Metlika, 15. december 1972 Leto VIII Štev. 7
Avezilo
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Kar sklenemo, mora držati
Objavljamo program dela in akcijski program osnovne organizacije zveze komunistov v tovarni BETI, sprejet konec oktobra, ko smo obravnavali pismo tovariša Tita in
izvršnega biroja predsedstva ZKJ
Dolžnost vsakega člana ZK je boriti se za uresničenje stališč in sklepov na vseh forumih in področjih svojega delovanja: v samoupravnih organih, v predstavniških organih in v družbeno političnih organizacijah.
V sredini, kjer komunist dela. mora biti ustvarjalen in kritičen ter s svojim obnašanjem na delu in položaju dajati zgled ostalim. Mnenja smo, da so minili časi, ko je komunist govoril eno, delal pa drugo. Dol. žnost naše organizacije je, da take posameznike razkrinkamo in jih izločimo iz svoje srede. Pri tem se moramo zavedati besed tovariša Tita: »Za takšne, ki jim ni mesta v ZK, prav tako ni mesta tudi na odgovornih delovnih mestih v funk cijah in na položajih ...« Prav tako ne smemo dovoliti, da se posamezniki, nekomunisti, vmešavajo v naše delo in skušajo vsiliti svoja stališča, ki niso v skladu z našim programom.
Glede ustalitve gospodarstva in poslovanja našega podjetja čaka komuniste še velika naloga. Letošnji poslovni uspehi so zelo ugodni, ne smemo pa misliti, da smo s tem že na zadovoljivi ravni. Še naprej si moramo prizadevati za dvig produktivnosti dela , za okrepitev družbene in samoupravi jalske zavesti, predvsem pa za okrepitev discipline v organizacijah združenega dela.
Osnovna organizacija ZK naj kri-: tično oceni dejavnost vseh članov in samoupravnih organov kot celotnega kolektiva glede na akcije in stališča. ki v zadnjem času niso bila popolnoma v skladu s sklepi in stališči Zveze komunistov.
V programu dela in akcijskem programu 00 ZK Beti pa smo zapisali:
1.	Redno moramo seznanjati članstvo s političnim in gospodarskim položajem v Jugoslaviji.
2. Organizirati razpravo o sklepih in smernicah sej in konferenc organov Zveze komunistov.
3. Potrebno je idejno politično delo z mladino in pripravljanje mladih na sprejem v ZK, ter skrbeti za poživitev dela aktiva mladih komunistov.
4. Za seznanitev in izvajanje sprememb samoupravnih določil in uresničitev nalog o ustavnih dopolnilih, ki govore o uvajanju temeljnih organizacij združnega dela, je potrebno zadolžiti komisijo za samoupravne akte, ki naj izdela v najkrajšem času svoj predlog.
5. Obravnavati moramo sklepe in stališča 3. konference ZKS glede so-cialega razlikovanja in jih primerjati z oceno v naš občini in podjetju
6. Osnovna organizacija ZK naj spremlja uspešnost poslovanja v podjetju, posebno po spremembah, ki so nastale v zunanjotrgovinskem poslovanju. Potrebno je zaostriti odgovornost do nalog slehernega komunista. ki mora dosledno uresničit; tudi postavljeno delovno disciplino. Boriti se mora za čimvečjo produktivnost in kvaliteto dela ter s svojim obnašanjem dajati zgled ostalim.
7. Nenehno moramo usposabljati vodstva DPO v samoupravnih organih ter v ta namen organizirai seminarje in predavanja.
8. Potrebno je, da komunisti in osnovna organizacija takoj reagirajo na morebitne napake in nezdrave medsebojne odnose v kolektivu in v o ^n^beno političnih organizacijah.
9. Razprava o delu in aktivnosti posameznih članov ZK na delovnem mestu, v organih upravljanja in osnovni organizaciji ter utrditev odgovornosti in partijske discipline.
10. Osnovna organizacija ZK zahteva, da se na odgovorna delovna
mesta v podjetju kadruje samo ljudi, ki imajo razen strokovne izobrazbe še potrebne idejno-politične iri moralne kvalitete.
11. Osnovna organzacija ZK oceni dejavnost članov ZK in samoupra-v nih organov ter delo celotnega kolektiva z ozirom na akcije in stališča ob zadnjih dogodkih. Marsikaj ni bilo popolnoma v skladu s programom in sklepi ZK.
12. Osnovna organizacija ZK BETI izreče kritiko uredništvu tovarniškega glasila ker smatra, da list ni deloval dovolj idejno politično. Glasilo mora biti v bodoče bolj informativno in politično usmerjeno
13. Osnovna organizacija ZK predlaga razveljavitev nekaterih sklepov organov upravljanja in svojih, ker niso v skladu s pismom predsednika ZKJ in predsedstva izvršnega biroja ZKJ.
14. Osnovna organizacija ZK se mora povezati z vodstvi sindikata in mladine glede izdelave njunih programov dela za akcije, ki jih nalaga pismo tovariša Tita.
SEKRETARIAT
osnovne organizacije ZK BETI
Srečno, zdzaoo, zlasti pa nouid uSpedou polno leto /973 želimo- na&ini ljudem o used
obrat id
Stran 2
V E Z I L O «
Za občinski praznik in Dan republike
Praznik metliške občine 26. november in Dan republike smo občani Metlike pričakali
in proslavili z novimi dosežki na gospodarskem in družbeno-političnem področju
mi dogodki je bil eden najpomem-bnieših uničenje belogardistične postojanke na Suhorju v noči 26. no-vmbra 1942. Ta dan občani Metlike praznujemo kot svoj občinski praznik. Z uničenjem te sovražne postojanke je bil zadan težak udarec belogardizmu v tem delu Slovenije. Zmaga je toliko bolj odjeknila, ker so v borbah na Suhorju sodelovale hrvaške in slovenske partizanske enote. Že takrat je prišlo do izraza bratstvo naših narodov.
