GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK • LETO VI.
ŠTEVILKA 5 • SEPTEMBER—OKTOBER 1970
INDUSTRIJA V PRVEM POLLETJU
ljubljanske opekarne so odprle nov, moderen obrat. Na sliki: mla-di delavec za komandnimi ročicami mehaniziranega transporteija.
Ljubljanske opekarne — med prvimi v Jugoslaviji
m
»JU.
Sredi letošnjega poletja so Ljub-lianske opekarne odprle na obratu Opeka na Brdu prenovljeno avtomatsko oblikovalnico in sodobno U|Uetno sušilnico, ki sodita med najmodernejše tovrstne objekte pri nas. ogleden primer Ljubljanskih ope-’:arn pri reševanju perečih problemov pomanjkanja opeke in opečnih z>dakov je dobil z novima pridobitna na Brdu še toliko večjo veljavo Pb najpomembnejših proizvajalcih |°Pcke v naši državi. Ljubljanske upekarne so postale namreč letos VQbilni proizvajalec opeke in opeč-n‘h izdelkov v Sloveniji in ' .gosla-^ji, saj bodo lahko dale s svojimi °vuni zmogljivostmi našemu gradbeništvu in tržišču letno kar 70 mili-l°nov opek.
| Ob otvoritvi avtomatske obliko-Va*nice in umetne sušilnice na °bratu Opeka na Brdu, so se zbrali a posebnem posvetovanju - posvetu so ga perečim problemom ope-. utske industrije predstavniki slo-^uskjh opekarn, republiške gospo-■ mske zbornice in gostje iz Hrvat-e- Posvetovanje je med drugim podalo, kako vehko pridobitev pred-* vtia za Ljubljanske opekarne nov
0	rat na Brdu. Slovenska opekarska "dustrija je zaradi pomanjkanja _)roizvodnih zmogljivosti že dlje 'asa v nezavidljivem položaju, zato * bila pri reševanju aktualnih pro-eniov modernizacije proizvodnje v
naši opekarski industriji potrebna , Pomoč gospodarskih dejavnikov in G ^ družbenopolitične skupnosti.
1	c‘tno je, da slovenske opekarne s , ^ danjimi proizvodnimi zmoglji-| v Stmi *CP das ne morejo kriti vse i Jdjih potreb po opeki in opečnih
^ olkih. Namesto da bi se lotili mo-®znizacije domače opekarske indu-j ^ 'Je, smo si v praksi dovolili celo Im* °Pc*ce 'n opečnih izdelkov iz jje, Avstrije in Madžarske.
B a az®ovor °b otvoritvi obrata na u je opozoril, da bo treba v pri-
hodnje izkoristiti velike zaloge surovin, ki jih imamo na voljo, namesto da se lotevamo nepotrebnega uvoza. Opekarska industrija ima namreč vse možnosti za svoj ne-sluten razvoj, vendar pa bo treba tudi drugod slediti letošnjemu primeru Ljubljanskih opekarn. Nikakor ne kaže zavreti teženj po modernizaciji domače opekarske industrije, saj je na dlani, da je mogoče proizvodnjo povečati le z novimi zmogljivostmi.
Izkušnje z Brda bi veljalo potemtakem upoštevati povsod tam, kjer se borijo danes z nepremostljivimi težavami ob kroničnem pomanjkanju opeke in opečnih izdelkov. Pozabiti ne smemo, da so napori Ljubljanskih opekarn, ki bodo sleherno leto „dale*‘ našemu gradbeništvu in tržišču nič manj kot 70 milijonov opek in opečnih izdelkov, vredni posebne pozornosti. O tem smo se navsezadnje dovolj zgovorno prepričali na lastne oči ob letošnji otvoritvi sodobnega obrata Ljubljanskih opekarn na Brdu.
(iv)
Industrijske gospodarske organizacije so proizvedle v prvem polletju letošnjega leta izdelkov v skupni vrednosti 219.697.000 din, kar je 17 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Večja vrednost proizvodnje je bila ustvarjena v prvi vrsti zaradi povečanja fizičnega obsega industrijske proizvodnje (ca. 10%), kar je omogočila delno večja proizvodnost dela, delno pa je posledica povečanja števila zaposlenih delavcev. V industriji v občini je bilo ob koncu junija letošnjega leta zaposlenih 4.652 delavcev, kar je 3 % več kot lansko leto.,
Letni proizvodni načrt so gospodarske organizacije izpolnile 47-odstotno. Plan za leto 1970 znaša 471.058.000 din, kar je za 17 % več od realizacije v letu 1969.
Največje povečanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom je dosegla Tiskarna PTT in sicer za 37 %. Povečanje gre izključno na račun dejanskega povečanja, ker so cene ostale nespremenjene. Tobačna tovarna je povečala proizvodnjo za 29 %.
V letošnjem letu so montirali nekaj novih strojev za proizvodnjo filter cigaret. Delajo v treh izmenah in še vedno ne morejo kriti potreb tržišča. Tudi poslovanje Utensilie lahko ocenimo za ugodno. Proizvodnjo so v primerjavi z lanskim letom povečali za 27 % in dosegli 57 %.
Težave je imela gospodarska organizacija predvsem s preskrbo z reprodukcijskim materialom, v zadnjem času ,pa se je z ozirom na obseg naročil pojavilo pomanjkanje delovne sile. Negativno je na proizvodnjo vplivalo tudi pomanjkanje likvidnih obratnih sredstev.
Najslabše doseganje plana opazimo pri Kovinski industriji Ig in Iskri-Hoijul. Nizko doseganje plana v prvem polletju je pri Kovinski industriji Ig vsakoletni pojav in je vezan na značaj proizvodnje, ker trg njihove proizvode absorbira šele v drugi polovici leta. Nizko doseženi plan pri Iskrf-Horjul bazira na izpadli proizvodnji iz skupine sprejemno-oddajnih postaj. Dovoljenje za proizvodnjo le-teh so dobili šele julija. Zaradi zakasnitve bodo morali planirano količinsko proizvodnjo nekoli-
ko zmanjšati, končna vrednost proizvodnje pa se bo precej približala planirani. Žičnica je izpolnila letni proizvodni načrt 45-odstotno. Vzrok nedoseganja planirane proizvodnje je pomanjkanje nekaterih vrst materiala, kar povzroča zastoje v proizvodnji.
Proizvodne rezultate industrijskih gospodarskih organi-
zacij v prvem polletju lahko ocenimo za zadovoljive. Na ugodno poslovanje je vsekakor vplivala tudi zadovoljiva preskrba z reprodukcijskim materialom. Težave pri nabavi domačega reprodukcijskega materiala sta imeli le Tovarna vijakov in Žičnica, pri nabavi reprodukcijskega materiala iz uvoza pa Utensilia, Iskra-Horjul in Ilirija.
r -

“rv ■' >
*•*&&*■ V*
Eden izmed viškov s celotedenske proslave 500-letnice Velikih Lase je bil literarni večer, posvečen spominu Trubarja, Levstika in Stritarja
LAŠ Č E 500
Lašče so praznovale! Minil je slavnostni teden (19. do 27. sept.), poln razgibanosti in dogodkov. Kraj se je pokazal v svojem urejenem videzu, domačini so se izkazali kot dobri organizatorji, gostje - aktivni in pasivni udeleženci - pa so še posebej pripomogli k slavnostnemu vzdušju. (O kulturnih pri-
NOVO TRNOVO
V avli skupščine Ljubljana Vič-Rudnik' smo si ogledali osnutek zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko VS-1, ki ga je izdelal ljubljanski urbanistični zavod (projektant inž. Roman Rems). Trnovo je še neurejen predel na južnem robu mestnega središča in je za Ljubljano zelo dragocen prostor. Če imamo za izhodišče na primer glavno pošto in če prestavimo to razdaljo do trnovske cerkve na sever, se znajdemo sredi Gospodarskega razstavišča.
Zazidalni načrt so izdelali na
osnovi valorizacije širšega prostora in ekonomske presoje. Potrebno je bilo ugotoviti, do kakšne višine bi lahko v tem predelu gradili in kakšne so minimalne stanovanjske zmogljivosti, da bi bila rekonstrukcija pravilna.
Z novim zazidalnim načrtom bi predvsem omejili divjo gradnjo zasebnih hiš in ta del mesta prometno uredili. V severnem delu Trnovega bi zgradili strnjen stanovanjski kompleks, kjer bi višina stavb postopoma rastla v smeri proti Gradaščici

zasnovo nove trnovske četrti ob stari, na Prešerna in Primičevo
in Ljubljanici. Gosto zazidavo opravičuje izredna bližina mesta, ki bo še bolj neposredna z dograditvijo podaljška Titove ceste preko Gradaščice.
Prostor ob Gradaščici je po načrtu namenjen pešcem. Tu naj bi bile trgovine in manjši potrošniški ter rekreativni center. S tem bi ohranili prelepo okolje ob Gradaščici, ki gaje že urejal mojster Plečnik.
Stavbe so zasnovane v več nizih, med njimi bodo v prizemlji! garaže, nad garažami pa bodo speljali poti in uredili igrišča za otroke. S tem bodo pešci obvarovani pred prometom, obenem pa se bodo projektanti izognili slabemu vplivu talne vode, ki ima tod zelo visok nivo.	1
Kljub strnjeni zazidavi trnovska cerkev ne bo izgubila svojega učinka. Z mestnim središčem bosta povezovali Trnovo glavni prometni žili Titova cesta in Trnovski pristan.
Po načrtu naj bi v severnem delu Trnovega zgradili približno 850 velikih oziroma 1100 mešanih tanovanj. Okolica podaljška Titove ceste je namenjena za poslovno stanovanjsko gradnjo.
Pri zasnovi zazidalnega načrta je za višje gradnje že od začetka sodelovalo gradbeno podjetje Tehnika, ki je izvajalec del, in skupščina občine Vič-Rudnik. Zavod za raziskavo materiala pa je sodeloval pri vprašanjih, ki zadevajo postavljanje globokih temeljev. Utrditev globinskih temeljev je še posebej važna zaradi razmeroma močvirnatega terena.	A. A.
reditvah lahko berete na strani 6., celotno zgodovino Lašč in še več slikovnega gradiva pa bo prinesla posebna priloga „Naše komune" v naslednji številki)
Izredni laški dnevi so mimo, življenje se je vrnilo v vsakdanji tok. Kronisti so zabeležili dogodke, ki so že preteklost, toda ob njih živa sedanjost že gradi v prihodnost. To je najpomembnejši rezultat visokega jubileja Lašč: začetek akcije za spomeniško obeležje tega dela Slovenije, iz katerega so izšli klasiki slovenske kulture in nacionalnosti: Trubar,- Levstik in Stritar.
Rojstni kraji treh velikih mož Raščica, Retje in Podsmreka imajo svoje skupno središče v Laščah. Zato je postal ob svoji 500-letnici ta kraj tudi center prizadevanj za njihovo kulturno prezentacijo. Čemur velja prva skrb, bo zaščita spomenikov, ki navezujejo na tri velike Slovence: mlin ob Raščici, dvojni
kozolec blizu nekdanje Levstikove domačije in kašča v zaselku Stritarjevega rojstva.
Pobudo za takojšnjo zaščito teh in še nekaterih drugih spomenikov so podprli tudi novinarji, ki so se ob tej priliki zbrali na tiskovni konferenci. Predlagali so konkretne ukrepe in tako so se Laščani že 25. sept. sešli s predstavniki zavodov za spomeniško varstvo, muzejev in kultumih;ruštev.
V drugi fazi pa naj bi spomeniška akcija zajela celotno laško okolico. To nadvse pomembno žarišče slovenske kulture se zgodovinsko in zemljepisno povezuje s turjaškim gradom. V Laščah že deluje odbor, ki bi ne smel prenehati z delom, dokler zastavljene naloge ne bodo izpolnjene. Potrebna pa bo podpora vse slovenske kulturne javnosti, saj je tudi delež treh laških rojakov prispevek vseslovenskega pomena.
SaS
Bralcem »Naše komune«
S to številko stopa Naša komuna pred vas v novi preobleki, ki naj bi napovedovala tudi nadaljnjo kvalitetno rast. Uredništvo seje namreč odločilo, da prične s tiskom v Tiskarni Ljudske pravice, v modemi ploski rotacijski tehniki. Ta je v našem primeru celo nekaj cenejša od dosedanjega knjigotiska.
Obenem pa nam prehod v novo tiskamo omogoča tudi razpošiljanje poimensko po pošti. Naše geslo je: Naša komuna v vsako družino naše občine. To pomeni vsakokrat darilo v vrednosti preko 2 ND, kolikor stane posamezni izvod. In to odslej redno vsak četrti ponedeljek. Za raz-pošiljaije te številke smo dobili naslove od krajevnih uradov oz. iz spiskov za fluorografiranje. Prav gotovo še nismo zajeli vseh družin. Tiste, ki tokrat niso dobili Naše komune, prosimo, da nam napišejo dopisnico s priimkom in imenom nekoga iz družine, s točnim naslovom in ustrezno pošto. Prav tako prosimo organizacije in podjetja, da nam sporeče število izvodov, ki jih žele prejemati.
Obenem vabimo občane k dopisovanju. Za objavo so dobrodošle predvsem krajše vesti, kajti naša želja je, da bi ne bilo še tako majhnega kraja v naši občini, o katerem vsaj obdobno ne bi prebrali vsaj drobne vesti. Dopisujte na naslov: Uredništvo Naše komune, Trg MDB 7, Ljubljana.
UREDNIŠTVO
STRAN 2
»Ilirija« pred občinsko skupščino
Ko so se odborniki občinske skupščine Vič-Rudnik sesli 24. septembra na svojo prvo sejo po letnem premoru, sta jih na klopeh čakala dva ciklostirana lista kot dodatno gradivo k 6. točki dnevnega reda. Ko je pod to točko tekla vroča razprava, so odborniki kritizirali tudi preslabo lastno informiranost preko prepozno dostavljenega in v marsičem pomanjkljivega materiala. V tej točki je šlo namreč za načelno vprašanje: ali se ob določenih dogodkih občinska skupščina lahko in celo mora vmešati v zadeve podjetja ali ne. Zlasti še ob dogodkih, ko v samoupravnem sistemu nekaj zaškriplje.
našem primeru za poseg v samoupravne pravice, ali je bil zaveden delavski svet? “ so vprašali nekateri.
-	: prednost
III. stop-
,Ali niso dali v Iliriji priksi pr' pred akademsko izobrazbo III nje? “ so pomišljali drugi. „Kaj,
V tem primeru gre za direktorsko krizo v tovarni Ilirija, kjer so bili skoraj pol leta brez direktorja. Na razpis se je na to delovno mesto prijavilo 6 kandidatov, ki so vsi iz-
polnjevali razpisne pogoje. Razpisna komistjarje med temi izbrala inž. Jo-‘:i je , Ed
žeta Rihtarja, ki je že 19 let zaposlen v podjetju. Eden izmed ostalih
kandidatov, mr. Janez Vidmar, pa se ul n
je proti takšni odločitvi pritožil najprej na delavski svet, nato pa še na občinsko skupščino.
Komisija za volitve in imenovanja pri občinski skupščini Vič-Rudnik je iz predloženih materialov izluščila, da je bil postopek pri izbiri kandidatov za direktorja Ilirije pomanjkljiv, ker je razpisna komisija v različnem obsegu in točnosti posredovala delavskemu svetu podatke o kandidatih (znanje tujih jezikov, dotedanje zaposlitve, zlasti pa družbeno politična aktivnost). Tako je obstojala možnost, da je delavski svet glasoval pod vplivom enostranskih informacij. Komisija za volitve
in kadrovska vprašanja je predlagala občinski skupščini, da razveljavi razpis in sklep o imenovanju direktorja v Iliriji.
Pred odborniki so se pojavih trije predstavniki Ilirije, to podjetje pa je imelo svojega zastopnika tudi v enem izmed odbornikov zbora delovne skupnosti. Pred občinsko skupščino so nastopili s trditvijo, da je bil postopek okoli izbire novega direktorja pravilen, če pa bi se odborniki spustili v presojo ustreznosti kandidatov, bi kršili samoupravne pravice Ilirijanov.
Kot smo že zapisali, je bila razprava vroča in ostra. Nastopali so zagovorniki stališča komisije in stališča predstavnikov iz podjetja ter taki, ki so dvigali konkretni primer do načelnega vprašanja. „Ali gre v
se v Ihnji boje prepiha , so vpraševali tretji. Toda to so bili medklici. Naposled se je vse odločilo v glasovanju. Predlogu komisije za vo htve in kadrovska vprašanja, da naj se razpis in imenovanje direktorja razveljavita, s tem pa ustreže tudi pritožbi mr. Vidmarja, je pritegnilo 14 odbornikov. Proti jih je glasovalo 17, glasovanja pa se je vzdržalo 13 odbornikov.
