravska, 78—79 kg, franko postaia, povpraševanje 350, ponudba 357.50; bosanska, franko Banjaluka, 76—78 kg, ponudba 350; bačka, 79—80 kg, povpr. 357.50; bosanska 76—78 kg, 3—5% pariteta Okučani, ponudba 345. Oves slavonski, rešetani, franko Virovitica, ponudba 240; bosanski, rešetani, franko Prijedor ponudba 230. Koruza, franko bačka postaja povpr. 265, ponudba 275; franko Zagreb, 1 'A vag. po 296 JT. Moka slavonska »0«, pariteta Zagreb, ponudba 605; bačka »0« solo, franko postaja, povpr. 570, ponudba 587.50; bačka sortirana »0« ponudba 570, »2« 510, »6« 400. Beogradska blagovna borza 25. sept. Na produktni borzi notirajo; pšenica, 79 kg, 2% franko vagon Palanka, ponudba 365, povpraševanje 360, zaključek 360; pšenica 78 kg, 3—4% franko vagon Beograd, ponudba 365, povpr. 355, zaključek 360. Koruza franko vagon Beograd, ponudba 250. Otrobi franko vagon Beograd, bruto za neto, ponudba 150. Tendenca je neizpremenjena. Zaključeno je 16 vagonov pšenice, franko vagon Palanka, po 360. Dobava, prodaja. Odbitki pri dobavah. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje v »Uradnem listu« štev. 90 licitacijo za zgradbo neke hiše v Zagrebu. V opozoritvi, kaj se bo podjetniku ob izplačilu zaslužka odbilo, navaja razpis; tudi davek na poslovni promet in prispevek za nabavljalno zadrugo, dasi sta oba odbitka neupravičena, ker je osrednji urad za zavarovanje delavcev po § 124. zakona o zavarovanju delavcev le javna ustanova, osnovana na načelu samouprave, ne pa državni urad ali dr- . žavna blagajnica. Glede davka na poslovni promet je sicer egalno, ali se plača z odbitkom pri izplačilu zaslužka ali po knjigi opravljenega prometa, pravilno pa je, da se plača po knjigi, kajti »od liferacija, cbavljenih za državu, dužne su 1% poreza na poslovni promet ustezaii samo državne kase.« (Nar. Novine br. 162, od 18. srpnja o. g.). Isto velja za prispevek za nabavljalne zadruge. Razlika je le ta, da je odbitek iz tega naslova sploh neupravičen. Pc členu 70. naredbe o nabavljalnih zadrugah se pobira en odstotek od vseh izplačil iz državne blagajniee na nabave, izvršene državi. Odbitek je tore; dopusten edino pri dobavah na račun, države, ne pa tudi nabavah na račun samoupravnih ustanov, kakoršria je osrednji urad za zavarovanje delavcev. Dobava primažev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 5. oktobra t. 1. oferialna licitacija glede dobave primažev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava stekla in leskovih obročev. V pisarni uprave smodnišnice v Kamniku se bo sklenila dne 1. oktobra t. L direktna pogodba za dobavo 60 ma navadnega stekla za okna in 10.000 komadov leskovih obročev. SOM BERSOM je in ostane najboljša vrsta. Varuje čevlje, je najcenejši in trpežnejši od kože. — Zahtevajte od Vašega čevljarja, da Vam pritrdi Berson gumijeve pete in gumijeva podplate! FtOntH* IZDELKI UUBLJRim ^CLEE ITB.^ Na veliko in malol Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje polreb-ščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice deci-malne in balančne najceneje pri Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. lllllllIllIllHIlIllIllllllHIHlilllllllllHI !i h. Mn mi im. a i Gverili, vhod toiii iz Komenskega mn Gremij trgovcev razpisuje Zahteva se temeljita trgovska in narodno - gospodarska izobrazba, praksa v civilno-pravnih, obrtniških, socijalnih in društvenih zadevah. — Pismene ponudbe z referencami in izpričevali je nasloviti najkasneje do 5. oktobra t. 1. na poštni predal štev. 29. m. m * M ims UUBUMtt SIKOM GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552 Oglašajte v ,/Trgovskem listu" I „]UGOEKSIM“ EKSPORT TRGOVSKA DRUŽBA IMPORT VEKOSLAV PELC IN DRUGOV1 V LJUBLJANI, VEGOVA ULICA 8 Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki in izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo. Tvornice: Komiža, Makarska, Postire,Trpani, Velaluka, Siget, Togir (Trogir) Proizvaja: Sardine, makrele, slane sardele v olju nasoljene v vseli oblikali In vellkostlli Dobavijač kr. dvora Nj- Veličanstva Zastopstvo in glavna zaloga R. BUNC IN DR., Ljubljana, Maribor, Celje ; izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljano. - Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL Tisk tiskarne »Merkur«, traovsko-industrijske d. d. J