Letošnja praznika smo dočakali z novimi gospodarskimi dosežki Zaposlenost je pred petnajstimi leti znašala komaj 4 % prebivalstva, zdai je na delu že 34,5 °/o prebivalcev. Narodni dohodek na prebivalca se bliža republiškem poprečju, gospodarske organizacije poslujejo brez izgub. Naši otroci hodijo v novo šolo in vzgojno varstveno ustanovo Zaposleni se vozijo na delo s sodobnimi avtobusi. Podjetje KOMET je odprlo nove proizvodne prostore v Resalnicah, naš kolektiv pa je občinski praznik počastil z otvoritvijo sodobnega računskega centra
Za občane sta velikega pomena zdaj odprti asfaltirani cesti od Metlike do Rosalnic in od mesta do Vi-nomera ter vodovod v Čurilah. Vse to so sodobni spomeniki revolucije.
Navzlic velikim uspehom na vseh področjih pa se zavedamo, da nas čakajo še težje naloge ki pa jih bomo zmogli s skupnimi močmi. Naš kolektiv je pripravljen sprejeti nove naloge in uresničiti tud vse to, kar je že zapisano v pismu tovariša Tita JOŽE DOŠEN
Več gostovanj
V Metliki je premalo kulturnih prireditev. Amaterska igralska skupina je samo ena, in še ta se zadnje čase malo pokaže Pri temeljni kulturni skupnosti so se letos odločili za gostovanja, ki pa so zelo draga, zato bodo morale s finančnimi prispevki pomagati sindikalne organizacije.
Mestno gledališče iz Ljubljane je prvo začelo sezono takih prireditev z »Damo iz Maxima«, ki so jo zaigrali 2. decembra. S »Podobami iz Dunajskega gozda« se bomo srečali
7.	februarja, na predvečer dneva že. na pa bomo gledali odlomke iz Don Pasquala. Januarja se nam bo predstavilo šentjakobsko gledališče s »Sosedovim sinom«, ljubitelji lepega pet ja pa bodo lahko poslušali še priznani oktet Gallus.
Ko proslavljamo take praznike je prav, da se spomnimo težkih, a slavnih dni narodnoosvobodilne borbe. Tisti ki so jo preživeli, imajo sveže spomine še pred očmi, oni, ki so jim bile vojne strahote prihranjene, naj vedo, da je svoboda veljala jugoslovanske narode 1,700.000 življenj. To je najvišja cena, ki smo jo plačali v svoji zgodovini.
Mladi rod, ki izhaja iz povojnih časov, naj zdaj skupaj z generacijo, ki je nosila breme revolucije, to ceni in čuva pridobitve izbojevane v štiriletni borbi.
Težki dnevi naše zgodovine so se začeli pred 32. leti. ko so jugoslovanski narodi pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita ubrali pot oboroženega odpora proti mnogo močnejšemu okupatorju Z
združenimi močmi smo osvobajali košček za kosom svoje domovine, vzporedno z oboroženim bojem pa se je razvijala tudi ljudska oblast.
V noči od 26. na 27. novembra 1942 je bilo prvo zasedanje AVNOJ, ki je sestavljalo vrhovno politično oblast Samo leto dni zatem pa je bilo na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu sprejetih več pomembnih odločitev in Jugoslavija je tedaj postala država enakopravnih narodov in narodnosti, organizirana na federativnem principu. Ta dan slavimo kot rojstni dan naše republike in ob vsakem njenem rostnem dnevu se veselimo novih delovnih zmag.
V štiriletni revoluciji imajo velik delež prebivalci Bele krajine, ki je bila zibelka partizanstva Številni spomeniki spominske plošče in druga obeležja to potrejujejo. Med vse-
Jubllanti kolektiva BETI, poslovni prijatelji in predstavniki družbeno-političnega življenja so se udeležili slovesnosti ob otvoritvi mehanograf. skega centra v BETI. Na fotografiji: Jože Pirkovič, predsednik delavskega sveta, med otvoritvenim govorom.	(Foto:	R.	Bačer)
Sedemindvajset delavcev tovarne BET| je imelo za občinski praznik tudi jubilej. Minilo je 15 let njihove službe v tem podjetju. Minilo je 15 let trdega dela, odrekanj, skrbi in veselja
Rasli so s tovarno in tovarna je rasla z njimi. Veseli so, ko vidijo, da je njhiovo delo obrodilo sadove. Petnajst let so v podjetju iz obrata Metlika:
Silva Dular, Matija Jarnjevič Tone Kočevar, Emilija Kokalj, Monika Kambič, Vilma Slobodnik, Rozalija Brajdič, Marija Bebar, Jožefa Črnu-gelj, Helena čavlovič, Martina Črnič, Marija Dragovan, Marica Ivičič, Marija Logar, Ana Muc, Marija Nemanič Angela Petrič, Martina Štefanič in Amalija Rus.
Iz obrata Črnomelj imajo 15-letni staž: Francka Gregorič, Alojz Ivanič, Ana Kočevar, Majda Nagode, Francka Štravs in Breda Birkelbach.