Rezultati glasovanja najbolj jasno kažejo, da se odborniki pred tako prikazano problematiko niso mogli prav odločiti, da pa zadeve ni zapletla - oz. premalo razpletla - šele občinska skupščina s svojimi organi, marveč, da so vzroki globlji in segajo v podjetje samo. Glasovanje bi se kaj lahko prevesilo drugače. Tudi po dviganju rok v dvorani še ni bilo pravega pomirjenja. Kot bi se odbor-
niki zavedali, da so razpravljali o
globljih vsebinskih vprašanjih, pa je njihova odločitev zdrsnila ob formalnostih.
SaS
Kritična situacija v »Rožniku«
„Rožnik“, podjetje za izdelovanje obutve, se je s 1. oktobrom pripojilo k Industriji usnja Vrhnika. Priprave za to integracijo so potekale razmeroma dolgo in so v njih sodelovali poleg predstavnikov obeh podjetij tudi predstavniki občinskih skupščin in družbeno pohtičnih organizacij.
Podjetje Rožnik se je v zadnjih letih razmeroma hitro razvijalo in se
jetje. Toda s tem se je znašlo na tržišču v spremenjenem položaju in delavski svet je ugotovil, da je za njihov nadaljnji uspešni razvoj potrebno zlasti povečanje obratnih sredstev, ki so nujna za nabavo nove mehanizacije. Nujno potrebno bo tudi pridobiti ustrezne strokovne kadre.
pnaoDiti ustrezne siroKovne icaure. Ker pa je podjetje Rožnik pred kratkim zgradilo nove tovarniške pro-
Poslanska pisarna
Pri občinski konferenci SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik že tretje leto deluje poslanska pisarna, ki je posebna obli-
•;
ka dejavnosti občinske organizacije Socialistične zveze.
~ sl;...................................
Poslanci, zbrani vsako sredo popoldne, so na voljo občanom, da jim svetujejo in pomagajo pri reševanju osebnih težav, katere preraščajo mnogokrat v družbeni problem. V teh stikih želijo poslanci zlasti mnenje občanov pred razpravami o osnutkih, spremembah in sprejemih zakonov, da se lahko zavzemajo za najustreznejše rešitve v skupščini SRS in njenih odborih.
Z istim namenom želijo imeti čim več stika s predstavniki krajevnih skupnosti in družbeno političnih organizacij, delovnih kolektivov v njihovi delovni sredini, v krajevni skupnosti ali pa v poslanski pisarni. Od vseh zainte-
I
I
I
resi ranih občanov, organizacij in samoupravnih asociacij občini pričakujemo, da bodo v še večji meri kot dosh
ej (
čutili nujnost po stalnem sodelovanju s svojimi poslanci.
Poslanska pisarna bo pričela z rednim delom v sredo, 7. oktobra 1970 v prostorih občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Trg MDB 7/1 - soba št. 13., telefon 20-728.	Bine Lenaršič
je iz tipičnega obrtniškega podjetja ' idu sirijsko pod-
razvilo v moderno industrijsk
SEJA 10 OBČINSKE KONFERENCE SZDL
store in zaposlilo večje število priučenih delavcev, jim je za nadaljnji razvoj zmanjkalo moči. Najustreznejšo rešitev iz krize je
delavski svet našel v pripojitvi k Inka, ker je proiz-
V ponedeljek, 28. septembra so : sešli na redni eji člani izvršnega
SKUPŠČINSKA SEJA
V četrtek, 24. septembra je bila v sejni dvorani skupščine občine skupna seja obeh zborov. Dnevni red je obsegal 9 točk, sejo je vodil predsednik skupščine inž. Slavko Korbar.
Poročilu volilne komisije o izidu nadomestnih vohtev in verifikaciji mandata je sledila obravnava analize poslovnega uspeha delovnih organizacij v občini za prvo polovico letošnjega leta. Nato so odborniki obravnavah poročilo o izvrševani” sred-
njeroč.,-ga programa gradenj in rekonstrukcij cest IV. reda. Izglasovali so program gradenj šol, telovadnic in vrtcev do leta 1976 in v višini 101 milijon novih dm. Zapisek o samoprispevku v zvezi s tem programom objavljamo v posebnem članku. Sledil je sklep o prenosu ustanoviteljskih pravic srednjih šol in ustreznih domov na skupščino mesta Ljubljane. V VI. točki pa je prišlo do burne obravnave „slučaja Ilirije", o tem berite naš zapis v posebnem članku.
RAČUNALNIK PRINAŠA HITREJŠI SVET
Cepivo proti nelogiki
Magister Desan Justin gleda skozi kibernetiko na ta trenutek in od tod že vidi prihodnost
Pogovori, ki jih mislimo odslej redno priobčevati, bodo skušali podati kar najvernejšo podobo našega kulturnega in znanstvenega življenja. Znanstveniki in kulturniki (v širšem pomenu besede, seveda) bodo v tem našem časopisnem prostoru razlagali svoje bolj zasebne kot uradne misli o pričujočih temeljnih sestavinah človekovega bivanja. Toliko prav na kratko, zakaj delo bo na koncu pokazalo, kaj bo v resnici ostalo od naših načrtov.
Mgr. inž. Justin Desan je višji asistent v oddelku za fiziko (skupina za teoretično fiziko) v inštitutu Jožefa Štefana. Obenem pa je, kar viški občani nemara vedo, poslanec v prosvet-no-kulturnem zboru slovenske skupščine. Dvaintridesetletni znanstvenik bo govoril o tistem delu kibernetike, ki ga vsi skupaj že malo bolje in dlje poznamo, o elektronskih računalnikih.
-	Povejte, kakšen pomen imajo ta čas elektronski računalniki v našem življenju?
„Počasi prihajamo do zavesti, da so tudi elektronski računalniki eno od sredstev, s katerih pomočjo je mogoče priti do napredka."
-	Kakšno pa je stanje prav v Sloveniji?
„Bra! sem v nekih statistikah, da je v Sloveniji okoli 40 elektronskih računalnikov. To je velika investicija, to je 20 milijard starih dinarjev."
-	In kaj počenjajo ti računalnik}?
..Doslej so kupovali manjše računalnike za knjigovodska in računovodska opravila, in ne velikih računalnikov, s katerimi bi lahko izdelovali velike ekonomske analize z linearnim programiranjem. Edina izjema je veliki računalnik CDC 3300, ki je skupna lastnina izvršnega sveta, ..Združenja podjetij Iskre, Ijub-Ijanske univerze in inštituta Jožef Štefan."
-	Ali so prednosti velikega računalnika samo v zmožnosti za opravljanje obsežnih analiz?
„Ne samo velikih analiz. Majhni stroji so dražji in to zato, ker rastejo zmogljivosti elektronskih računskih strojev s kvadratom cene."
-	Kako to mislite?
„Primer, namesto dveh majhnih računalnikov lahko za enako ceno kupite en velik računalnik in njegova zmogljivost bo štirikrat večja."
Potemtakem bi bilo treba v Sloveniji napraviti kako korenito računalniško spremembo. Kaj pravite vi?
..Treba bi bilo organizirati in programirati velik republiški
računski center z velikim računalnikom, ki bi ga lahko uporab-
udi
Ijalo mnogo podjetij. To bi bilo pomembno tudi zaradi pomanj-kai-ja kadrov. Podjetja danes nimajo toliko strokovnjakov, da bi računalnike zares s pridom izrabila,"
odbora občinske konference SZDL pod predsedstvom inž. Janeza Če-mažarja. Najprej so razpravljali o sodelovanju pri nudenju pomoči ostarelim občanom. V tej akciji b9 občinska organizacija SZDL nudila zlasti podporo RK kot nosilcu te akcije. V nadaljevanju seje je predsednica konference za družbeno aktivnost žensk Pepca Oprešnik obrazložila program dela te konference. V okviru tretje točke je odgovorni urednik Naše komune Sandi Sitar orisal novo oblikovno in vsebinsko zasnovo lista. Udeleženci seje so razpravljali še o preteklem in prihod-pjem delu poslanske pisarne. Naposled so se dogovorili za priprave na volilne konference v krajevnih organizacijah SZDL.
dustriji usnja Vrhnika, . . vodni in razvojni koncept tega podjetja takšen, da povsem ustreza postavljenim ciljem nadaljnjega razvoja podjetja Rožnik, obenem pa nudi garancijo za realizacijo zastavljenih ciljev. Referendum za pripojitev so izvedb že v avgustu, pripojitev pa veha od 1. oktobra dalje.
Ze pred referendumom, predvsem pa v času od avgusta do oktobra, so prevladovali v Rožniku slabi notranji odnosi. Kljub nekaterim zaostritvam, tako znotraj podjetja Rožnik kot že tudi med posameznimi predstavniki tega podjetja in Industrije usnja Vrhnika, želimo v prvi vrsti to, da se bodo težave le premostile, seveda ob objektivnem presojanju problemov in vrednotenju ne le sedanjega, ampak tudi preteklega dela. Saj je kljub vsemu prav prizadevno in uspešno delo kolektiva Rožnik ustvarilo tako osnovo, ki lahko garantira uspešen razvoj tudi „pod novo streho". ^ ^
Za cesto pri mostu čez Iško že dvanajst let leži spomenik, ki sof postavili 1835 v spomin na zgraditev prve ceste čez Barje ii> spomin prvih naseljencev iz tega časa.
Ko so pred leti izročili prometu nov most, so na spomenik, ki sof podrli pri ravnanju ceste, preprosto pozabili in tako leži že tolo| let izpostavljen neprestanemu uničevanju. Čudno, da se za zade*’ nič ne zmenita Turistično društvo ali Zavod za spomeniško vstvo, kar bi bilo pričakovati z ozirom na njuno dejavnost. BarF čakamo!
H
Prof. Me*
Kako bi pa tu pomagal tisti republiški center?
„V republiškem centru bi lahko skoncentrirali kadre, ki bi opravljali storitve za veliko podjetij. Ta podjetja bi imela daljinske priključke, terminale, ki bi jih zvezovali s centrom."
-	Naloge bi lahko oddajala in rešitve sprejemala na daleč?
„Vsako podjetje bi lahko imelo v svojih prostorih teleprinter,
ki bi ga zvezoval z elektronskim računalnikom v računskem centru. Po teleprinterju bi vnesli v računalnik podatke. Ko bi prišel program na vrsto, bi lahko podjetje dobilo po teleprin-teiju tudi izide."
-	Trgovci z malimi računalniki najbrž ne bi bili preveč zadovoljni s tako napovedanimi prihodnjimi razmerami?
..Sedanja IBM in CDC trgovska mreža je kajpada zainteresirana za prodajanje majhnih računskih strojev, ker zaslužijo trgovci več, če prodajo več majhnih računalnikov kot enega velikega. Zato bi bilo treba ustanoviti posebno komisijo, ki bi delovala neodvisno od trgovine. Njena naloga bi bila združiti potencialne kupce, ki bi se potem odločili za nakup enega velikega računalnika."
-	Zdaj pa mab bolj, bi rekel, abstraktno vprašanje. Kaj nam bo, ljudem, v prihodnosti prinesla pospešena in razširjena uporaba računalniške tehnike in sploh kibernetike?
„Vsak tehnični napredek je prispeval k zboljšanju in polep-šanju človeškega življenja. Elektronski računalniki bodo pripomogli, da bo človek v krajšem času nekaj naredil. Imel bo več časa. in monotonijo prostega časa bo nadomestil z uresničevanjem želje po umetnosti, ali čemerkoli."
-	Kaj pa na področju mišljenja, mislite, da bo to po zaslugi računalnikov napredovalo?
..Račujialniki zahtevajo logičen način mišljenja, to pa nikdar ne škodi. Če bi bilo več logike, bi šel razvoj še hitreje naprej. Mislim, da tu ni nič škodljivega."
-	Ampak, ljudi bo treba navaditi na simbolno logiko, ki jo terjajo računalnike Danes jo ima v glavah bolj malo Vjudi, mislim?
„Ljudi bo treba navaditi na takšen način mišljenja. Jaz bi se zavzel za to, da bi v srednje šole na prostovoljni podlagi uvedli računalniške tečaje. Tako bi se srednješolci praktično navadili na elektronsko obdelavo podatkov. Inštitut Jožefa Štefana je pred kratkim predlagal, naj bi računalnik starejše vrste ZUSE-23 uporabljali zgolj za vzgojo srednješolcev. Morda bi lahko pri uresničitvi tega predloga s svojim denarjem pomagala republiška izobraževalna skupnost."
-	Na univerzi menda precej zaostajajo na področju študija kibernetike?
..Najbrž je to res samo do neke mere. Tu na inštitutu imamo uspešno grupo, ki se ukvaija s problemi elektronskih podatkov. Na univerzi sami pa je razveseljivo vsaj to, da se čedalje več študentov prijavlja za študij tehnične matematike. Drugače pa imajo v oddelku za elektrotehniko postdiplomski tečaj v tem smislu. Je pa morda res, da študij kibernetike, kot ste sami omenili, pri nas ni tako razmahnjen."
-	Kibernetika si bo prisvojila mnoge človekove sposobnosti.
Ali mislite, da bi se zategadelj utegnilo zgoditi, da se bo zmanjšala raven človekove zavesti?	,
„Tega se sploh ne bojim, ker stroj računa samo tisto, kar mu
sedaj. Do pred kratkim so prihajali problemi s svinčnikom papir, zdaj pa je mogoče obdelovati probleme, ki so bili p1 izven dosega človekovih možnosti."
-	Dajte kakšen neposreden primer, zaradi jasnosti?
„Za primer lahko navedemo znanega fizika Focha, ki je reš*
val sistem svojih enačb kar 8 let. Danes pa je mogoče ta is1' enačbe rešiti z navadnim elektronskim računalnikom, v, bi11 kel, približno desetih ali dvajsetih sekundah."
-	Kako sami gledate na matematiko?
„Mis!im, da je matematika, nekateri fiziki gledamo tako i matematiko, da je čista matematika rahlo suhoparna. Vendar brez matematičnih spoznanj tudi fiziki ne dosegli takega / predka, kot so ga. Sicer pa sta matematika in fizika neločlji zvezani in oplajata s svojimi spoznanji druga drugo."
-	Zakaj je matematika suhoparna?
„Čista matematika je povsem formalistična, medtem ko &
šamo fiziki dati svojo predstavo o poteku naravnih dogodkj Ne bi rad, da bi to kazalo, kot da podcenjujem matematiko, b za čisto oseben pristop k stvari."
-	Matematika je logika?
Ja."
-	Prej, ko sva govorila o računalnikih, ste rekli, da terja računalniška tehnika logičen način mišljenja, in da bo lahko '• razvoj z uporabo logike hitreje naprej. Ampak, če je mate'1 tika in torej tudi logika suhoparna, ali ne bo to ubilo človeški mišljenja?
„Kar se tiče suhoparnosti, sem mislil predvsem na čiste r^ iskave v matematiki. Jasno pa je, da moram tudi sam uporablj^ matematične izsledke pri svojem delu. Uporaba matematik*/ zame sredstvo in edina možnost, da dobim odgovor na šanja, ki sijih zastavljam."
-	Toda, odgovor v količinskem pomenu?
„Ja, jaz dobim kvantitativen odgovor. To pa tudi želim.^
hočem običajno svojo kvalitativno predstavo o jedru preizkt**1 z eksperimentalnimi rezultati."	.j
-	Toda, operiranje s količinami, ali je količina bistvo stva^ „To je nujno poenostavljanje, simbolika, ki predstavlja lV ;dek. Od kvalitativneca onisnvnnin nninvov: hitrpip D^j

predek. Od kvalitativnega opisovanja pojavov: hitreje, p0’d neje, topleje, hladneje je prehod k točnejšemu kvantitativn*^ izražanju vsekakor boljši način, točnejši način opisova11^ Bistvo pa je v tem, kakšen pojav opisujete. Same številk*
morejo biti same sebi namen.
Mislite, da zaradi te matematične logike, količinske j gike, ki sama po sebi ni bistvo, prihodnji človek ne bo pre\j površinski? Se lahko zgodi, da ga bo kibernetika napravil11
preveč površinsko bitje?	.J
..Elektronski računalniki so izredno natančni, ne dopu^j
površnosti. Programi zanje morajo biti zares logični in e alnik ne razume."
človek da. Človek mora sam ustvariti model, stroj opravi samo
kd
operacijo. Idejo o naravi, o modelu narave, mora nekdo napraviti. Človek bo še stimuliran pri mišljenju."
- Kakšna bo po vaše prihodnost?
,.Stroj bo še bolj stimuliral mišljenje, ker bo imel večjo možnost za reševanje bolj kompliciranih problemov kot je bilo do-
sicer jih računa
-	To kaže, da bo prihodnji človek logičen?
„To kaže, da zahtevajo stroji od človeka logiko."	,j<
-	Prav, ampak, kaj če bo človek zaradi tega, ker bo ti* gledal zgolj z logiko, sicer plehek?
..Plehkost pa je, bi rekel, odsev tudi drugih činiteljeV. ‘ ai kost je morda odsev modernega lova za materialnimi dobl i,, in razvrednotenja miselnih idealov."	,p,
-	Ali je logika tisti poglavitni element prihodnjega
zavoljo katerega bo dosegel popolno človečnost?	^
„Od same logike človek ne bo mogel živeti. Mislirt. "r.jjh tudi v prihodnosti človek hlastal po kulturnih in untet'11 dobrinah."
-	Ali bo tudi nelogičen?	i p
„Bo, tudi nelogičen in neracionalen." PRIMOŽ
0 vzdrževanju Tržaške ceste
Tovarna Velox plošč
Cestno podjetje Ljubljana je že v letu 1962 hotelo prenesti vzdrževanje vpadnic na občine. Ker do sporazuma ni prišlo, je svet za komunalne zadeve ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik predlagal OLO in mestnemu svetu imenovanje arbitražne komisije, ki bi določila odseke ce-s|e I., II. in III. reda, ki imajo elemente cešt navedene kate-Sorije in so urejene kot mestne ulice. Do imenovanja arbitražne komisije ni prišlo, vse vpadnice Pa je vzdrževalo Cestno podjetje. Cestno podjetje je šele letos spomladi odklonilo vzdrže-vanje_vgadnic, sklicujoč se na Zgoraj navedena določila zakona o javnih cestah.
Spomladi je bila Tržaška ce-ata v tako slabem stanju, da je .lla prometno nevarna. Uprava inšpekcijskih služb mestne kupščine in republiški pro-e,n' inšpektorat so Cestnemu T* n U nal°žili. da popravi rzaško cesto, zoper vse odloč-
toževaloiS CeStn° podjetje pri' Občinska skupščina je bila kr.Cn • da n*ti P° dikciji za-na niti po funkciji vpadnic ne fe vzdržev^jc vpadnic bre-neniti občino tudi zaradi tega ’ Ker 50 to visoki stroški, ob-v-rH *pa ne Prejema sredstev za
"fcT Vnic.
nim podietin Sklenila s (
katerem e rT. Spora?um- *
pravilo Tr^;, stno podjetje po-
pravilo Tržaška"0 podjetje po-skupščina pa S1 i^Sto’ občinska ž|ti sredsPtvfJe.?avezala?'a,°-
dolžan
£p£2,,v*	^
v Primeru Hq
Sri-Sat l°o
Tržaške cestgncirati popravilo
jetno ni zahtevalo sredstev zato, ker je med tem časom Zvezni sekretariat za gospodarstvo — inšpekcija za promet in zveze reševala pritožbo Cestnega podjetja zoper odločbo Republiškega sekretariata za gospodarstvo, s katero je bilo Cestnemu podjetju naloženo, da popravi Tržaško cesto. Zvezni sekretariat za gospodarstvo je sedaj že rešil pritožbo Cestnega podjetja tako, da pritožbi ni ugodil, v veljavi je ostala odločba Republiškega sekretariata za gospodarstvo, s katero je naloženo*
da bo Cestno podjetje sprožilo upravni spor, ne bo drugače razsodilo, kot je odločil Zvezni sekretariat za gospodarstvo.
Da bi se razčistilo, kdo je dolžan vzdrževati Tržaško cesto, je bilo sklicanih več sestankov na mestni skupščini, pri Republiškem prometnem inšpektoratu in na Cestnem skladu SRS. Na vseh sestankih so bila stališča občinskih skupščin in mestne skupščine, daje predhodno treba razčistiti skladnost zakona o javnih cestah z ustavo, ker je zakon že zastarel in po
že obratuje
»Lesnina-« in »Hoja« sta na Viču zgradili tovarno gradbenih elementov
Slovensko gradbeništvo je letos postalo bogatejše za dve vrsti gradbenega materiala. Potem ko so lani uspešno preizkusili protipotresno opeko - izum ljubljanskega inženirja Lojzeta Cigona in z njo že tudi začeli v Ljubljani graditi, je pred kratkim začela na Viču obratovati nova tovarna gradbenih elementov, tako imenovanih vclox plošč.
Omenjena tovarna, njeno izgradnjo sta financirali podjetje Lesnina
LETOŠNJA LETINA
mm
OkViT vPaanic-dno a1/	3 skupščina je na seji
dne 4/6-1970 in 25/6-1970
ohr,	in 25/6-1970
°faVnavala problem Tržaške občini Seji dne 4/6-1970 je se H S^3 ^kupščina sklenila, da ŠČinespo' Predsedniku skup-ea	Predsedniku Izvršne-
skiir>fleta	predsedniku
~uPščme mesta Ljubljane '
Rožna dolina je bogatejša za 5200 kvadratnih metrov asfaltne površine. Komunalno podjetje Vič polaga asfalt na 550 m dolgi Cesti VIII ter tako usposablja za boljši promet še eno pomembno rožne-doljsko ulico. Ko bo asfaltirana še SvetčevaLiliča, se bo tretja črna prometna linija zajedla v podobo Rožne doline in izboljšala povezavo med njenim vzhodnim in zahodnim delom. — Vrednost rekonstrukcije obeh ulic je preko 75 milijonov starih dinaijev.
P-1Sn,ku"S%ST'uan
r"°L,Ja!r
rem Se rv r piamv',
! jjfve 0P°zori na nujnost re-
s“5ia"ajSSfju,2d,žne8a
takr^Vu ^da Tržaška cesta v
Prome 3bem stanju> da J® bda sklici - nevarna. 50 občani nn , u Javno tribuno ter odloč-Ponr?-e^ali’da Cestno podjetje
POerav'Tržaško cesto.
cam rv »Sta"ju ceste in urgen-
s popmS"0 podietie ni Pndelo
ško cest d?.m ceste- Da bi Tržaška skimfA - P0Pravili. je občin-
Cestnemu podjetju, da popravi Tržaško cesto. Z rešitvijo zveznega sekretariata za gospodarstvo je spor dokončno rešen v upravnem postopku, Cestno podjetje pa ima še možnost sprožitve upravnega spora pri Vrhovnem sodišču Jugoslavije. Vendar pričakujemo, da Zvezno vrhovno sodišče, v primeru,
SESTANKI S KMETI
V mesecu avgustu je Agrokombinat Barje obrat za kooperacijo organiziral po okoliških vaseh več sestankov s kmetovalci. Sestankov se je udeležilo precejšnje število kmetovalcev kooperantov.
Glavna tema razgovora je bila izbira kandidatov v organe upravljanja podjetja. Nadalje polletni obračun obrata za kooperacijo, odkup živine
£
sporazumu in razno. Obrat za ooperacijo je v minulem
«t>d'na'ic*) 10 lo. ■	S.'.??«, “o je
f;«	.	«\.uu jc
Tržaške cestar3*' poPravil°
a® Je v spora/1.-Cestno Podjetje
bo sredstva mU zavezalo, da
podjetje nnoo°ra/'Uinu j® Cestno Sto. rJ _,P0PraVilo TržuH-r.
sto-deobPč0fnr3Vil0 TrLko ce0 *° plačila o? C Pa še n' zabteva-sredstev roč*Zadasn® naložitve _______estno podjetje ver-
olletju
zaslužil ugoden rezultat. Živahna komentarje je med kmetovalci živinoreje izzval način odkupa živine po sporazumu. Rejci so zelo različno sprejeli odkup živine po sporazumu. Večina jih meni, da sporazum ni prinesel tistega, kar so pričakovali. To je stabilnost in take cene, ki bi jim zagotavljale rentabilnost. Kmetje namreč ugotavljajo, da so cene na prostem trgu (to je na območju, kjer ni sporazuma - sosednje republike), dokaj nižje, to pa pri njih vzbuja nezadovoljstvo. Se ne dovolj pojasnjeno pa je ostalo kmetom dodeljevanje republiške premije v prihodnjem letu za klavno in plemensko govedo.
Brez dvoma so podobni sestanki a kmetovalci potrebni in naj bodo stalna obhka dela pospeševalne službe.
Inž. L. H.
mnenju občin in mestne skupščine ni v skladu z ustavo. V skladu z ustavo zlasti ni 16. člen zakona. Zakon je občini naložil dodatno obveznost, ni ji pa za izpolnjevanje te obveznosti zagotovil sredstev.
Ker je upravljanje cest s strani cestnega podjetja prevzel Republiški cestni sklad, bi po dikciji tega določila bila predsednik in en član arbitražne komisije zastopnika republiških organov. Sestav komisije, ki dokončno odloča v sporu, v kateri sta predsednik in en član hkrati zastopnika ene sporne stranke, nikakor ni pravilen.
Da bi se razčistila neskladnost zakona o javnih cestah z ustavo, je svet za komunalne zadeve sklenil predlagati mestni skupščini sprožitev postopka za ugotovitev skladnosti zakona z ustavo.
Letošnje leto ni bilo naklonjeno kmetovalcem. Pomlad je bila dokaj pozna in že s tem se je čas za vegetacijo zmanjšal. Občasna deževja so bila taka, da so zemljo zatepavala in zmanjševala poroznost zemlje, hkrati pa je bilo deževje dokaj neenakomerno, kar vse je imelo odraz na poznejši vegetaciji. Spomladanska setev in saditev v zamudi sta povzročili tudi skoraj mesec dni kasnejšo žetev, oziroma nepopolno vegetacijo. Nekateri naši predeli so imeli med letom točo, ki je povzročila precejšnjo škodo, manjše hektarske donose in slabšo kvaliteto. Letošnji pridelki pšenice so se gibali v okviru 15 do 20 stotov na hektar. Izredno slabi so pridelki krompirja. Nekatere njive so komaj vrnile seme. Na krompirju se je toča izredno poznala. Pridelek žit je zmanjšala rja. Solidno letino kaže le koruza, ki obeta dober pridelek. Le trave oziroma sena tokrat ni manjkalo. Pridelki bi bili še slabši, če kmetovalci ne bi uporabljali sodobne agrotehnike.
Faktor narave se je v zadnjem času zelo zmanjšal, vendar v celoti se ga ne da nadomestiti in prav zato je kmetovanje še težje.
INŽ. LOJZE HABJAN
in podjetje za predelavo lesa Hoja, bo letno proizvedla 40.000 kubičnih metrov plošč. Gre za popolnoma nov izdelek na našem tržišču in sicer za plošče iz lesnih iveri in cementa, ki jih doslej delajo že v petih državah na svetu, med njimi zlasti v Avstriji in Italiji in celo na Japonskem. Po zaslugi tega gradbenega materiala bodo naši gradbinci lahko v prihodnje gradili znatno tanjše zidove, ne da bi bili s tem okrnjeni stabilnost in toplotna izolacija. O pozitivnih lastnostih novih gradbenih plošč govore namreč naslednji podatki - velox plošče bodo lahko povsem zamenjale klasične lesene opaže in pri sestavljanju teh plošč ne bodo razen posebnih kovinskih sponk potrebovali nobenega dodatnega materiala. Stena, zgrajena iz dveh plošč, debelih po 35 mm vsaka in z vmesnim 13 centimetrov debelim betonskim jedrom, bo povsem enakovredno nadomestila trikrat debelejšo 60-centimetrsko steno, zgrajeno s klasičnim gradbenim materialom. Skratka, dvajsetcentimetrski zid iz velox plošč bo imel enako izolacijsko vrednost kot trikrat debe lejša betonska ali opečna stena. Ot tem je treba omeniti še to, da zid zgrajen iz velox plošč, ne potrebujt grobega ometa, temveč le še fini omet. Če pa se odločimo, da bomo takšno steno prevlekli s tapetami, potem je potrebna le tanka mavčna obloga.
Za novo tovarno gradbenih elementov na Viču v Ljubljani lahko trdimo, da ima povsem avtomatizi-
ran proizvodni proces, saj bo v dveh izmenah zaposlovala le 28 delavcev. Ti naj bi letno izdelali, kot smo že zapisali, 40.000 kubičnih metrov plošč v vrednosti 20 milijonov N-din. Na koncu zapišimo še drobno zanimivost, ki kaže na pomen novega gradbenega izdelka za naše gradbeništvo. Splošno gradbeno podjetje Grosuplje si je namreč s tem, da je kreditiralo gradnjo proizvodne dvorane, zagotovilo, da bo dobivalo tretjino vseh izdelanih plošč. Sicer pa v novi tovarni računajo, da bodo kmalu prešli s poskusnega obratovanja na redno proizvodnjo.
V. G.
MNOGO ASFALTA
Za letošnje leto je svet za komunalne in stanovanjske zadeve sprejel obsežen srednjeročni investicijski program, po katerem bodo letos končali ali pa vsaj začeli z asfaltiranjem sledečih ulic: Langusova, Karu-nova, Cesta IX, Zelena pot, Viška cesta, Mivka, Vipavska, ulica, Jeranova, Cesta v Mestni log. Cesta XXI, Cesta VIII in Cesta na Loko. Iz nerazporejenih sredstev je bil dodeljen denar za asfaltiranje Ceste II in Ceste na Vrhovce. Iz posojila II pa dobe še letos asfalt Svetčeva in Merčnikova ulica. Lepi pot, Staretova ulica, Gerbičeva ulica in Mivka.
Mercatorjeve prodajalne
Kljub povečanemu številu prodajaln na mestnem območju, trgovine za osnovno preskrbo v občini Vič-•Rudnik ne krijejo potreb naraščajočega števila prebivalstva. Zato je veletrgovina Mercator v svojem inve-
BARJE OSTAJA NEPOKOŠENO
Ljubljansko barje, ravnina 16.000 ha, predvsem travniških površin, ostaja iz leta v leto manj pokošeno. Vsako leto je več površin, ki ostanejo nepokošene, veča se tudi delež tistih površin, ki so samo enkrat košene. Nepokošeni travniki niso samo družbeni temveč tudi privatni.
Najpogostejši vzrok, da trava ni izkoriščena, je voda, ki onemogoča dostop in spravilo. Pomanjkanje delovne sile je predvsem vzrok pri pri-

ODL°čili SMo se ^ VEtJ| smrad
. Kadarkoli se rv,w zlmo marsikaj p?aatno na počitniška potepanja po svetu, opa-Tudi dnevno 'č ^ /e Prccei nasprotno našim gledanjem .. .
• unevno t* / pieeei nasprotno nusen gteuunjem . . . stolpce „klicevaSOP‘s,e razr*h evropskih držav prinaša polne nazaj nekdaj opuše P° svežem zraku". M nogo kje že uvajajo Spoznanje kak tro^ef^usne prevoze v mestnem prometu.
^Poznanje kak e trolejbusne prevoze v mestnem prometu, ulicah je troh-ih usfrezncjše prevozno sredstvo po mestnih avtobusov v n, Us’ ie obenem tudi posledica klavrne bilance šv- - . mestnem prometu.
Strupeni bn V^ Prometu.
trolejbus je ^PUŠni plini P°lnijo često dokaj ozke ulice mesta. Promet H run tent oz‘ru zdaleč primernejše vozilo za mestni hrupna cež!*** io sleherni človek odklanja, polni že pre-Velik. jty0 a Ca' Tovrstni dopnnos avtobusov je znatno pre-slenih tolik e P<1 ,e -e izračun za promet ugodnejši, kjer je zapo-P° utemel °	oseb! Kar vsa svetovni javnost odobrava,
rrietu „ J^1'1 študijah, prevoze s trolejbusi v mestnem pro-
metu, v	.
em moramo mi zopet na prizorišče kot ..pravcata
zastarel? ____tronskim
urnejeZ)1™'? in tudi v tem primeru ni razloga ali ovire, ki bi Prorncta ^ el(’lcfror,skih naprav le v obračunu mestnega
Senzaciia - ™ m°zamo mi zopet na prizorišče kot ..pravcata Saj je v,Za sve, t - Klar ni jalov izgovor v obračunu že zastarel? računalnik Sospodantvo ^ Porastu in prehaja k elektronskim
slabšanju rtro.k,0.™iaki’ ki zasledujejo sleherne nedostatke v nud zastnZr-h P°SOjev nas vseh, katerih nenehna skrb bdi Oljili marJknlem ozra(Ja naših mest, bi morda lahko ute-Potnembmh Zl6/0 Tf' Ne bi bil°	* bl ob tako
°sah, ki	,	V ™e*tnem prometu poslušali mnenje
1° tudi to, kar laikom še ni dovolj poznano!