Iz obrata Dobova je jubilant Anton Šumljaj. Z vsemi se nisem mogel pogovarjati, čeprav bi jih rad predstavil. Poskal pa sem nekatere, ki so povedali:
MATIJA JARNJEVIČ, zaposlen v skladišču surovin: v podjetju je že od oktobra 1957.
»Pred 15 leti so bili tovarnški prostori raztreseni po vsem mestu Delali smo za majhen denar, odrekali smo se boljšem zaslužku, da bi imei; pozneje več. Takrat se ni vprašalo za delovni čas. Plače so bile bolj podobne žepnini. Smo pa imeli moralo! Nihče nikoli ni rekel: »Ne bom!« Danes pa to slišimo. Moram reči, da smo veliko vložili v podjetje. Nešteto ur brez pohvale, brez plačila, a, nj mi žal. Zelje ob moji petnajstletnici? Da bi tovarna še
napredovala. Da bi se razumeli med soboj in da bi dobro poslovali.«
— Se spominjate kaj posebno zanimivega?
»Spomladi 1958 mi je direktor naročil, naj steklenice, v katerih je bila kislina vrnem v Zalog. Vse steklenice niso bile prazne, zato sem vsebino vseh prelival v eno. Prišlo je do reakcije: iz vseh pisarn so bežali uslužbenci, jaz pa sem obležal. Zmanjkalo mi je zraka in še zdaj v šali pripovedujem, da sem mislil splezati na kostanj, da bi laže dihal. Je pa bilo resno ...«
MARTINA ŠTEFANIČ: Že deset let delam na tračni žagi. Po narisu izrežem dele posameznih artiklov.
— Se spominjate prve plače?
»Natanko! Osem tisočakov sem
dobila. Za tedanje čase je bilo precej. V službo so me sprejeli, da sem vezla cvetje na kombineže.«
— Vaše želje ob prazniku?
»Še naprej bi želela delati, saj sem zadovoljna z delom in s plačo. Zdaj, ko imamo skupno normo, ni toliko jeze.«
MARIJA BEBAR, risarka v krojil-nici:
»Tu delam leto dni, prej sem bila pet let v šivalnici, dve leti mojstrica, v krojilnici pa sem vsega osem let. Čas hiti. Včasih smo same risale in polagale kroje. Zdaj samo rišemo, druge polagajo, tretje pregledujejo, Paziti moramo, da je čim man j odpadnega materiala.«
— vaša prva plača pred 15 leti?
»Osnovnai plača je bila 8.300 dinar.
jev. Ko so nas plačevali po normi,
sem dobila 11 do 12 tisočkov na mesec Danes bi bilo to 120 jur jev.«
— Petnajst let hodite v službo ...
»Res je. Imam najbliže, a pridem
najbolj umazana. Pot ob tovarni bi lahko uredili.«
— Želje ob jubileju?
»V tovarno smo vložili veliko truda, saj smo bili drugo leto obstoja že pred propadom, a smo se izmazali. Zdaj smo vfUtH lim, da bi se podjetje še nadalje tako lepo razvijalo, m aa oi *.uia-va vsa moja družina.«
MARIJA DRAGOVAN, dela v od. delku adjustiranja.
— Imate družino?
»Tri otroke. Z možem delava v raz. ličnih izmenah zato se menjava pri skrbi za otroke.«
— Imate kak poseben spomin v 15 letih službe?
»Ko smo se preselili v zdajšnje prostore, sem se hudo prehladila in močno zbolela. Tri meseca sem ležala.«
— Ste bili kdaj izvoljeni v samoupravne organe?
»Sem tiha, nedužabna ženska, do-s kmetov in mirna. Mislim, da nisem sposobna delati v organih upravljanja.«	i
— Kaj si želite ob petnajstletnici dela?
»Najprej: 'vso srečo tovarni! Mislim že na svoje otroke, da bi doma našli kruh in da jim ne bi bilo treba po svetu.«
Razgovore vodil: TONI GAŠPERIC
To so žene in možje, ki polnih 15 let za BETI razdajajo svoje moči Jubilantje so na svojih ramenih nosili najtežje breme izgradnje kolektiva, zato so se jim na slovesnosti lepo oddožili. Razen iskrenih zahvalnih besed so bili deleženi še pismenih priznanj in lepih denarnih nagrad.	(Foto:	R.	Bačer)
Nihče ni rekel: „Ne bom“
Ob ustavnih dopolnilih:
Kako organizirati podjetje?
Pred nami je pomembna naloga: rešiti moramo vprašanje nove organizacije podjetja
tako kot jo načrtujejo ustavna dopolnila. Besed je bilo dovolj, zdaj je čas za dejanja!
Skupina članov kolektiva BETI, ki je 10 let v kolektivu, je bila za letošnji občinski praznik tudi počaščena In marsikomu tudi lepa beseda poleg priznanja veliko pomeni.	(Foto:	R.	fiačcr'
Članom kolektiva bomo skušali prikazati, kaj nas čaka. Vsak predlog, kritična misel in konkretno dejanje bodo komisiji in organom u-pravljanja dobrodošli. Pozivamo vse člane kolektiva, naj sodelujejo v javni razpravi, saj bo na ta način delo v skupini za pripravo osnutka ob u-vajanju ustavnih dopolnil v praksi veliko lažje.