----[sr	u* [ArjlUJUU i!\
kar laikom še ni dovolj poznano!
BOŠTJAN NOVŠAK, Ljubljana, Sarhova 2
vatnih površinah. Vzdrževalna dela pri obstoječih jarkih so simbolična. Na novo izkopani jarki so le redko vidni in so poizkus posameznika v boju z vodo, ki želi tudi iz barjanske površine nakaj iztisniti. • Naslednji vzrok slabo izkori|čenih površin je ta, da tako imenovana .jezerska trava" ne gre v prodajo. Se pred nekaj leti je bilo prodanih od 800 -1200 ton kit, kot to seno imenujejo Barjani. Sintetični materiali (penasta guma) je skoraj v celoti izpodrinila kite. To je precejšnja izguba, ki jo bo težko nadoknaditi. Danes prodajajo le manjše količine za razna obrtniška dela.
Baijansko seno je kislo in kot tako za krmljenje goveda neprimerno. Zelo pa je primerno za rejo konj. Barjanska otava je prava poslastica za žrebeta. Število konj sicer narašča, vendar jih ni dovolj, da bi požrli vse so no.
Kako pospraviti barjansko seno in ga koristno vnovčiti? S tem vprašanjem se ukvaija večina lastnikov travnikov, potrebna bi jim bila širša družbena pomoč v obliki hidromelioracij. Svet za kmetijstvo pri občinski skupščini lahko koristno pomaga pri reševanju omenjenega vprašanja.
Inž. L. H.
sticijskem načrtu že do leta 1968 dogradila nove smoopostrežne trgovine na Tržaški cesti, v Gerbičevi ulici. Rožni dolini, na Vrhovcih in v Dvoru pri Polhovem Gradcu.
V zadnjih dveh letih so zgradili še vrsto novih špecerijskih trgovin in preuredili nekatere stare. Z njimi nameravajo pokriti potrebe prebivalstva v tej občini, čeprav je potrebno upoštevati, da še vedno precej ljudi kupuje v trgovskem središču mesta.
Podjetje Mercator ima na območju viške občine 47 prodajaln. Med njimi je najmočnejše zastopana poslovna enota Hrana, kijih ima 24. sledijo še Emona z dvanajstimi. Rožnik z devetimi in Grmada z dvema. Skupno ustvarijo te trgovine okrog 800 milijonov dinaijev prometa na leto.
Med zadnjimi trgovskimi lokali so 18. jan. 1969 zgradili nov bife z delikateso na Glinški ulici, 7. julija lani pa še špecerijsko trgovino s skladiščem Vinterca na Spodnjem Rudniku, ki bo tudi imela delikateso ter skupno 103 kvad. m. prodajnega prostora.
Iz trgovine klasičnega tipa na Tržaški cesti 67 so uredili samopostrežbo. Na Tržaški 75 so tudi prenovili trgovino s prehrambenimi artikli in mesnico, ki ima popolnoma preurejene prodajne in skladiščne prostore. Razen tega so še prenovili dve trgovini klasičnega tipa in sicer na Eipprovi ulici in v Kozarjah. ‘
Do novembra nameravajo še dograditi novo samopostrežno trgovino ob Cesti na Brdo. Gradi 'jo gradbeno podjetje Grosuplje, stala pa bo okrog 1,300.000 dinarjev.
A.A.
Na Viču bodo že v prihodnjem letu postavili moderen hotel, kakor ga prikazuje naša maketa. To bo hotel B kategorije, že letos pa ga bo začelo graditi Hotelsko in gostinsko podjetje „Plava laguna" iz Poreča.
PETLETNI HORJULSKI PROGRAM
PRIHODNJE LETO NOV HOTEL NA VIČU
Vse kaže, da bodo Vičani že prihodnje leto dobili nov hotel. Hotelsko in gostinsko podjetje ..Plava laguna" iz Poreča se je namreč odločilo, da bo že letos začelo graditi pred zadnjo bencinsko črpalko na Viču - med Tržaško cesto in Gradaščico - nov hotel B kategorije s 400 ležišči.
Novi hotel, njegov projektant je inž. Kovič s Projektivnega biroja, bo imel tudi restavracijo s 300 sedeži, štiristezno avtomatsko kegljišče s pivnico, bazen in številne klubske prostore. Omenimo naj, da bosta tako kegljišče kot zimski bazen v velikosti 8 krat 16,6 metra namenjena ne samo hotelskim gostom, temveč tudi vsem občanom.
Investitor - poreško podjetje ,.Plava laguna" - računa, da bo hotel s svojo lokacijo ob eni glavnih ljubljanskih vpadnic in odhodnih poti iz mesta imel vedno dovolj gostov, ki se bodo ob poti na morje ali z dopusta na moiju ustavili v hotelu in se odpočili. Sicer pa namerava ,.Plava laguna" zgraditi tudi hotel v Zagrebu in bo s tem prodrla na kontinentalno turistično tržišče, saj vemo, da se omenjeno podjetje ukvaija zgolj s turizmom ob jadranski obali. V novem viškem hotelu nameravajo odpreti tudi neke vrste šolo za gostinske in hotelske delavce, na drugi strani pa bodo v zimskem času premestili gostinske in hotelske delavce z morja v bodoči viški hotel. O samem hotelu naj zapišemo še to, da bo imel številne klubske prostore in pa prostor za poslovne sestanke. S tem bo novi hotel dobil poleg svojega turističenga značaja tudi precejšen pomen v poslovnem smislu.
V. G.
Dnevni red zadnje seje KS Hoijul, ki je obravanaval petletni program komunalne dejavnosti, je nudil zelo širok program razgovorov odbornikov krajevne skupnosti. Zbrali so se v četrtek zvečer v zadružnem domu Hoijul. Seje so se udeležili vsi odborniki.
Debata, ki se je razvila že takoj ob začetku, je nakazala zelo pereč problem urejevanja občinskih cest na področju KS Horjul. Odborniki so ostro kritizirali malomaren odnos komunalnega podjetja Vič do teh cest in zahtevali od svojih odbornikov, da poskušajo urediti pri komunalnem podjetju hitrejše reševanje del na teh cestah. K predlogu osnutka o izgradnji in vzdrževanju občinskih cest, ki ga je svet za komunalne zadeve že obravnaval, so odborniki dodali še precejšnje število cest, ki so potrebne popravila. Nujno bi bilo asfaltirati odseke, ki peljejo skozi vasi Zaklanec — Horjul — Šentjošt, saj so razmere v poletnih dneh nevzdržne. Ureditev kanalizacije je zopet sprožila vrsto žolčnih razprav. Z ozirom na to, da na hoijulskem zazidalnem območju zasebni graditelji ne dobijo gradbenega dovoljenja, ker ni javne kanalizacije, je pritisk na KS vedno večji. Kje dobiti 1,000.000 din za izgradnjo javne kanalizacije, ni majhen problem KS Horjul. Odborniki upajo na precejšen del samoprispevka pri občanih, vseeno pa tega zneska ni mogoče zbrati, zato pričakujejo pomoč od občinske skupščine.
Veliko pripomb so izrekli odborniki tudi na račun slabe elektrifikacije, posebno v manjših zaselkih, saj se zgodi, da ob večernih urah sploh ni električne razsvetljave. Izrečeno je bilo veliko želja za izdelavo in popravilo vodovodov, javne razsvetljave, izdelavo mrliških vežic - skratka veliko potreb in upravičenih želja horjulskih odbornikov.
Odborniki so ob koncu sestanka potrdili petletni program z željo, da bi se od programa čim več uresničilo, seveda s podporo občanov, delovnih organizacij in pristojnih občinskih forumov.
FRANCI KONČAN
KRAJEVNA SKUPNOST „BRDO“
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI BREZOVICA
j
Primestna krajevna skupnost Ljubljana — Brdo ni nič kaj v zavidljivem položaju. Izredno hitro naseljevanje tega področja in rast novih hišic zahteva tudi hitro ukrepanje za komunalno ureditev tega primestnega področja. Zato je Svet krajevne skupnosti izdelal dveletni in petletni načrt del krajevne skupnosti za izvedbo nalog, ki so bile sprejete na sejah sveta KS in potijene na zborih volivcev. Delo KS je razporejeno po komisijah. Vsaka komisija je sprejela v okvir svoje dejavnosti naloge po tem načrtu in so jih že pričeli izvajati.
JERNEJ CERTANC
KAJ JE Z IZVEN MESTNIM URBANISTIČNIM PROGRAMOM HORJUL
Občani Hoijula se resno vprašujejo, kje se je zataknilo, da se izvenmestni urbanistični program ne premakne z mrtve točke. Občani želijo graditi, a ne morejo saj se vse prošnje ustavljajo prav pri tem načrtu. Trenutno najbolj problematični kraji glede gradnje so Hoijul, Vrzdenec, Zaklanec in Podolnica. Sicer je bil pred časom že izdelaiuirbanistični načrt, vendar se občani in odborniki z njim niso strinjali. Prizadeti so se dogovorili, da se bodo sestali s predstavniki fctičipe in urbanisti na kraju samem in rešili sporne zadeve, vendar odtlej ni nobenega znaka več, da bi kdo kazal interes za urbanistično ureditev na območju krajevne skupnosti Horjul.
SAMOPRISPEVEK NA CESTI KORENA
Kmetje iz okolice Hoijula še kar nosijo zastavo glede samoprispevka za urejanje cest. Zdaj so zagrabili višinski kmetje iz Korene. Da bi si uredili pot do doline, so letos ogromno prispevali sami in uredili zemeljska dela. Letos so začeli urejati kakih 4 km dolgo cesto, drugo leto jo bodo pa verjetno že dokončali.
NE VZDRŽUJEJO CEST
Znano je, da so občinske ceste slabo vzdrževane. To je vzrok za številna negodovanja občanov in razlog za hudo kri na zborih volivcev. Na območju KS Horjul so posebej kritične ceste od Hoijula do Samotarce in na Koreno, na Šentjošt in Butajnovo. Na nekaterih odsekih cestarja ni po celo leto, na nekoliko prometnejših cestah pa se pojavijo enkrat do dvakrat letno. Ob čedalje večjem kamionskem prometu je seveda to mnogo premalo, in bi občani želeli, da se zadeva čimprej uredi.
KSTRNOVO
KUD »FRANCE PREŠEREN" je kot prvo kulturno umetniško društvo v naši občini začelo novo sezono v soboto 29. avgusta z uprizoritvijo operete »PRI BELEM KONJIČKU" na domačem odru. Hkrati so bili predani namenu prenovljeni prostori, ki jih je društvo pridobilo ob izselitvi otroškega vrtca. Novo sezono je društvo pričelo tudi z obnovljenim pročeljem svojega doma.
KS NOTRANJE GORICE
Tradicijo poletnih počitnic, ki naj bi zajele vse od politike do kulture, so pogumno prekinili mladi ljudje v KUD ,»ZADRUGAR", ki so se že avgusta pričeli pripravljati na novo sezono. Začeli so že resne pogovore o igrah, ki jih bodo naštudirali, izbrali so igralce in se že domenili z občinskim svetom ZKPO, da jim preskrbi režiserja.
POT NA GRIČ - TRNOVA POT
Dasiravno na Rudniku urbanistična ureditev caplja za dogodki, pa so nekateri primeri zaostajanja še posebej pereči in nevšečni. Mimo podrtega mostu na Peruzzijevi cesti sodi med take tudi Pot na Grič. To je naselje, ki je zraslo na črno, na strmem pobočju, kjer je kakih 2S promil naklona. Jasno je, da cesta, ki so jo spet brez načrta »zgradili" občani, ni dobra, in je zato predmet neštetih jeznih razprav. Na taki strmini odnese voda vsako nasutje in se tako ne splača vlagati v improvizirano rekonstrukcijo nič. Ker občina ne kaže za cesto nobenega zanimanja — podobno ne kot na Rakovi Jelši, kjer je zraslo veliko črno naselje, so občani pripravljeni dati samoprispevek.	»
AKTIVNOST CIVILNE ZAŠČITE
Na Rudniku se aktivno vključujejo v dejavnost enot civilne zaščite. Kljub zakonu o narodni obrambi, ki določa, da morajo vsi občani določenih let obiskovati tečaje civilne zaščite, so se v tej krajevni skupnosti odločili za demokratično pot do občana. Vsakega občana, ki bi moral biti razporejen v enoto civilne zaščite, osebno pokličejo in se z njim pomenijo, kje bi najraje sodeloval.' Menijo, da bodo lahko v kratkem organizirali 600 ljudi, nakar bodo to število dopolnjevali Vsi člani enot civilne zaščite bodo morali obiskovati poseben tečaj. Ob tem naj omenimo, da so člani civilne zaščite na Rudniku tudi sicer izredno aktivni saj so lani dobili kot najboljši v Ljubljani plaketo JLA, razen tega pa so imeli že 7 predavanj, ki jih je obiskovalo po najmanj 150 ljudi.
cesto v Črno vas
Cesta v Cmo vas je ena od tistih, po katerih se avtomobilisti ne vozijo radi. Nekaj kilometrov polmetrskih lukenj, prahu ali blata ne more ogreti še tako gorečega ljubitelja barjanske panorame. Cesta je tako slaba, da odklanjajo vožnjo po njej celo avtobusna podjetja. Ker pa ni avtobusa, prihajajo v zagaten položaj tudi šolarji, saj morajo hoditi ob vsakem vremenu tri ali pa tudi štiri kilometre. Čeprav bodo letos .po vsej veijetnosti asfaltirali 1 kilometer, je to mnogo premalo. Mnogi občani tako na rudniški kot na podpeški strani se sprašujejo, ali ne bi dograditvijo tistih 8 km asfaltirane ceste razbremenili tudi tržaško vpadnico. Cesta iz Podpeči do C me vasi in odtod po Ižanski proti Ljubljani bi skrajšala razdaljo do mesta za kakšne 4 km, razen tega pa bi vozniki pridobili tudi na času, saj morajo vozeč od Podpeči proti Ljubljani pogosto stati kar pred dvema zapornicama. Asfaltirana cesta iz Cme vasi v Podpeč pa bi bila tudi turistično zanimiva, saj je od Podpeči do Krima in Rakitne, kamor bo treba tudi kmalu potegniti nov asfaltni trak, zelo blizu.
ŠE ENKRAT KARLOVŠKI MOST
V tem sestavku ne želimo široko obravnavati vprašanje Karlovškega mostu. Problem bi terjal najbrž članek, ki bi zasedel celo stran Naše komune. Želimo reči samo to, da bo most nekega dne zagotovo razširjen in da ne moremo razumeti, zakaj je nekdo dovolil adaptacijo Dolenjske ceste št. II in zadnje hiše ob Karlovškem mostu s strani občine Center, ko je pa jasno, da bo treba ob vedno večjih zastojih na Dolenjski cesti obe hiši v zelo kratkem času podreti.
PROBLEMI IMA DLANI
Krajevna skupnost Brezovica je od središča Ljubljane 6 do 8 km daleč. Tako je 2 km »dolga vas“, razvita vzdolž ceste Ljubljana - Vrhnika. Sestoji iz petih zaselkov: Postaja, Radna, Mala vas. Vas, Bičevje. Brezovica ima 280 hiš in približno 1700 prebivalcev. Letni prirast je kakšnih 15 družin - kljub temu, da urbanistično vprašanje še ni dokončno rešeno.
85 % je delavskih družin, 15 % je kmetov. Res, da slednjih ni mnogo, so pa pomembni v svojem kraju, saj so kmetje najbolj vezani na domačo zemljo. Brezoviški kmetje niso nevni ne bogati, bolj so vezani na poljedelstvo kot na živinorejo. Kar pridelajo viškov, prodajo lahko doma, tako, da skoraj niso vezani na zunanje tržišče. Pravih kmetov je le 13, precej več je polkmetov, skoraj pri vsaki hiši pa je vrtiček.
Večina zaposlenih Brezovčanov se vozi na delo v Ljubljano. 70 % jih opravi vožnjo z avtobusom, 20 % z lastnim avtomobilom, 10% z vlakom. Morda še zanimiv podatek iz zgodovine kraja: v času starih Rim-Ijanov so na Brezovici žgali opeko.
K razgovoru o problemih svojega kraja z našim novinarjem so se 15. septembra zbrali: predsednik KS Janez Sever, odbornik občinske skupščine Martin Selan, in nekateri drugi člani odbora krajevne skupnosti.
Šola
Razgovor je stekel ob problemih s šolo. Ravnatelj osnovne sole na Brezovici Edvard Velkavrh je posegel najprej v preteklost. Brezovica je dobila svojo prvo šolo leta 1854. Preselitev v prvi trakt nove šole je bila 1957, drugi je bil dograjen 1962. Danes obiskuje brezoviško šolo 344 učencev v 14 oddelkih od prvega do osmega razreda, imajo pa tudi dva varstvena oddelka. Došle) so imeli že tri leta pouk v treh izmenah, letos so uspeli z uvedbo dveh izmen, vendar bodo prihodnje leto spet potrebne tri izmene, ker vsako leto,priraste otrok za dva nova razreda.
V Brezovico hodijo tudi šolarji iz Vnanjih goric, v višje štiri razrede pa tudi iz Notranjih goric. Rešitev iz treh izmen je edino v dozidavi tretjega trakta in telovadnice. S tem bo brezoviška šola dokončno dograjena. Načrti so že v izdelavi, lokacijska dokumentacija je izdana, po sedanjih predvidevanjih bi morali prihodnje leto začeti z delom, gradnja bi trajala dve leti. O nujnosti te
nja bi trajala dve leti. O nujnosti te gradnje govori tudi podatek, da so morali že letos odkloniti otroke ene-
ga varstvenega oddelka. V zvezi s šolo je naš novinar zabeležil še en problem: cesta pred šolo je močno frekventirana (Brezovica - Podpeč) in brez pločnikov, zato ne brez nevarnosti. Da bi rešili ta problem, imajo v načrtu omejitev hitrosti in utripajoči semafor.'
Vrtec
Možem pri krajevni skupnosti Brezovica ne povzroča skrbi le šolska mladina, marveč tudi predšolski otroci. Pravijo, da je otroški vrtec poln že sedaj, ko se komaj dvigajo iz zemlje njegovi zidovi. Starši so prvič zahtevali vrtec na zboru volivcev pred osmimi leti, vendar pa so z gradnjo lahko začeli šele letos. Ob izidu naše številke je stavba že v drugi gradbeni fazi.
Iz prvotne zamisli, ki je obsegala samo vrtec, so prišli do objekta, ki bo služil marsikaterim krajevnim potrebam. Tako bo v pritličju pisarna krajevne skupnosti, knjižnica, dvorana in avtomatska telefonska centrala. Prvo nadstropje pa bo postavila »Jelovica" iz Škofje Loke, v tej montažni etaži bo otroški vrtec za 50 otrok. Vsaka etaža bo imela 240 kv. metrov pokritega prostora, celotna stavba brez ureditve okolice bo stala predvidoma 80 milijonov. Dobro polovico bo prispevala občinska skupščina iz sredstev za negospodarske investicije, ostala sredstva pa bodo zbrali iz samoprispevka, deleža PTT in iz prispevka delovnih organizacij. Med temi velja omeniti
zlasti »Ilirijo", ki je sama prispevala en milijon. - Z novim objektom ne bo rešen le eden osnovnih problemov kraja - varstvo predšolskih otrok - marveč bo pridobilo tudi družbeno življenje, zlasti mladine, ki doslej ni imela prostora za svoj klub. Z avtomatsko centralo se bo kraj trdneje povezal z mestom - sedaj po 14. uri Brezovica nima telefonske zveze z Ljubljano! - kar bo gotovo našlo svoj odraz tudi v gospodarstvu.
Ceste
Vodovod
Krajevna skupnost Brezovica je podedovala vodovod iz let med prvo svetovno vojno. Do danes so zajetja in zbiralniki ostali isti, le omrežje se je obnovilo in znatno razširilo. Na ta vodovod so priključeni štirje zaselki, v petem, Vasi, pa so prebivalci zgradili nov vodovod sami s samoprispevkom in prostovoljnim delom, finančno pa so jim pomagali krajevna skupnost, občina Vič (male asana-cije) in občina Vrhnika (ker so na ta vodovod priključeni tudi občani Lukovice). Največ zaslug za ta novi vodovod ima takratni predsednik krajevne skupnosti Janez Pezdir.
Ob tem stanju zmanjkuje v Brezovici vode že vrsto let, zaradi povečane porabe je ta problem vsako leto bolj pereč. Do pomanjkanja prihaja zaradi premajhnih kapacitet obstoječih zajetij in zbiralnikov. Naročili so že projekt za dograditev
vodovoda. Vrednost predvidenih del je 31 milijonov, toda v ta znesek
niso všteti stroški z novimi zajetji. Po grobi oceni bodo celotni stroški okoli 150 milijonov.
Seveda se postavlja vprašanje, kako ta sredstva zbrati. Predvidevajo pet glavnih virov: podražitev vodarine za 100 %, samoprispevek, poso-jijo v banki, namensko dotacijo občinske skupščine in komunalni prispevek. V tem obsegu realizirani projekt bo zadoščal dvakratnim sedanjim potrebam.
Trgovina
Dober mesec je šele tega, kar je »Mercator" adaptiral na Brezovici svoje prostore. Potrebna je sodobna samopostrežna trgovina. Mercator je že začel postopek za odkup zemljišča v neposredni bližini spomenika NOB ob križišču Tržaške in Podpeške ceste.
Elektrika
V preteklih štirih letih so postavili na Brezovici dva nova transformatorja. Pri investicijah vanje so so-
delovali tudi prebivalci Brezovice, ki
so vezani na nova transformatorja. Njihovi prispevki so sorazmerno zelo visoki, zlasti še, ker na ta način rastejo osnovna sredstva elektropod-jetja. 2e danes pa se kaže potreba po novem transformatorju v zaselku Radna.
Brezovica se je razvila v dolžini 2 km vzdolž ceste Ljubljana -Vrhnika. Center naselja je križišče Tržaške in Podpeške ceste. Zaradi gostega in še naraščajočega prometa je ta odcep proti Podpeči in Rakitni zelo nevaren, tu se je primerilo že veliko prometnih nesreč, tudi s tragičnim izidom. Nujna je čimprejšnja ureditev te črne točke, pa tudi ureditev avtobusnih postajališč.
V doglednem času bo Brezovico prepolovila še hitra avtocesta Nova Gorica — Šentilj. Razbremenitev sedanje ceste pa bo najbrž le delna in kratkotrajna, ker bo narasel lokalni promet.
Pokopališče
Sedanje brezoviško pokopališče pnost
je polno! Zato je krajevna skupnost že poslala vlogo za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, občinska skupščina pa je v ta namen že nakazala 5 milijonov. Novi del pokopališča ob dosedanjem bo obsegal poleg zemljišča za grobove še mrliško vežico in parkirišče. Predvidevajo, da bo vse to dograjeno v dveh letih.
Naš prikaz brezoviških problem in življenja v tem kraju pa bi ne t popoln, ko bi obsegli le družben!1, komunalne objekte. Vsaj na kojj naj zapišemo še o družbenem in “c žabnem življenju na Brezovici. *\ radi'neposredne bližine Ljubija« ( Brezovica vezana na utrip slo*:, skega glavnega mesta. Prometne n s ze so dobre, skoraj pri vsaki Mm avtomobil. V samem kraju P* i zelo aktivni gasilci, ki vzgajajo 11 podmladek, od časa do časa pai 1 skrbe tudi za poživitev družab« življenja. Ker je pri šoli asfalti® < košarkarsko igrišče, ima ml«* 1 možnost redne vadbe. BrezoKj košarkarji redno tekmujejo v o« i
ski ligi mladinskih aktivov. W' niča, ki je doslej bolj životarila l
zaživela v novem prostoru, r, tako tudi klub mladih. Ko pafci
irostoru, f 1
vorimo o družabnem življenM' moremo mimo dveh znanih gosI 1 Pri Kopaču in Pri Poku, kjer je1 s stal tudi naš zapis.
Vedno več prometnih nezgo
Vse krajevne in občinske poti so sedaj makadamske in večinoma slabo vzdrževane. Promet na njih pa iz dneva v dan raste. Poseben problem je cesta na Postajo v dolžini 500 m. Z ukinitvijo vrhniške proge je raz-kladalna postaja Brezovica znatno povečala svoj promet. Samo podjetje Slovenija avto razloži tukaj 12 tisoč svojih avtomobilov, ki vsi vozijo po tej cesti. Program KS predvideva, da se v 4 letih asfaltira tako ta cesta, kot povezava zaselka Mala vas s Tržaško cesto in obvozna cesta skozi Radno ter 200 m ceste proti šoli. Vse te ceste bodo asfaltirali s sredstvi, ki se -bodo stekla iz samoprispevka, dotacije občinske skupščine ter prispevkov delovnih organizacij, ki koristijo te ceste.
Po vsem tem, kar dnevno vidimo na naših cestah, lahko M parno, da so prometne nezgode še kar naprej v precejšnjem pot* To dejstvo postaja iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče. Ljudje111 rajo na cestah vedno bolj pogosto. Vselej ko načenjamo vpra^I prometnih nezgod in njih težkih posledic, se nam vedno hk “ vsiljuje tudi vprašanje, zakaj jih je vedno več in kako bi obvarovali.
Danes bi se omejili na kratko le na pojav stalnega porasta ^ motornih vozil. Sodimo, da je prav to eden izmed glavnih ” teljev, ki pogojujejo tolikšno število prometnih nezgod.
Torej masovni prodor motorizacije na naše ceste. To je ] noma normalno za razmere, v katerih živimo pri nas. Sev normalno, da se je na področju izboljšanja cestnega omrežja*! času napravilo odločno premalo oz., da so mnoge zelo pome111 ceste še slabše, kot so bile nekoč.
Tako smo se znašli v situaciji, ko je naša cestna motorizacija1’ zadostnega življenjskega prostora in kot nam kaže vsakdanja! metna slika v mestih, se vsa motorizacija počasno preliva se n1 tja.
Kako hitro pravzaprav narašča število motornih vozil, ož i
metnih nesreč pri nas, nam kaže teh nekaj zgovornih številk:
B
1960
1969
št.mot.voz. prom. nesr. mrtvih teles. pošK°j^
47.500	4.300	192	4.043 la
172.000	9.350	583	10.022
Kaj se bo dogajalo pri nas v prihodnje? Ali bomo ^ dočakali, da bo dnevno na cestah umrlo za eno poprečno dr|,,V[ ljudi?	m
Že danes povzročajo prometne nezgode strašne posledice ^nj lahko pričakujemo še bolj črno prihodnost, če bomo ^ »križem rok".	j
Porasta števila prometnih nezgod ne bomo zaustavili. Pa.1^ lahko storimo mnogokaj za to, da se te boleče posledice orrfp, da se ne bodo te številke vzpenjale tako strmo navzgor. Šev* lahko trdimo in v današnjih pogojih še bolj upravičeno, ^ premalo pazimo nase, da vse preveč tvegamo in lahkom^ ravnamo, ko se znajdemo v težki ali izredno težki predse situaciji, kot so npr. prometne konice, mokre ceste, megla, k° smo sami toliko »odsotni" od prometnega dogajalB^ situacije, v kateri se nahajamo oz. v katero bomo z^lt, »razumemo" ali je ne zaznamo.	en
Naj ponovimo nekaj, kar velja za sleherno človeško dejstva vedno in vselej aktivno spremljajmo situacijo in stanje, v katefnai nahajamo, kjer delamo in kjer se gibljemo. Tako bomo mnog®' tudi v prometu, ugotovili, kje in kakšna nevarnost nam lahko P[za Na ta način imamo tudi več možnosti, da pretečo nevarnost I"0 pravočasno odvrnemo.	jv
Seveda previdnost sama po sebi še ni dovolj, če ne vemo.*j*° se moramo v prometu ponašati. Kakšne dolžnosti in P^lsk! imamo, kakšna so pravila prometa itd. Vse to je treba spoZfl^in seveda tudi upoštevati. To imenujemo s skupnim imeno^ v( »prometna vzgoja".	»tc
Marjan M/f
Urad za promet Lji*Mg
LISTAMO PO NAŠI PRETEKLOSTI
Povodni mož in osuševanje Barja
LJ
n«
sil
V morju trave se je Ljubljansko barje znašlo med svojim večtisočletnim
razpotjem še vedno v spominu dobrih, starih časov. Zgodovinski viri zatrjujejo, da je bilo na prehod
ŽIVAHEN PROMET
m	hodu iz neolitika v bakrcno-bronasto dobo na barju
še ogromno jezero, v rimski dobi pa je medtem že nastalo svojevrstno barje. Rimljani pa prejkone ne bi bili Rimljani, če se ob vsej svoji vojaški in državni organizaciji ne bi lotili tudi osuševanja Barja. Osuševanja pa so se lotili verjetno zaradi nastajajočega prometa. O njihovih cestah še dandanašnji zgovorno govore ostanki cestišč na šotni podlagi.
Zgodovinarji so si edini, da so Rimljani - tako vsaj vse kaže - regulirali tudi Ljubljanico. Zato se ne moremo čuditi, da vidimo še danes med Podpečjo, Notranjimi goricami in Žalostno goro strugo stare Ljubljanice, če-

favno je bila ta struga verjetno že regulirana. Bili pa so Rimljani svojevrstni ljudje, saj so se lotili med svojim bivanjem v naših krajih celo »preložitve"
----------*	!----J--------* *-■“-----ske'
vodna moč bliže peskokopu in
Ljubljanice. Hoteli so namreč, da jim je
kamnolomu v Podpeči, saj so v podpeškem kamnolomu lomili kamen za
ro svojin barjanskih tokovih Ljubljanica ni nosila tiste čase i1 i j., težkimi tovori, pač pa je nudila užitkov v izobilju tudi ljubljanskimi je nežem, ki so se radi ob nedeljah in praznikih vozili po njeni gladini. 7 (j „<> bila gladina Ljubljanice na Vrhniki prav tako visoka kot v Ljubljani. L pa se je nudil čudovit pogled na razsežne barjanske travnike in loge. ^ta! ljubljanski odličniki komaj čakali nedelje, da bi sc pri mestnih vratiijiter na ladjo. Malico so vzeli kar s seboj, saj tedaj ni bilo za vsakim vjbo »božjega pozdrava". Kosilo so si privoščili med postankom ladje,''* pa so na razkošno razsvetljeni vodni lepotici. Pa še recite, da n' L weckcnd v pravem pomenu besede.	naj
j P°
gradnjo Emone.
Z odhodom Rimljanov se je s stoletji spremenila tudi barjanska podoba. Bržkone so sc osušeni predeli morali umakniti vodi in močvirju. Nastopil je čas, ko so se na močvirnih šotoriščih, na okencih proste vode in ob bregovih Ljubljanice porajale turobne pravljice in legende. Pravijo, da je svoje dni osamljen čolnar, ki je pregloboko pogledal v kozarec, srečal na poti domov povodnega moža pa divjo jago in zelenega lovca, ki je podil pred seboj divjad, da je bilo veselje. Res je, da se povodni mož ni lotil čolnarja, toda spomin nanj je še dolga leta živel med Barjanci:
veslači, tiste največje pa so lahko po Ljubljanici prepeljale tudi i^lP01 ristov. Ladje so bile zavarovane pred dežjem z baldahinasto streh®j,obi bilo razkošje na vodi imenitnejše, so kdaj pa kdaj združili po dvC3. ] namestili na njunih palubah mize za svoje goste. Gostje so radi tudi *Sbai v ritmu počasnega valčku in kombinacija štirih večjih in manjših nudila tudi to zadovoljstvo. Zadovoljni pa niso bili samo vsi, ki so jil' J1 pete", pač pa tudi tisti, ki so odhajali na nedeljske izlete zavolj0^"1 ribolova. Ljubljančani so na barjanskem koncu streljali vsevprek godilo se je, da je čestokrat padel pod lovčevimi streli prenekateri ”1
Prometni problemi v občini
Naša občina leži v merilu mesta na prometno zelo bogatih mestnih površinah.