V VEZILU bomo objavljali prispevke o poteku priprav in delu na tem področju. Člani delovnih enot naj na sestankih svojih svetov na zborih in sestankih družbeno političnih organizacij sodelujejo v razpravi. Tudi s to razpravo bomo obveščali bralce.
Ker bo v prihodnje veliko govora o ustavnih dopolnilih (amandmajih), je prav, da si obudimo spomin, kaj ti določajo. Za nas so najbolj važni takoim. delavski amandmaji ali dopolnila. To so 21., 22. in 23. ustavno dopolnilo. Ta postavljajo nove temelje socialističnih samoupravnih odnosov, katerih bistvo je družbeno ekonomski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji.
Delavcem je zajamčen tak položaj, da imajo neodtujljivo pravico, na podlagi svojega dela v temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD)
pridobivati dohodek ter z njim razpolagati. Dohodek, ki ga ustvarijo v katerikoli obliki združenega dela dn združevanja sredstev, pripada v celoti temeljnim organizaci jam združenega dela.
Za jasnejšo predstavo naj navedem drugi odstavek druge točke 21. ustavnega dopolnila, ki se glasi: »Vsak del delovne organizacije (podjetja, zavodi), ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je na tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela.« Z drugimi besedami povedano: če obstajajo ekonomski, tehnični dn tehnološki pogoji v posameznem obratu ali delovni enoti, imajo delavci pravico ustanoviti temeljno organizacijo združenega dela.
Naši organi upravljanja so že večkrat razpravljali o ustanavljanju TOZD v podjetju. Poslovni odbor je zadolžil strokovne službe, naj pripravijo gradivo in predloge. Imenovana je komisija v sestavi: Marija Zajc, Anton Bevc Slavko Šilar. Viktor Kozjan, Nikola Ladika in Mirko Jelenič, ki mora proučiti naše mož-
nosti in pogoje za ustanovitev temeljnih organizacij. To gradivo bo služilo za prvo razpravo po posameznih delovnih enotah in za razpravo v organih upravljanja.
Naloga komisije je izdelati predvsem načelne smernice, te pa bodo podlaga za nadaljnje delo strokovnih služb in organov upravljanja. Komisija se je že nekajkrat sestala. Člani so sj delo razdelili in po skupinah proučujejo posamezna področja: tehnično, ekonomsko, organi, zacjsko itd.
Odprto vprašanje je, kako preveriti in razdeliti dolgoročne obveznosti med posamezne organizacije združenega dela, kako ovrednotiti in prenesti osnovna sredstva, kako organi, zirati podatke o proizvodnji ter način obračuna za posamezne TOZD, predvsem konfekcije.
Zaenkrat tudi še ni rešeno vprašanje zunanjih obratov. Kakšen položaj bodo dobili, bo pokazala analiza vseh možnosti glede na merila, določena za TOZD. Ali bodo obdržali dosedanji status, ali bodo TOZD bodo delavci v teh enotah odločal: sami, ko jim bomo posredovali celotno gradivo.
MIRKO JELENIČ
Brez fantazije ne gre
#oaooo*oaoaoao*o#oao«o«o«o*o#o#o*o«o#o*o«o«o«oao«o
Kramljanje z Andrejo Vodnik in Bojano Petrič, našima modelarkama iz Ljubljane, ki ustvarjata modele
za proizvodnjo
Tokrat vam predstavljamo dve modelarki iz razvojno tehničnega oddelka na našem predstavništvu v Ljubljani. Andreja Vodnik je mlado dekle in ko sem ugibal njena leta, sem ji prisodil manj, samo da je bila vesela. Je pa v resnici mlada in še lepa povrh. Pred leti je končala v Ljubljani šolo za oblikovanje, to delovno mesto pa je njena prva zaposlitev.
— Kje dobite zamisel za naris modelov?
»Povsod: na cesti, ob listanju revije, časopisov, veliko pa mi pomaga tudi fantazija, ki mi je ne manjka. Modele prirejam našemu tržišču, ker super modernih stvari ljudje ne bi kupovali.«
— Katera barva bo po vaši napovedi v letu 1973 najbolje iskana?
»Brez dvoma bodo to povsem naravne barve, še najbolj pa rdeča, jajčno rumena in listnato zelena.«
»Ko ideja o modelu dozori, je prenesem na papir. Za isti model nari-
Veselo silvestrovanje
V prostorih tovarniškega obrata družbene prehrane bo ob zvokih Veselih Belokranjcev veliko silvestrovanje. Za ves večer zabave, jedačo in pijačo bodo delavci kolektiva odšteli samo 70 din, zunanji gostje Pa 100 dinarjev. Interesenti naj se čimprej prijavijo!
šem več skic. Posebna komisija izbere najprimernejša za proizvodnjo. Nato po moji skici izdelajo vzorčne primerke. Potem se spet sestane komisija in spet se odloči za najprimernejši vzorec. Šele zatem izdelajo kolekcijo in ko je sprejeta začne tovarna s serijsko proizvodnjo.«
— Vas delo zanima?
»Zelo!«
Tudi Bojana Petrič je modelarka. Elegatno oblečena in vedno pripravljena na šalo. Tudi ona je mlada tako po letih kot po času zaposlitve.
— Bojana, kako naj se obleče ženska, da bo po zimi sodobna?
»Zelo široke hlače so pravilo številka ena. Ženske: stare in mlade, bodo pozimi dobro oblečene v puloverju iz mohairja Plašč ne sme biti oprijet, ampak širok, s širokimi kimono rokavi, raje kratek kot dolg. Najprimernejša dolžina je malo čez koleno; plašč je lahko podoben jopiču.«
— In barva?