Preko našega območja tečejo trase dveh glavnih vpadnic in „ev-topskih rest" - Tržaška cesta E 93 in Dolenjska cesta E 94 v skupni dolžini 17 km. Obe cesti sta zelo važni povsem kot lokalni cesti, istočasno pa še kot mestni, predmestni, republiški, jugoslovanski in še evropski cesti. Ravno zaradi teh njunih funkcij vsesplošnega značaja se je naša občina ob letošnjem sporu tako odločno borila tudi za njuno temeljitejše vzdrževanje.
Občina je naročila za obe cesti obojestransko urbanistično obde-*?vo. Strokovnjaki nakazujejo v svojih elaboratih tudi v perpektivnem razvoju občine, predvsem pa mesta ^hk pomen teh komunikacij, saj , do široke od 40 do 60 in več metrov.
Stroški za njihovo rekonstrukcijo suri - ali celo šestpasovnice, z vso ovo spremljavo hodnikov za kole-“3 Pešce, podtalnimi napelja-lni’ kolektoijem, zelenicami, na-_!’ J,avnim cestnim prometom, P9 hodi, razsvetljavo itd. bodo zna-sm za vsak km cca 15,000.000 1fdo ln kdaj bo rušil stare ob-nnun • ccstah in zgradil vse na °. je seveda splošno razvojno
Mestna hitra cesta ob tržaški železnici skozi Rožno dolino, ki je podaljšek mestne hitre ceste skozi Tivoli, mora biti po mnenju strokovnjakov zgrajena ne glede na Tržaško cesto in novo Prešernovo cesto, ki bo šla po sedanji Levstikovi ulici. Tako bomo stvarno imeli skozi Rožno dolino in Vič dva močna in dokaj široka prometna pasova, ki bosta gotovo močno vplivala na življenjske pogoje tega področja. Isto velja tudi za Dolenjsko cesto, le v nekoliko manjši meri, ker je tam predvidena hitra cesta globlje na Barjanski strani, kjer še ni tako gosto naselje kot je na Viču in v Rožni dolini.
Za čisto mestne lokalne potrebe je občina zgradila in tlakovala nekaj prometno zelo bogatih komunikacij, ki s svojim potekom lokalno razbremenjujejo samo Tržaško cesto in sicer:
Skozi osrčje Rožne doline poteka nova Škrabčeva ulica s podaljškom vse do Ceste na Brdo in za zvezo do Vrhovcev. Po tej komunikaciji je speljana za Rožno dolino, del Viča, Brdo in Kozarje posebna avtobusna proga. Ta zveza z mestom mora imeti tudi v perpektivi isto neposredno zvezo s centrom mesta, to je v trasi sedanje Erjavčeve ceste, ne pa preko nove Tobačne ulice s križiščem pred
Sire zn ’ S° vse razP°'u^j've kapacitete v otroškem vrtcu na mreišiV^”1 Že vnaPrej zasedene, kljub temu, da so temu objektu šele je pi.J1 -esec zabetonirali temelje. Čim hitrejša nadaljnja izgradnja |lahiko 08 jfkrb sveta te krajevne skupnosti. Več o njenih problemih
t ---------------------------------— -
[“j?
(Snikom in mestr • adal za Rož-
Pomcn kot glTvn L . Prcdlnestni ' Poleg onisanih tm vPadnia. Iške vpadni! ^ mamo reP“bli-((Jadransko cesto M°čf,vsko aIi jSkofljici Pnih„ S- Prikl)u^kom na
Fdaj 0bčtaahoPJSk0 ccsto> kl j°
^>a gosto nasehe	?nklJučku
I,Viške ceste *n VV ? r^ullra v ‘rasi |Odreda vse h" .Sfste Doloihitskega ^nsko^^ke železnice, S
en! strani razlii-v JC treba vsaj ob -šce, saj ;e ^rit‘ za hodnike za
občino, ki bo že itak zelo obremenjeno.
Ob železniški progi poteka Cesta v Rožno dolino, ki bo v perspektivi zaradi hitre ceste okrnjena, bo pa imela s svojim podaljškom proti novi Viški cesti, Cesti Dolomitskega odreda in polhograjski vpadnici tudi po izgradnji hitre ceste velik pomen za lokalni, servisni in primestni promet.
Med Gradaščico in Tržaško cesto je zgradila občina paralelno Jamovo ulico, ki je tipična razbremenilka Tržaške ceste ter zbirna stanovanjska cesta tako za lokalni kot servisni promet. Zelo važno in ugodno je to, da ima Jamova ulica preko Mirja svoj lasten priključek na Titovo cesto in ne preko križišča pred občino.
JJ	^met zelo ne
ta celotno J^jrnA Pr“nestnc ceste
l*Ppd peško cesto ,4je ,BarJa ln sicer Vrhniko, Borov -Za dru8° zvezo z kitno itdB s ^hLc,°’J!reserjcm, Ra-taovini /■'■ S priključkom nn Ur...
Sedaj izgrajuje občina tudi južno od Gradaščice prometni sistem, ki poteka vzporedno s Tržaško cesto in z lastnim priključkom ha Titovo cesto. Tu je mišljena predvsem Gerbičeva ulica, ki bo po novih načrtih urbanistov segala do glavne nove Viške industrijske cone ob Bonifaciji oz. preko Jamove do Tržaške ceste.
Iz opisa sledi, da imamo v smeri Tržaške ceste obojestransko še po dve vzporedni komunikaciji, ki bosta tudi v bodoče bistveno vpli-
vali na promet na sami Tržaški cesti.
Iz elaborata za urbanizacijo Tržaške ceste ni razvidno, do kakšne višine so projektanti upoštevali te štiri lokalne, deloma celo primestne ceste.
Za zvezo med trenutno najbolj obremenjeno tranzitno vpadnico Tržaško cesto in Dolenjsko cesto je predviden na meji občine Vič in občine Center južni krak notranje mestne krožne ceste, ki poteka vzdolž Aškerčeve, Cojzove in Karlovške ceste. Ta komunikacija, katero še vedno predlagajo za preureditev v štiri - ali celo šestpasovnico, bo bistveno vplivala na delo in razvoj celotne univerzitetne četrti, festivala in šol ob tej cesti. Zato obstajajo še vedno predlogi, da bi se vsaj del ali celoto tega prometa preneslo ob Gradaščico oz. ob Mali graben na obodne komunikacije. Zato je načrtovana na meji med Ko-lezijo in Murgljami dvo - ali celo štiripasovnica v trasi sedanje Ceste v Mestni log s povezavo na Tržaško cesto pri Dolgem mostu in na Karlovško oz. Dolenjsko cesto ob Gruberjevem prekopu. Ta zveza naj bi bila tudi tranzitna, kolikor južno ob Malem grabnu ne oi zgradili hitre ali celo daljinske ceste kot glavno južno obvoznico. Razumljivo je, da dveh štiripasovnic v tem delu mesta verjetno ne bomo gradili, toda če se res hoče prenesti vsaj težak tranzitni tovorni promet iz Centra, potem bomo prisiljeni zgraditi vsaj eno štiripasovnico, pa čeravno bo to le mestna hitra cesta.
Povsem ob zunanjem robu Barja - tam pod Krimom pa bo potekala predmestna zveza od Loga na Tržaški cesti preko Notranjih goric-Podpeči-Tomišelj-Ig Škofljica do priključka na Dolenjsko cesto oz. avtocesto Ljubija na - Zagreb.
tl sredini, na meji med Trnovim in Kolezijo, bo potekala Titova cesta, ki bo iz sredine Barja posredovala promet južnih obvoznic na Center mesta.
V	perpektivi bo treba v zvezi z urbanizacijo Barja podaljšati sedanjo cesto od „Plutala“ na Cesti dveh cesarjev vse do Vnanjih goric ter Rakovo jelšo vse do novega mostu preko Ljubljanice, ki ga bo treba zgraditi pri Lipah za neposredno zvezo preko Ljubljanice s Tomišljem in Krimskim področjem.
Ob vzhodni strani Ljubljanice poteka vzporedno z Dolenjsko cesto sedaj vedno bolj obremenjena „Jurčkova pot" proti Debelemu hribu ter vzporedno z Ižansko cesto Peruzzijeva cesta do Mokarja in Podpeči. Obe imenovani cesti sta za to področje zelo važni komunikaciji, saj potekata na področju močne nedovoljene gradnje, ki bo zahtevala maksimalne stroške za urejanje komunalnih naprav in objektov.
V	prometnem oziru je treba omeniti verjetno še zelo perspektivno rečno plovbo po Ljubljanici v trasi predvidene vodne poti Donava-Sava-Ljubljanica-Vipava ali Idrij-ca-Soča-Jadransko morje za neposredno plovno zvezo med Panonsko nižino in Donavskim porečjem s Padsko nižino in tamkajšnjo bogato mrežo celinskih vodnih kanalov.
Pri reševanju prometa moramo vsekakor upoštevati nadaljnjo urbanizacijo Barja s perpektivno gradnjo novega bližnjega aerodroma, aero-taksijem, aeropošto, raketno postajo itd. za bodoče mestne potrebe, toda vse v merilu perspektivnega razvoja zračnega prometa pri nas in v svetu, ki je v vseh oblikah in potrebah v močnem razvoju.
Na območju naše občine potekata dve železniški progi - dolenjska in tržaška - ter opuščena vrhniška proga. Vse tri proge segajo dokaj globoko v predmestje in primestje tja do Grosupljega, Logatca in Vrhnike. Kolikor bi vzdolž teh prog še nadalje tako bogato razvijali naše razširjeno mesto kot doslej, potem bo treba resno misliti na uvedbo brzega šinobusa na železnicah, ki se v svetu pojavlja v vedno bolj izpopolnjeni m brzi izvedbi.
Razvoj mestnega javnega prometa se bo razvijal'Tudi na našem področju istočasno z razvojem mesta in izgradnjo mestnih komunikacij, ki šele omogočajo uvedbo težkih cest-
nih avtobusov. Vsekakor bo treba v perspektivi ojačiti mestni javni avtobusni promet na celotnem južnem delu mesta tja do Rudnika preko Galjevice, Rakove jelše, Murgelj in Bonifacije vse do Tržaške ceste.
V naši občini obstojajo sledeče prometne nejasnosti:
1.	Ali bo ostala železnica Ljub-Ijana-Trst v Rožni dolini, ali bo preložena skozi predor zadaj za Rožnik,
2.	Ali bi v tem primeru preložili železnico od Kosez mimo gradu Bo-kalce do Brezovice skozi Kozarje popolnoma k hribu in Podsmreki,
3.	Ali bi na opuščeni Tržaški železnici zgradili mestno hitro cesto in daljinsko cesto, ker je povsem jasno, da če ne bo potekala skozi Tivoli, ne bo tudi skozi Rožno dolino in bo potekalo vse združeno ali ločeno zadaj za Rožnikom,
4.	Ali naj se Rožna dolina še nadalje bori za zvezo z mestom preko najbolj naravnega priključka, to je Erjavčeve ceste,
5.	Ali naj ukinemo ves promet preko univerzitetne četrti. Festivala in šol s prenosom tega vsaj h Gra-daščici,
6.	Ali naj forsiramo predlog za preložitev dolenjske železnice od Šmarskega klanca s predorom proti Zalogu, da dobimo površino za južno obvoznico ali celo mestno hitro cesto, ki bi bila preko Barja za republiko in mesto predraga,
ŠKANDAL NA RUDNIŠKEM POKOPALIŠČU
Zadnje dni septembra so občani Rudnika opazili, da je njihovo pokopaušče razrito in da o nekdanjem pokopališču ni več sledu. Ogorčenju ni bilo ne konca ne kraja. Na krajevno skupnost Rudnik in občinsko socialistično zvezo so ves dan zvonili telefoni. Občani so bili enotnega mnenja, da je skrunjenje grobov v Kranju (ko je skupina huliganov vdrla v grobnico) prava malenkost v primerjavi z oskrunitvijo grobov na Rudniku. Organi krajevne skupnosti so skupaj z upravo ljubljanskih Žal ugotovili, da je tamkajšnji župnik Franc Štuhec brez privoljenja skupščine, sanitarne inšpekcije, verske komisije in uprave Zal, samovoljno razril grobišče in ga spla-niral. Pri tem posebej obtožujemo župnika, da je žalil pieteto mrtvih, česar po njegovem poslanstvu ne bi pričakovali, hkrati pa pustil grob znanega belogardista in črnorokca. Želimo povedati, da si tako samovoljnih dejanj, o katerih bo moralo še najbrž spregovoriti sodišče, ne dovolimo.
SAMOPOSTREŽBA NA RUDNIKU
Na bivšem igrišču Krima bo GP Ingrad začelo spomladi graditi novo samopostrežno trgovino. Na 600 kv. metrov prodajne površine, ki jih bo po vsej verjetnosti odkupila Prehrana, bodo uredili splošni špecerijski oddelek, oddelek za železnino, tekstil in nekaj obrtnih lokalov. Nad trgovino bodo uredili prostore za družbenopolitične organizacije. Sedanje barake oziroma provizorije, v katerih so te organizacije, bodo podrli. Pri tem pa ni jasno, kje bodo dobih nove prostore upokojenci.
SODELOVANJE V TEKMOVANJU 5 LET AKCIJ V KS
7.	Ali naj predlagamo mestu, da se prouči perpektivna urbanizacija Barja, ker je to za našo občino zelo važno razvojno področje,
8.	Ker nimajo Mali graben niti Gradaščica, še manj pa Glinščica pretežno dobo leta skoraj nič potočne vode, ker je vzdrževanje teh treh potokov na področju občine zelo drago itd., naj se prouči možnost popolne zapore Gradaščice vse od jezu na Kozarjah pa do izliva v Ljubljanico v Krakovem ter speljava Glinščice skozi Bonifacijo neposredno v Mali graben, vse s primernim
Krajevna skupnost Rudnik se želi vključiti v tekmovanje, ki gaje razpisal časopis Porodica in domačinstvo in nosi naslov 5 let akcij v krajevnih skupnostih. Tekmovanje obsega delo pri socialnem varstvu, komunali, pri ureditvi družbeno-političnega centra in podobno. Program tekmovanja bodo izdelali na podlagi predlogov sveta krajevne skupnosti in komisij.
URŠIČEV ŠTRADON NI VEC KRAJEVNA POT
Uršičev štradon, ki je še vedno pod upravo KS, je že tako naseljen, da bi spadal pod občinsko upravo. Ne sam>, da se je izredno povečal promet z osebnimi avtomobili, po njem vozijo tudi težki kamioni in ga je tako praktično nemogoče vzdrževati s skrommmi povečanjem profila Malega grabna sredstvi krajevne skupnosti. Občani pravijo, da kdor daje gradbena m smiselnim kanaliziranjem opušče- dovo,jenja ^ nove ^ dobiva tudi Lmunalni prispevek, in ta naj
prispeva tudi za vzdrževanje tega štradona.
ne Gradaščice. Nesporno trdim, da je sedanja Gradaščica in del Glinščice kompleksno leglo nesnage in zelo umazane in okužene vode, brez vsake lepote ob še tako krasno ah slabo vzdrževanih bregovih. Vsa mesta take potoke kanalizirajo ah prekrivajo. Mi bi to s pridom pora-bili za zelenico oz. za promet,
9.	Ah naj vztrajamo, da se v trasi Rakove jelše zgradi neposredna zveza z Ižansko cesto,
10.	Ah naj predlagamo gradnjo mostu na Ljubljanici pri Lipah za zvezo s Tomišljem.
Vprašanj je še več, toda naštel sem le glavna problemska vprašanja, ki bodo v perpektivi močno vplivala na nadaljnji razvoj občine, mesta in celo repubhke.
Lokalne prometne probleme naj sprožjio bralci, pa jih bomo skušali tolmačiti in obrazložiti.
CIRIL STANIČ
ŠOLA OSKAR KOVAČIČ JE PRETESNA
Če ne bo kmalu zgrajena nova šola na Rudniku, bo morala šola Qskar Kovačič v tretjo izmeno. Predvidevajo, da prihodnje leto ne bo nobene nove učilnice več. Zaradi novih naselij vpis skokovito narašča. Predlansko leto se je vpisalo 60 otrok, letos 92, prihodnje leto pa računajo, da se jih bo vpisalo 115. Tako se celotni šolski problematiki na območju naše občine pridružuje še Oskar Kovačič.
ali naj Čakamo na epidemijo?
V novem naselju v Vintarici nimajo urejene kanalizacije. V kanalih se tako nabirajo fekalne vode, ki grozijo, da bodo ob neki poletni vročini okužile okolico in bo ta del Ljubljane ali pa še širše območje preplavil val črevesne epidemije. Pred dvema letoma, ko bi stala kanalizacija še 70 milijonov, ni hotel o njej nihče nič slišati. Danes je pa ta vsota že mnogo večja. Čeprav črni graditelji niso prispevali v občinsko blagajno niti dinatja, pa zahtevajo sedaj kanalizacijo.
HORJULSKA ŠOLA
, Tako kot v vseh občinskih
predelih nenehno narašča število prebivalstva, tudi v Horjulu in v njegovi okolici. Tako so tam samo v zadnjih letih zgradili kakšnih 60 novih individu-alnih‘hiš. Lansko šolsko leto so imeli v tem kraju 9 rednih učnih oddelkov, 1 čipkarski oddelek in 1 oddelek za podaljšano bivanje učencev. Skupno torej 11 oddelkov. Tak položaj je narekoval uvedbo dveh pokiih izmen, oziroma uporabljajo za pouk tri ločene stavbe. Da bi
ŠPORTNO DRUŠTVO KRIM
Na območju KS Rudnik je bilo športno življenje dolga leta
omrtvičeno. Na iniciativo sveta KS pa so v kratkem imenovali iniciativni odbor, nakar so spomladi pripravili občni zbor. Zdaj po dopustih se že čuti, kako lepo jim gre v klasje ta pobuda. Posebej aktivni so strelci, ki imajo v svojih vrstah tudi republiškega prvaka, aktivna je nogometna sekcija, ki je imela že tekmo, sekcija namiznega tenisa in smučarska sekcija. Novo igrišče že pripravljajo, prva tekma na njej bo.oktobra.
NA RUDNIK DVE TELEFONSKI GOVORILNICI
Na Rudniku bi potrebovali nujno dve telefonski govorilnici. Eno na Barju, eno pa blizu Vintarice. Tam okoli namreč ni nobenega telefona, ki bi bil vsak trenutek dosegljiv za javnost.
pokrili vse naraščajoče potrebe 3rih, Tri morali
KS KRIM - RUDNIK
po učnih prostor čimprej zgraditi 16 učilnic z vsemi potrebnimi kabineti in s telovadnico.
Mladi člani kulturno umetniškega društva BARJE, ki so po nekajletnem premoru v pretekli sezoni uspešno naštudirali igro „PESEM S CESTE", se za to sezono še bolj vneto pripravljajo: s kar največjimi delovnimi uspehi bi radi proslavili pomemben jubilej — dvajsetletnico svojega društva.
^1° labod, pot
Po tokovih Ljubka n,.Cm bi !ahko močno dvomili v koristnost takšnih izletov vodno perjad. e’ vsai kar zadeva nestrpne lovce, ki so vsevprek uniče-
Natanko po, ZORNOVI DOMISELNI NAČRTI Jubljano ,n	Pnsd prihodom francoskega maršala Marmonta v
no	h,a v’|il* mu Prodajo na Barju v raziskovalne namene zajeten
t ie kocSVetu dokazal i,a„P0vr^b’' ?15 oralov se je Zorn lotil najprej osušitve, !<ncnnj?0iv“ia - no ko.J'od°vitna je tudi barjanska zemlja. Zadostoval mu ilnaF» bližin,	mcd Vičem, Kozarjami in Brezovico - v
rtaki-Mnke/n °sušil	železniške postaje na Brezovici, da bi lahko sko-
. tenie „ (^dalnj aosnJli ^ Zornovim načrtom pa so močno nasprotovali 3bo£ta!OJ!h Pravi! dS^f’ ¥ 50 v osuševanju bananskih površin videli kra-T Ni l!n .Uradno prilh.K?/8 ,n ribolova, ki sta bila tiste čase na Barju sila - kui?m‘l0 niti Portret M zabavo in počitek.
nam« 1 8radnje GruKf,r;f° desetletje, ko se se - sledeč Zornovim izkušnjam Osuševalnih HMVega kana'a, ki so ga 1780 slovesno izročili svojemu *' » °nprasu Svete alian,« 1,0 izredno uspelem Zornovem prvencu lotili *jZornu n • Gruberjevega ka^1"0*1 f3 50 f”1' vsi> ki so s* predstavljali, da bo ' podjetni ,tak v rizLLul nK. •°unoči re5en0 tudi barjansko vprašanje. ' Oblast1, k*! šele, d£ Jbi s(F naVIV h°tel *lcd,tl nlhčc med ljubljanskimi * Nekaj ,et	načrtnega osuševanja Barja lotila takratna
^vanjlFha0 lcdmo "Načelo ~	lc. zdramili ob spominu na Zornovo
te!’
kompleks preko 16.000 hektarov, ki bi se ga morali lotiti s hidrotehničnimi urejevalnimi deli, da bi pridobili čim več donosnih kmetijskih površin. Tako pa danes izkoriščamo na Barju od celotne njegove površine le okoli 30 odstotkov vsega, kar lahko v rodovitni prsti nudi kmetijstvu - bolje rečeno L poljščinam.	Piše Ivan Virnik
PODALJŠATI AVTOBUSNO PROGO

Sps



Čeprav je bilo podaljšanje avtobusne proge na Rudniku pred časom že na prioritetni listi, je stvar zaspala in tako morajo ŠTEVILNI PREBIVALCI Orel, Sp. Rudnika in Vintarice hoditi do avtobusa pač peš do zadnje oziroma prve avtobusne postaje mestnega prometa. Vse bi še šlo, če bi imeli tamkajšnji prebivalci ob robovih pločnike, tako pa orajo pozimi ob odrinjenem snegu hoditi skorajda po cesti. Prebivalci Rudnika predlagajo, da bi potegnili avtobusno progo do zgornje črpalke, s čimer bi zajeli vse prizadete občane. Zataknilo pa seje pri Ljubljana Transportu, kjer pravijo, da bi sc jim proga ne izplačala. Razen tega pa nek organ zahteva izgradnjo podvoza, češ, da bi drugače zadrževali promet na Dolenjski cesti. Ljudje menijo, da so taki razlogi nesmiselni. Ljubljana Transport je že večkrat sam poudaril, da postane proga rentabilna
šele po nekaj letih, ko se ljudje navadijo na avtobus. Spominjajo se na primer trnovske proge, kjer so hoteli avtobusno linijo že ukiniti.
pa so čez leto ali dve ugotovili, da je to prav donosna proga. Brez pomena je tudi drugi razlog, da bi gradili podvoz na močvirnatih tleh. Če hočemo čakati na podvoz na Barju, ga ne bomo dočakali nikoli. Promet bi pa ravno tako s prečkanjem avtobusa čez cesto zadrževali tako kot sedaj, samo da kakšen kilometer više.
NA GAUEV1CO SEMAFOR
Plovba po Ljubljanici v 17. stoletju (iz Valvazorja)
Pri izhodu Galjevice na Dolenjsko cesto je bilo doslej že 6 smrtnih žrtev. Ob dokončni komunalni ureditvi tega predela bi morali to križišče semaforizirati.
VIČAN TADEJ BRATE PIŠE KNJIGO O ZGODOVINI ŽELEZNIC
Lokomotive skozi stoletja
Komaj triindvajsetletni slušatelj fakultete za strojništvo ljubljanske univerze Tadej Brate z Jamove ceste 59 bo s svojo edinstveno knjigo o zgodovini železniške vleke pri nas že v bližnji prihodnosti obogatil skopo slovensko železniško literaturo. Ljubljanski zanesenjak se s svojo iz-
redno bogato zbirko, ki je že danes miniaturna podoba železniškega muzeja, uvršča med tiste redke Jugoslovane, ki so zaslužili častno mesto med kronisti naše železniške zgodovine od njenih prvih začetkov do danes.
Za Tadeja Brateta, kuštravca z Ja-



kmmm
m
Tadej Brate, le 23-let mu je, vendar je že pravi izvedenec v zgodovini železnic.

Srečanje s slikarjem Danilom Emeršičem
S slikaijem in članom uredniškega odbora Naše komune sva se dogovorila za zmenek takoj po seji uredniškega odbora. Pravzaprav sem se obrnil nanj ob nepravem času. Bil je ravno v svojem elementu - ko se je z vso svojo zavzetostjo boril za list, kateremu služi z vsem srcem že 6 let. List mora vsebinsko bogateti, ne smemo dovoliti, da bi nam rezali denar uradniki, takoj ko se odpovemo stvarnim ambicijam, je v nas že kal razkroja.
In to so pravzaprav tudi njegova izhodišča umetniškega ustvaijanja.	^
Sicer sva se pa po seji vendarle dobila. Pred kratkim si imel umetniško razstavo v Gorenjskem muzeju v Kranju. Kaj te je vodilo pri ustvarjanju tega umetniškega opusa?
Pravzaprav ne spadam med redkobesedne — vendar o sebi S
zares nerad govorim, mislim pa, da so moji odnosi do življenja ^
in slikarstva tesno povezani. Če se v življenju borim za nekaj,. S potem to izrazim tudi v svojih slikah — če nekaj občutim, po- ^ tem najdem tudi ustrezne barve, tehniko, perspektive, ritem, S mere in prostor, da to tudi izrazim na papiiju. Borim se proti ^ notranjemu človeškemu razkroju in se s tem izrekam za polno, ^ utripajoče življenje.	S
O svojih delih za razliko od številnih sodobnikov na sliki ^ ohranjaš predmet, pojasni nam umetniško ozadje takega pri- ^ stopa.	S
Zanikanje predmetnosti čutim kot negativen pojav, predmet, s ki ga želim izraziti, zato ne uničim, ampak ga obdržim, četudi ^ je zmaličen.	J
Umetniške razstave, kakršne prirejaš v Sloveniji in drugod, so s
zate najbrž precejšnje finančno breme. Kako prebrodiš te te-
zave?
Najbrž res. Nad razstavo, ki sem jo priredil v Kranju, je pre- s vzelo pokroviteljstvo podjetje Tovarna Zmaj in izvozno uvozno ^ podjetje Centromerkur iz Ljubljane. To je zagotovo lep dokaz ^
tesne povezanosti, ki se lahko zasnuje med tovarno in umet- ^
nikom. Mislim, da bi lahko podjetja živo in aktivno sodelovala N pri številnih drugih umetniških prireditvah v Sloveniji.
Kaj bi rekel o stanju kulture v naši občini	^
Predvsem sem mnenja, da živi na območju naše občine toliko ^ odličnih umetnikov od akademsko izobraženih pa do preprostih ^ podobarjev, da bi morala Naša komuna odstopiti prostor tudi ^ njim. Kar se pa tiče odnosa do kulture, pravzaprav do kulturno ^ zgodovinskih objektov, je le-ta vreden velike graje. V občini ^ imamo celo vrsto gradov — recimo Polhograjskega, kulturno- ^ zgodovinski spomenik na Ahacu, Bokalce, vrsto cerkva, ki so ^ zapuščene in podobno. Sprašujem se, če ni prav v nobenem teh £ krajev primernih ljudi, ki bi se zavzeli za kulturne spomenike in ^ v njih prirejali različne stalne ali občasne kulturne prireditve, ^ denimo stalne razstave o folklori tistih krajev, slikarstvu, podo- ^ barstvu in podobno, saj so to znani turistični kraji. Za Polho- ^ grajski grad bi se zavzel tudi sam in prepričan sem, da bi mi ob S strani stal tudi uredniški odbor Naše komune.	^
Lep pozdrav, Dane, in mnogo dobrih želja za uspešno umet- J
niško delo !
PETER LIKAR g
move ceste, predstavljajo lokomotive nadvse privlačen svet. Prav tisti
svet, ki mu je v skromni podstrešni sobici, le streljaj od uničujoče be-
sobici,
tonske džungle, odprl nedosegljive razsežnosti železne ceste. Tisti, ki jim je monotona pesem njihovih najljubših prijateljic drugi dom, bi dali verjetno vse, če bi vedeli za Tadejev zaklad. In resnično je njegova zbirka najrazličnejših predmetov, ki nas tako ali drugače spominjajo na več-nožna piskajoča „strašila“, zaklad, vreden suhega zlata. V devetih letih je Tadej nabral deset tisoč fotografij, v dveh letih je zbirko izpolnil še z dva tisoč barvnimi diapozitivi, na kinoprojektorju bi vam lahko zavrtel film, dolg nič manj in nič več kot štiri kilometre ... Kartoteke na Jamovi cesti hranijo natanko popisane in označene vse vrste lokomotiv, ki so se bohotile po slovenskih progah vse od leta 1935 dalje, podatke o še starejših primerkih lokomotiv, obsežno, knjižno zbirko o železniški vleki, makete, skice, napisne lokomotivske plošče, stare strojevodske ure iz dobrih, starih časov divjega zahoda, signalne troblje, tablice s kotlov, svetilke, piščalke, tovarniške ploščice, odpravniške tablice. Z eno samo besedo - bogastvo, ki bi o njegovi vrednosti bilo danes še težko govoriti, a vendar bo čez nekaj let služilo kot zgovoren dokument veselih in žalostnih časov naše železne ceste.
Za prvega Jugoslovana, ki se je z vso vnemo in mladostno zagnanostjo lotil pisanja knjige o zgodovini železniške vleke pri nas, je bržkone najznačilnejša ugotovitev, da posveča ob študiju največ prostega časa konjičku, kaj nenavadnemu in nemara tudi nedojemljivemu za naš vsakdanji življenjski utrip. Tadejevi ..železniški začetki" segajo kar dvajset let nazaj, ko seje šele dodobra postavil na lastne noge.
„Še tri leta mi ni bilo, ko sem nič kolikokrat pokukal iz maminega vozička ... Pa še kako dobro se spomnim teh let! Vedno sem rad opazoval vlake. Kot otrok si sploh nisem mogel predstavljati, da mi bodo lokomotive že čez nekaj let pomenile drugo življenje. Vse, kar se je v začaranem krogu vrtelo okoli delovanja velikih koles lokomotiv, ki se spletajo drugo v drugega, a se vendar nikoli ne zapletejo, vse to je tako ali drugače pritegnilo mojo pozornost."
Tadej pa ne bi bil kar je, če vam ne bi „iz rokava stresel" zvrhano kopico letnic. Pravil mi je, da jc v drugi polovici decembra 1892 slovesno prisopihal mali vlak iz Poljčan v Slovenske Konjice. Tako se je s konjiškim slavjem začela življenjska doba edine ozkotirne železnice na Slovenskem. Toda to je le kanček vsega, kar tiči v mojem sobesedniku, ki si je zadnje čase utrl pot med tiste redke Slovence in Jugoslovane, s katerimi je neločljivo povezano žitje in bitje zgodovine naših železnic.
Ob našem kramljanju s svojevrstnim viškim zanesenjakom pa prej-
Na začetku in koncu velikolaških slavnostnih dni ob 500-letnici kraja so domačini upri# -Levstikovo enodejanko „Juntez“ v režiji Jožeta Voznyja.	^
m
1
u
Kulturni teden v Laščah
Petstota obletnica Lašč je močno razgibala gospodarske, politične in kulturne činitelje kraja in občine. Spored kulturnih prireditev kaže, da ni želja po lastni izpovedi domačinov prisotna samo pri odraslih,
koncert godbe na pihala je izvajal orkester iz Tržiča pod vodstvom Marjana Sajovica, učitelja glasbe iz osnovne šole v Velikih Laščah. Literarni večer je pripravilo Društvo slovenskih pisateljev. Zanimiva in uspešna
IV]
sle
Vrsto proslav je zaklju^ jS kalni koncert moškega pevs?
zbora — pod vodstvom #

vodje Jožeta Gačnika.
ampak tudi pri mladini in to na Je bila slavnostna akademija šol
kone ne bi bilo odveč, če bi znali z
večjim posluhom ceniti Tadejev prispevek k zgodovini naših železnielše toliko prej prav zdaj, ko se jc TO-
prej prav zdaj, ko se je' ločil, da naposled zbere v svojem knjižnem prvencu vse, kar se je v okroglih sto letih dogajalo z železniško vleko na naših progah.
IVAN VIRNIK
različnih področjih umetnosti na literarnem, glasbenem in likovnem. Justina Jagodičeva, upokojena učiteljica je pripravila obširen zgodovinski pregled Lašč. Obisk Trubaijevega, Levstikovega in Stritarjevega rojstnega kraja je obiskovalcu proslav to zgodovinsko podobo še dopolnil (Rašica, Podsmreka, Retje itd.).