»Rdeča, rumena, rjava — velikem in živem karu.«
— Pa obutev?
»Čevlji naj segajo malo čez gležnje. Imeti morajo visoke podplate tudi nekaj centimetrov.«
— Kaj sodi na glavo?
»Za pokrivalo naj služi velika be-retka ali čepica. Lahko je iz enakega blaga kot šal ali rokavice, ki segajo do komolcev. Prevladujejo naj pisane in žive barve,«
27. 10. 1972 je tovarna Beti dokončno odpravila svoje smetišče in tako prekinila sežiganje polivinilastih vrečk poleg tovarne. Tovarna se je odločila za odvoz odpadkov na skupno metliško smetišče, kjer bodo sežigali vrečke, kartone in papir.
Sklepamo dogovore s prevozniki za odvoz smeti vsak drugi dan. Vest bodo gotovo z veseljem sprejeli najbližji stanovalci okrog tovarne. Kaj pa bodo rekli prebivalci v gornjem delu Metlike, bo pokazal čas.
Odprava smetišča pri Beti bo prizadela tudi gospodinje, ki stanujejo v bližini, saj so vsak dan izpraznile svoje košarice kar na tem smetišču. Zdaj si bodo morale nabaviti posode za smeti, s komunalo pa skleniti po-
Smetišče odpravljeno
godbo za odvoz. Prevoz bodo morale seveda plačati, ker se na sosedovo ne bo več smelo.
To pa nikakor ni najboljša, še manj pa trajna rešitev, ker bo tudi špitalska draga kmalu polna. Drži misel, da bo vsaka gospodarska organizacija (tudi trgovine) morala svoje smeti »pozajtrkovati« pred zoro. Ne bi bilo neumno, če bi vsi odgovorni (tudi občinska skupščina) razmislili o graditvi skupnega krematorija za sežiganje odpadkov. Krematorij naj bi postavili na takem mestu, da ne bi oviral nadaljnje komunalne ureditve mesta, da bi ustrezal urbanističnemu načrtu, da ne bi onesnaževal zraka in tako škodil ljudem, živalim in rastlinstvu. S krematorijem naj bi upravljala skupščina občine, komunalno podjetje ali katero drugo. Odpadke naj bi sežigali ponoči.
To bi bila dobra rešitev, o kateri velja razmišljati. LOVRO RIBIČ
Delavke obrata Dobava si v novem letu želijo le to, da bi bilo prostorske stiske konec in da bi v novih prostorih čim prej začeli delati.	(Foto: J. Teppey)
Po prašni cesti sem se pripeljal v Mirno peč. Šola, gostilna, cerkev. Vse na kupu. Tipična slovenska vas. Le miličniške postaje nisem videl. Ceste so skoraj prazne, le šolski otroci so se podili po stezi. Tu ima BETI svoj obrat. Sto dvanajst je zaposlenih, večinoma so ženske. Človek ima občutek, da ne poznajo nič drugega kot delo. In spet delo tudi doma. Povsod same skrbi. Predsednik delavskega sveta ni ženska, tem. več Jože Sukovič, ki je tudi vodja skladišča.
— Kakšne težave imate?
»Največja je ta, da nimamo skladišča. Blago leži kar na hodniku. Ko. maj čakamo, da bo nova stavba gotova. Predvidevamo, da bodo dela končana marca, morda malce kasneje.«
— Kako je s prehrano delavcev?
»Na malico hodimo v gostilno
Novljan. Nekateri si jedačo prinesejo s seboj. Tisti, ki so bliže, ste-
Tako pa v Mirni peči
čejo domov Ko bo zgrajeno skladišče, si bomo uredili tudi lastno kuhinjo. Tega težko čakamo.«
— Vozite svoje delavce v službo?
»Nekaj se jih vozi iz Trebnjega,
nekateri hodijo peš tudi po uro daleč. Morali bi zgraditi nekaj samskih stanovanj. Naši se vozijo tudi s kolesi, z mopedi. Zdaj še gre, pozimi pa zmrzujejo.«
— Kdo skrbi za otroke, medtem ko žene delajo?
»Nekatere žene dajejo otroke v varstvo sosedom. Za druge uredimo tako, da jim prilagodimo delo v izmenah, kakor je njim najbolj prav Srečo imajo, kjer je stara mama pri hiši. Znajti se mora vsak sam, ker je interesov za vrtec premalo. Na to niti ne mislimo.«
— In zaslužek?
»Je zadovoljiv, čeprav so najnižje plače še vedno prenizke.«
— Kaj delajo vaši ljudje ob prostem času?
»Nekaj časa smo imeli ekipo odbojke. Zdaj ženske raje kegljajo. V Kranju so se dobro odrezale. Kino predstav ni, kulturnih prireditev prav tako ne. Prav zato težko privabimo v Mirno peč strokovni kader Taki hočejo več kot sedenje v gostilni. Zdaj v zadružnm domu urejamo dvorano.
— Kako so mladi zastopani v samoupravnih organih?
»V delavskem svetu ni mladih Branijo se sodelovati in se izgovarjajo, da nimajo časa. Škoda! Mladinska organizacija bol j malo dela. Če delajo, je to šport in priprava proslav, toda to je premalo. Mladi naj bi tudi upravljali. Po mojem bi morali izgovore pustiti ob strani.«
TONI G.
Kdor zna, pa zna
Naš Pavle Riznič je bil že pred 20 leti član fotokino a-
materjev Jugoslavije, fotografiranje pa je še zdaj njegov
konjiček
Pavleta Rizniča sem spoznal že pred leti, ko smo v Gribljah pekli prašiča. Skakal je okrog s fotografskim aparatom in slikal, pa jedel je tudi. Zapomnil sem si ga zaradi aparata, ki ga je vedno skrival pod pazduho. Mislil sem si, da je aparat mnogo vreden in da se boji vprašanja, kje je dobil denar za nakup. Vendar je, kot mi je povedal kasneje, aparat nabavil leta 1961, takrat pa še nismo razpravljali o bogatenju in socialnih razlikah. V pisarni, kjer tovariš Riznič dela. so stene prekrite s slikami ki jih je sam posnel.
— Koliko časa se že ukvarjaš s fotografijo?
»Videti sem mlad. Če povem, koliko let fotografiram, me bodo imeli za starega. Prvi posnetek sem naredil v tretji gimnaziji leta 1949, ko mi je oče kupil fotografski aparat. Od ieta 1951 sem bil član foto kino amaterjev Jugoslavije.«
— Tvoji uspehi?
»V Kragujevcu sem 1954 dobil naziv fotoamaterja II. klase. Eno leto sem pošiljal beograjski »Politiki ex-pres« foto-informacije. S posnetki sem sodeloval tudi v Trikotažerju vse od prve številke. Spominjam se, da sem najprej fotografiral kurjače v stari kotlarni, ki je danes ni več. Letos sem oskrbel fotografije tudi za veliki stenski koledar.«
— Enim bodo te fotografije všeč, drugim ne. Kaj lahko poveš v svojo obrambo?
»Okusi so različni. Res pa je tudi da sem si zelo prizadeval. Prepešačil sem kilometre in kilometre, kajti narediti dober posnetek ni povsem enostavno. Ker pri nas veliko napak opravičimo z višjo silo, se bom ob morebitni kritiki tudi jaz izgovoril nanjo.
— Si član kakšnega kluba?
»Ja poročen sem.«
— Zakaj ne ustanoviš v Metliki foto-kino kluba?
»Predlagal sem šoli že pred dvema letoma, a je ostalo pri predlogu. Interesentov je veliko, a ni čutiti zanimanja do te .obrti’.«
— Kaj ti pomeni fotografiranje?
»V fotografiji najdem mir, skladnost, dinamiko, linije. Fotografija je nasprotje kaosu, četudi ta kaos prikazuje. Fotografiranje je neke vrste ustvarjanje.«
— Kateri motivi te najbolj privlačijo?
»Otroci so narava. Otrokov obraz ne zna igrati: kadar joče — joče, kadar se smeje, je svetal. Otroci so nepotvorjeni.«
— In tvoji načrti, Pavle?
»Zanima me specialna fotografi-
ja. S primerno kamero lahko fotografiraš tudi stvari, ki jih z očmi ne moremo zaznati.«
— In tvoje največje doživetje? »Ko se mi je postavil pred aparat
Fotografiral sam sebe: Pavle Riznič
celoten kolektiv BETI z vodilnimi vred, sem imel lep občutek: vsak na svoji strani, vendar vsi skupaj.«
TONI GAŠPERIC
Pokrovitelj BETI
Ob proslavah za letošnji občinski praznik Metlike je bila tudi slovesnost za krvodajalce v prostorih menze tovarne BETI, ker je bila tovarna pokrovitelj prireditve. Občinski odbor Rdečega križa je povabil vse občane, ki so darovali kri petkrat, desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat in celo petindvajsetkrat. V programu je sodelovala godba na pihala, pel je dekliški zbor BETI, recitirali pa so šolarji iz osnovne šole in člani igralske skupine Osip Šest Ob koncu proslave so vseh 250 krvodajalcev skromno pogostili.	T.
Zahvala
Ob odhodu v zasluženi pokol se zahvaljujem vsem sode. lavcem v pletilnlci za darilo In izkazano pozornost, Hkrati želim kolektivu še mnogo uspehov pri nadaljnjem dety.
AMALIJA KRIŽAN
MAKS KOLEŽNIK:
Prihod na delo je urejen
Leto 1972 bodo ohranili v spominu tisti člani našega kolektiva, ki so dolga leta pešačili v službo. Delavci, ki stanujejo v bližini tovarne, ne vedo, kako hudo je, če moraš ob treh ali štirih zjutraj vstati in peš prehoditi deset ali še več kilometrov, še preden se pravo delo začne. Še manj pa lahko razumejo, kako naj bi oddaljeni delavec dosegel enake uspehe kot tisti, ki je prišel na delo spočit. Odkar mamo urejene prevoze, bodo take težave odpadle.
Vozni red lokalnih avtobusnih prog podjetja VIATOR je prilagojen izmenskemu delu v tovarnah. Morda se bo v zimskem času pri prevozu kje zataknilo zavoljo snega, vendar bodo take težave le trenutne.
O stroških, ki nastajajo s prevozi, so razpravljali samoupravni organi. Odločili so, da se tistim, ki se kakorkoli vozijo na delo, finančno pomaga. Tako bo podjetje vrnilo razliko vsem, ki plačujejo več kot 120
din na mesec za voznino do službe. Za delavce, ki prihajajo na delo nad 10 kilometrov daleč, znaša soudeležba 40 din, za oddaljene od 7 do 10 km pa plača tovarna iz skupnih sredstev 25 din. Prevozne stroške za oddaljenost manj kot 7 kilometrov krije vsak sam.
Objavljamo avtobusni vozni red lokalnih prog vodjetja VIATOR, ki se z njimi naši ljudje vozijo v službo:
Vozni red lokalnih prog
1	2	3 4	5	6	km	Postaje	7	8 9	10	11 12	13
		6.05		 				14.10	0	Rosalnice	5.50	— .			13.50 —	22.05
—	6.08		 				14.13	1	Bračika Tj rTT	5.47	— —			13.48 —	22.03
5.15	6.10	7.05 11.30	13.10	14.15	2	DtL 1 L Metlika	5.45	7.05 7.35	12.20	13.45 14.45	22.00
5.20	6.15	7.10 11.30	13.15	14.20	4	Čurile	5.40	7.00 7.30	12.15	13.40 14.40		
5.25	6.20	7.15 11,37	13.17	14.22	7	Vinomer K	5.38	6.55 7.25	12.19	13.34 14.34	—
5.27	6.22	7.16 11.14	13.23	14.14	8	Vidošiči K	5.32	6.53 7.23	12 07	13.32 14.32	—
5.30	6.25	7.19 11.45	13.25	14.30	9	Drašiči	5.30 6.50 7.20		12.05	13.30 14.30	—
1	2	3	4	5	km	Postaje	6	7	8	9	10
		6.05					22.05	0	Rosalnice							13.55		
		6.08					22.08	1	Bračika nrTT	—•	—	—	13.52	—
4.35	6.15	12.20	13.10	22.10	2	d£j 11 Metlika	5.15	7.05	13.10	13.50	22.50
4.40	6.20	12.25	13.15	22.15	4	Curile K	5.10	7.00	13.05	13.45	22.45
4.45	6.30	12.30	13.20	22.20	7	Slamna vas	5.05	6.55	13.00	13.40	22.45
4.50	6.35	12.35	13.25	22.25	9	Bojan j a vas	5.00	6.50	12.55	13.55	22.35
4.55	6.40	12.40	13.30	22.30	11	Radoviča	4.55	6.45	12.50	13.30	22.30
1	2	3	4	5	km	Postaje	6	7	8	9	10
	6.05			14.05	22.05	0	Rosalnice	5.50	__	13.55			_
		6.08			14.08	22.08	1	Bračika	5.45			13.52				
		6.10			14.10	22.10		BETI	—			—				
5.00	6.20	13.05	14.15	22.15	2	Metlika	5.42	7.22	13.50				
		6.25	13.10	14.20	22.20	6	Trnovec	5.37	7.17	13.47	15.05	22.55
		6.27	13.12	14.22	22.22	7	Dol. Lokvica	5.35	7.15	14.45	15.03		
		6.31	13.16	14.26	22.26	8	Bereča vas	5.31	7.11	13.41	14.59	_
		6.34	13.19	14.29	22.29	9	Dol. Suhor	5.28	7.08	13.38	14.56		
		6.37	13.22	14.32	22.32	10	Hrast	5.25	7.05	13.35	14.53		
		6.39	13.24	14.34	22.34	11	Dole	5.23	7.03	13.33	14.51		
5.20	6.42	13.27	14.37	22.37	13	Jugorje	5.20	7.00	13.30	14.48	22.37
1		2	3	4	km	Postaje	5	6	7	8	9
			14.10	22.10	0	Rosalnice	5.50					21.35	22.05
—	—	14.15	22.15	1	Bračika RFTT	5.45	—	—	21.30	* —
	8.10			2	DC 1 1 Metlika			13.05	19.25	21.25	22.00
		8.15	14.20	22.20	6	Primostek	5.40	13.00	19.20	21.26	—
	;	8.21	14.26	22.26	9	Podzemelj	5.34	12.54	19.14	21.15	—
—	8.25	14.30	22.30	12	Krasinec	5.30	12.50	19.10	21.10	—
	8.30	14.35	22.35	14	Griblje	5.25	12.45	19.05	21.05	—
—	8.35	14.40		19	Cerkvišče	—	12.40	19.00	21.00	—
—	8.43	14.48	__	20	Čudno selo K	—	12.32	18.52	20.52	—
—	8.48	14.43		23	Črnomelj - Loka	—	12.27	18.47	20.47	—
—	8.50	14.55	22.55	24	Črnomelj	5.05	12.25	18.45	20.45	—
O zlatu ne znamo...
Občinski sindikalni svet Metlika je že osemkrat organiziral delavske športne igre. Vsako leto tekmuje več ekip, rezultati so boljši, organizacija tudi. Letos je tekmovalo enajst sindikalnih organizacij ter pet mladinskih aktivov k iso se spoprijeli v nogometu, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in šahu.
Tekmovanja, posvečena občinskemu prazniku in dnevu republike, so trajala dobra dva meseca. Nad dvesto občanov, starejših in mlajših, je merilo svoje moči. Žal je bilo med njimi bolj malo žensk. Organizatorji in tekmujoči zaslužijo pohvalo, saj potekajo tekmovanja na improviziranih igriščih, brez zadovoljive opreme, popoldne v prostem času. Na podelitvi diplom in pokalov v Beti je bilo slišati iz ust vodilnih v občini kopico obljub, da bodo v kratkem zgradili igrišča, da bo šo-
la pričela graditi moderno telovadnico, ki bo na razpolago vsem občanom, da bodo v bodoče posvečali več pozornosti športu Upajmo, da to niso le obljube, ki so splahnele brž. ko je bilo podelitev konec!
Poglejmo si vrstni rd po posameznih disciplinah:
Nogomet: 1. Beti, 2. Komunala, 3. Komet
Odbojka: 1. Beti, 2. Obč. uprava, 3. KZ Metlika Streljanje: 1 ZM Metlika, 2. KZ Metlika. 3. Beti Šah: 1. Obč. uprava, 2. Beti, 3. ZM Slamna vas Rokomet: 1. Beti, 2. ZM Gradac,
3.	ZM Metlika Namizni tenis: 1. Obč. uprava, 2. Metlikatrans, 3. Beti Kegljanje: 1. Mercator, 2. Metlikatrans, 3. Obč. uprava Športniki tovarne Beti so že drugo leto osvojili prehodni pokal občinske zveze za telesno kulturo. Če ga os-voje še enkrat, bo postal njihova trajna last. Drugo leto se tudi splača potruditi.
Razen delavskih športnih iger so potekala tudi mladinska tekmovanja. Mladinski predsednik je obljubil, da bo prihodnje leto leto športa.
ZAHVALA
Ob Izgubi svojega očeta Jožeta Matka se najtopleje zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Prav lepa hvala molim sodelavcem iz krožne ple-tllnice za venec, kakor tudi sindikalni podružnici Beti.
Fančka Mavsar, roj. Matko
Na turnejo v LOFTU
V okviru proslav ob letošnjem občinskem prazniku je v Metliki na povabilo BETI gostoval Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljub-ljan. V kratkem bo zbor odpotoval na turnejo po Združenih državah Amerike, pevci pa bodo oblečeni v obleke iz našega diolen lofta, ki smo jim ga podarili v reklamne namene’
Kronika
Obrat Metlika:
Prišli: Rožič Zvonimir Fartek Amalija, ml., Fartek Amalija, Matjašič Jože, šegina Frančiška, Brajkovič Ljubica, JurkaŠ Franjo, Ribarič Rudolf Novak Jože Odšli: Ravbar Ružiča.
Samo še misel. Imam občutek, da premalo pišemo o ljudeh, ki ure in ure zapravijo ob svobodnih dejavnostih, premalo poudarjamo, da je med nami veliko zdravega, nepokvarjenega in lepega. Prevečkrat znamo odkrivati le svoje in drugih slabosti.
Po podelitvi sem slišal tale stavek: »Pa imamo v Metliki poleg blata tudi nekaj zlata.« Toda o zlatu ne znamo ne pisati ne govoriti.
Zahvala
Ob preranem slovesu našega ljubega sina se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje sindikalni podružnici tovarne »BETI«, učiteljskemu kolektivu poklicne šole učenkam poklicne šole, sodelavcem iz uprave in pletilnice ter sošolkam STTŠ in vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi prerani zadnji poti
Pavlovič Milenca in Marjan
Iz domače bisage
— Vrana v službi ne verjame vranam v pokoju.
— Kdor drugemu jamo koplje, je sam potreben stanovanja.
— »Nekaj gnilega je v deželi Danski!« je rekel Shakespearov Hamlet. Mi pa si upamo reči: »To sadje je gnilo,« in še to. če ni iz državnega sektorja.
— Nekoč je tako zakričal na direktorja, da ga je lastna sapa odnesla skozi tovarniška vrata.
— Pri sosedu se je počutil kot doma. Ravno včeraj so mu dokazali očetovstvo.
— Naš turizem je kot pralni stroj: avtomatično ožema in suši.
— Človek je naše največje bogastvo, posebno še, če inla odprt devizni račun.
— Nekateri ljudje so kot nogometni vratarji: kolikor bolj se mečejo pod noge, toliko bolj uspevajo.
Ureja uredniški odbor: Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij M a. tekovič, Stane Mrvar, Dragica Nenadič, inž. Franc Oletič,
dipj. ing. Ružiča škof, Mira Vrlinič, Milan Dragišič, Branko Brine.
Izdaja: Belokranjska trikotažna industrija Metlika.
Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperšič.
Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih, tiska KNJIGOTISK Novo mesto
Športni osat
Rokomet:
Ustanovljena je rokometna ekipa, ki se je že pomerila s Črnomaljci. Res so domačini izgubili tekmo z devetimi goli, a začetek je tu. Volje je veliko' načrtov tudi. ni dvoma, da tu-ii uspehi ne bodo nekoč prišli. Nekateri se posmehujejo oživitvi rokometa v Metliki, a nas tolaži dejstvo, da smo se pred kratkim smejali tudi košarkarjem. Danes, ko dosegajo uspehe, tudi posmeha ni več. Bo tako tudi z rokometom, ki je bil pred leti močno razvit?
Atletika:
Ko sem hodil v osnovno šolo, smo imeli treninge za tek, metanje krogle, za skakanje v višino in tako dalje. Dvakrat na teden nas je treniral tedanji učitelj telovadbe na osnovni šoli. Zdaj o atletiki ni ne sluha ne duha. Tedanji metliški atleti so dosegali vidne uspehe v dolenjskem obsegu. Kaj ni morda zanimanja ali ni nikogar, ki bi se lotil posla?
Namizni tenis:
Delavske športne igre so pokazale da je v mestu veliko mladih, ki odlično igrajo namizni tenis. Vadba ni organizirana, klub ni ustanovljen, škoda! Z načrtnim delom bi lahko dosegli lepe uspehe. Mar ni v Metliki človeka, ki bi združil ljubitelje namiznega tenisa?
Toni Gašperič