S predavanjem o zgodovini Lašč in s Frana Levstika enodejanko Juntez seje spored kulturnih prireditev, ki je trajal od 19. do 26. septembra 1970, šele začel. Ob otvoritvi je bilo prisotnih več kot 500 ljudi, tako da so morali naslednjo nedeljo Junteza ponoviti, če so hoteli zadostiti v željam vaščanov. Odrski prikaz je vzpodbudil dramsko skupino, da je po več letih oživela in da bo s svojo tradicijo tudi nadaljevala. Po spominski svečanosti na grobišču padlih borcev NOB je bila v nedeljo, dne 20. septembra otvorjena razstava umetniških del likovnika samorastnika Janeza Černača. France Modic je razstavljal umetniške fotografije in reprodukcije laških značilnosti iz preteklosti, ki so v pretekli ali novejši dobi delale na kulturnem in družbenopolitičnem področju. Promenadni
ske mladine. V osnovni šoli Primoža Trubarja so nastopili instrumentalna in folklorna skupina ter recitatorji (vodja Sajovic in Perhaj) mladinski pevski zbor pod vodstvom ravnatelja Nika Valjavca in gojenci - solisti glasbene šole Vič-Rudnik.
rala sta Silva Zakrajšek,e Andrej Žmuc.	''mc
Ves spored prireditev jejili kazal voljo in hotenje ml^r in odraslih po kulturnem polnjevanju in lastni izpcl»e na umetniškem področju-K' deč svetlim vzorom svojih ^d kih prednikov: Trubarja, vs stika in Stritarja.	IVl
CVETKO BUDKO.jJ
l (
Amaterska kulturr 70/71
i
Amaterska kultura v naši občini je bila v sezoni 1969—70 uspešna, lahko bi celo rekli, da je bila uspešnejša kot vsa ptfJ*e leta. Posebna značilnost te sezone je bilo utrjevanje že obstoj amaterskih skupin in dejavnosti ter poživitev nekaterih, ki jjf® dalj časa počivale. Uspešno je bilo uresničeno stremljenje, vj1 povečali množičnost v kulturno prosvetni dejavnosti! hkrati pa povečali tudi kvaliteto. Zgovoren dokaz tega uspeha jo”*' ponovna uvrstitev amaterskih gledališčnikov iz Horjula na jufF*1 vanski festival amaterskih gledališč na Hvaru.	_ Jr!
Če je bila prejšnja sezona uspešna, si moramo prizadevati,**^1
prihodnja sezona, ki je na pragu, še uspešnejša.
ah
Občinski svet kulturno prosvetnih organizacij je razpravljal o prihodnji sezoni že na svoji zadnji seji pretekle sezone. Ugotovil je, da bi morali še nadalje krepiti vse že obstoječe dejavnosti in kolikor je le mogoče razvijati še nove.
treba pomagati z iskanj®5^ primernejših kadrov. ^t -
Seveda bo moral
svet kot doslej tudi v prih^L.
Babica, vzemi otroke!
pravljal, da je na področju občine 700 razpoložljivih mest, ki jih zaseda 1000 otrok. Ob tem pa ni še
Ugotovitev, da predstavlja otroško varstvo v naši občini vsako leto večji problem, ni nova. Razlogi za tako stanje ne tičijo samo v počasni gradnji teh objektov, ampak mu botruje tudi razmeroma naglo večanje števila mlajšega prebivalstva, večje zaposlovanje, splošen dvig standarda in ne nazadnje spoznanje staršev, da otroški vrtec - zlasti leto dni pred vstopom v šolo - lahko nudi otroku	jo po vrtcih 620 prošenj za	sprejem
mnogo več vsestranskega znanja,	otrok in da dnevno trkajo	na n)i-
kot ga lahko nudijo sami.	hova vrata novi m novi starši, ki po-
Od tod torej vedno večje vrste	tem ugotove, da ni prav	nobene
nihče izračunal, koliko je tistih staršev, ki bi morali dati nujno otroka v vrtec, pa za to nimajo denaija — niti nihče ne ve, koliko je v občini babic in gospodinjskih pomočnic. Edini podatek, ki daje slutiti, da z babicami ni vse tako rožnato, je, da ima-
pred otroškimi vrtci, odtod razočaranje in jeza staršev, ko ugotove, da za njihovega otroka v vrtcu še dolgo ne bo prostora.
Občinski svet za šolstvo ugotavlja v analizi, o kateri je nedavno raz-
možnosti, za varstvo, nudijo po oglasih 40 in 50 tisoč dinaijcv za laično varstvo nezrelim in pogosto nezanesljivim osebam.
Ce bi imeli torej še enkrat več vrtcev kot jih imamo, bi komaj zadostili popraševanju.
Ob tem pa ne smemo prezreti podatka, da so izdatki za vzgojno varstvene ustanove od 1966 do 1970. leta neprestano rastli. 1966 so znašali 17.200 - letos pa 3400.000 N dinarjev.
V najslabšem položaju so vse mestne vzgojno varstvene ustanove, kjer „presegajo plan" povsod za več kot 50 %. Kje so torej hitre in učinkovite rešitve? Predvsem bo treba seveda povsod, kjer je to le mogoče, začeti z gradnjo novih varstvenih objektov. Skupščina pa mora, če že drugače ne gre, iskati možnosti za najcenejše rešitve, čeprav se pogosto izkaže, da improvizacija čez nekaj let ne ustreza več. Pri tem mislimo na gradnjo montažnih objektov, nakup individualnih hiš in hitrejše in energičnejše nakupovanje posamez-
Gledališke skupine naj bi že o pravem času, se pravi pred začetkom sezone, izbrale primeren repertoar, ki naj bi ga začele uresničevati kakor hitro mogoče. Občinski svet naj bi poskrbel za režiserja vsem tistim gledališkim skupinam, ki nimajo dobrega režiserja. Hkrati naj bi občinski svet pomagal izbrati kar najprimernejši program. Gledališke skupine, ki so izvedle premiero tik pred koncem sezone, naj bi z naštudiranimi deli gostovale v novi sezoni tako v občini kot izven občinskih meja.
bdeti tudi nad vsemi , , kulturnimi dejavnostih* . skrbeti za njihov skladen in kar najbolj uspešno del0 .J Mimo tega pa si je ob™*.
svet kulturno prosvetnih ^
nizacij zadal za novo sez° novo nalogo: sestaviti p*Tj kulturnih prireditev za P°7q je vse občine. Za začetek.^
bil ta program sestavljen ' 1
reditev, ki bi jih prispe'^.. samezna kulturno P^aa) društva v občini z vsenh ■’yv<
C vseu" -
nostmi. Ko bi si s takšni*!1'"' gramiranjem nabrali nek*!,?*4
nizacijskih izkušenj, bi ^
uvrstili v letni program ~ kulturnih skur1
osi
Slikar oz. grafik Danilo Emeršič, član uradniškega odbora Naše komune, je svojim dosedanjim razstavam dodal še razstavo v Kranju. Na sliki: Med otvoritvenim govorom ravnatelja Gorenjskega nuzeja Ceneta Avguština (na desni), na sredi je razstavljajoči umetnik, levo od njega pa predstavnik mecenskega podjetja „Zmaj“ Gabrijel Sfiligoj z ženo Nado.
nih stanovanj v večjih stanovanjskih blokih. Le ob taki politiki lahko ra-
čunamo, da bomo problem otroškega varstva čez nekaj let črtali z liste perečih problemov.
PETER LIKAR
Glede pevske kulture naj bi občinski svet skušal najti primerne zborovodje za zbore, ki so že formirani ali šele nastajajo, a so brez zborovodij (Škofljica, Barje). S tem bi ta kulturna zvrst dobila širši razmah in pomembno poplemenitila vsa naša kulturna prizadevanja.
Mreža amaterskih ljudskih knjižnic je na izvenmestnem področju naše občine že dokaj razpredena (12 knjižnic), vendar še vedno ne toliko, da bi bilo enakomerno pokrito vse območje občine. Tudi vse obstoječe knjižnice ne delujejo enako uspešno, čeprav je nekaj takih, ki bi bile lahko z opremo, knjižnim fondom in vnemo knjižničaijev-volonteijev za vzgled marsikateri poklicni ustanovi te vrste. Manj uspešnim knjižnicam, ki sicer že imajo materialne pogoje za delo, bo
sto vanja drugih področij.
Tak prireditveni prog*' -posredovah vsem zain^dn nim, predvsem kulturni**1^ nizacijam, ki imajo niJ~ dvorane in drugo V°jNi opremo, pa tudi kJ®V__ skupnostim, šolam in d«*“ ^ organizacijam.
S takšnim programira*^ », vnesli v delo naših ki**j ^ skupin več načrtnosti, ^ govornosti, hkrati pa bin^6 vnaprej zagotovili možn°f~' stovanj v občini in mofffipVc drugje. Seveda bi jim -gotoviti tudi material#* pel nosti gostovanja.	. tAa
Občinski svet bo tu jh— sezoni organiziral osred*|km činske prireditve: jutVai
uih #
deseto revijo gledaliških
_u X!—I----- ------riik%
ob občinskem praznikV Čanje mladih pevcev oh mladosti in prireditev kazom dosežkov pevska1 ^ ^ rov odraslih in folklore. < b.maK^
OVA SEZONA PRED ŠOLSKIMI DRUŠTVI IN MLADINSKIMI AKTIVI
ETOS TEKMOVANJA V10 PANOGAH
'činska zveza za telesno kulturo v skrbi za otrokov razvoj
Šolska športna društva in adinski aktivi so v telesni ?oji mlade organizacije. Zato jka nova sezona pomeni na-Ijnjo rast in jačanje. Oboje pa seveda odvisno od pogojev, wner, ki jim jih okolica di...
Ti pa niso za vse enaki, ne KI občimuni v Ljubljani, niti občini sami. Zato bo tudi iva sezona za vsakogar razna. Nekdo se bo boril šele za sradnjo prepotrebne telo-flnice ali za asfaltiranje igri-a. drugi bo že lahko učil otro zadnjih skrivnosti športn oz>roma panoge.
Tako bodo tudi v tej sezoni P.aten otroci zaostali za svo »i'vrstniki drugod.
Toda sodoben objekt ni vse nm* iše osveščenost in volj; ,i ate jev šcd- Kjer na otrokov .rmin r,aZV0J 8ledaj° z vso res-ii,	’ tam se otrokom ni bati,
^ 1 v. P°znejših letih morali ^gosteje obiskovati zdravnike drug,.
!k,P7r!j Pravzaprav občinska . ^^sno kulturo vsako ieiihnv-k13®3 So*ani Pri enem od
fcojf ^ Pred'-t0v
^ je Predmet, čeprav tvoi ? i!1Stvenih za otrokov
•^ka a;,11? kc^aj naj navadi člo-
i ob n n b° Pr0sti čas izkoristil novo organizma, ne pa za
njegov propad? Odgovor je znan: osnovna obvezna šola.
Vse te stvari so pravzaprav že dognane, znanstveno utemeljene. Treba je samo izvajati. In tega se držimo.
Zato bo nova sezona še živahnejša za šoloobveznike in mladince. Občinska tekmovanja bodo v desetih panogah. S tem smo zajeli vse športne panoge ki so v učnem načrtu osnovnih šol. V tem smo med ljubljan
skimi občinami edini. Mimogrede opozarjamo, da v tej sezoni ne bomo nikomur dovolili tekmovati ali vaditi v obleki, temveč samo v primernem športnem oblačilu.
V šolskem letu 1969/70 seje tekmovahj udeležilo 3000 otrok, leto prej pa le okrog 600. Tekmovanj se udeležuje največje število otrok, ki ga dovoljujejo razpisi. Še celo „navi-jači“ pridejo na tekmovanja
NOGOMETAŠI SVOBODE VODIJO V SNL
PRODOR K VRHU
Optimizem kot še nikoli doslej
Trener Svobode Vladan Mladenovič je letošnjo sezono optimist kot še nikoli doslej. Njegovo optimistično razpoloženje pa slej ko prej preveva ena sama želja — osvojitev naslova slovenskega nogometnega prvaka in uvrstitev v zahodno skupino II. zvezne lige. Še pred začetkom letošnjega tekmovanja v SNL, nam je Mladenovič zaupal, da bo njegovo moštvo igralo na domačem terenu sleherno srečanje na zmago, vendar pa vse kaže, da je bil njegov optimizem le nekoliko pretiran. Zakaj? Odgovor je sila preprost.
Res je sicer, da se je Svoboda po slovenskega nogometa. Za tolažbo
treh kolih jesenskega dela znašla na vodilnem mestu, vendar moštvu ne gre odpustiti izgubljene točke v prvi prvenstveni tekmi s celjskim Kladi-varjem. Celjani so namreč favoriziranim domačinom odščipnili že na samem startu dragoceno točko, ki sicer ne predstavlja tragedije, vendar pa bi lahko pomenila usodno prelomnico v nadaljnjem teku dogodkov na kvalitetnem vrhu vrhunskega
OHTRETl NAŠIH ŠPORTNIKOV
)
r|tervj
rvakovi superlativi
u z rekordeijem Božom Linhartom
fy.uIt °teH^^tkidevetnajst*etn‘ slušatelj 1. letnika ekonomske isto m kravl lirc-f"1’ J* je z rimskim rekordom v disciplini
»cmurja ki 0 . eset'nske za slovenskim rekordom Janeza dmi plavalen iP ^ Pekdanji član državne reprezentance in od-Ob letošnji ra?is^eSa Triglava postavil že pred desetimi leti. licem treni rekordn| Linhartovi beri predstavljamo našim ifl10 se da « n° !laihit rej šega slovenskega plavalca. Odločili 't običajno /P?t,?ne8a ®°ža predstavimo nekoliko drugače >« smo sicer n • ^e. ,ud' najin razgovor tekel precej drugače, ^	av<ljeni kramljati z našimi znanimi športniki.
^boljši rezultati?
fSfli vletošnjimi?6 Za vse *ri discipline, v katerih sem nastopil [o mu s 57 5J 6i/11®va*ni sezoni. V disciplini 100 m kravl sem v jiiljši čas doslei v ei do.^egel ^oj osebni rekord in drugi naj-i *vl preplavil jT oven*ji sploh, medtem ko semprogo 200 m oiiiO m kravl ? n V-k^^ ^;®T,6. Tu je ne nazadnje še disciplina
0svojitev n i
cfltO m kravl v Ve ^ hVa c*ržavne8a prvaka v tekmovanju na
itaiK?žiiuspeh?
jSftavnem PrvenstL^0* 2'8*8 medalja na letošnjem jubilejnem dlsciP>im 200 m kravl.
m* ,ak'ik°v p'a,,"iui° paS
4 v/,;','f ?
rOstimi besedam!116 113vdošili, da tega ne morem opisati s pre-* (dno tremo 01 najkrajše proge — 100 m kravl - imam skoraj
NaHiuTsam HUbljano-
mel°dija?
V mesečim“ Glenna Millerja.
sfer-
|v^W"g0-
,,C?^ajnTsr,?
5 rVSportu aicv>^vL^^-VOSttrd° deb> 50 vedno jamstvo za ji— Ce
jjtmovalne aren^t'Aa'-em športnem udejstvovanju posloviš od Jr 8 1 mlajšim, ki Drih- ^ m'’ daJe ,re^a svoje izkušnje posre-
5f , -. •uiajsim ki „^r . . ua je rreoa svoje izkušnji
V^Cirn^ mcd niboljSn? SVOjimi StarejSimi tovariSi'
5pa/Vetfja^^rik rezultatov.
J v športu'^	‘n šP°rtne obveznosti in doseči čim
sPj	J '	(iv)
nam potemtakem preostaneta samo zmagi nad Kovinarjem v Mariboru in moštvom Nafte v Ljubljani.
Varovanec trenerja Vladana Mladenoviča čaka do konca jesenskega dela prvenstva še vrsta težkih preizkušenj. Enajstorica, ki stajo pred časom okrepila nekdanja igralca Olimpije Velimir Sombolac in Jože Zagorc, sc bo do konca prvega za-vrtljaja letošnjega prvenstvenega tekmovanja pomerila doma z Ilirijo, Dravo, Triglavom in Branikom, na tujem pa bo zaigrala proti Izoli, Sla-viji, Aluminiju in Rudarju. V najboljšem primeru bi morali igralci Svobode iztržiti iz vseh osmih srečanj najmanj 12 točk, kar bi verjetno že zadostovalo za naslov jesenskega prvaka. Toda pozabiti ne smemo, da je to le računica na papirju, dogodki na odprti sceni pa bodo pokazali, ali smo ihteli v naši napovedi prav ali ne.
skupaj z otroki. Posebnost siste-, ma tekmovanj v naši občini je občinska liga za šolska športna društva v košarki in namiznem tenisu ter v košarki za mladinske aktive.
Iz teh tekmovanj gredo najboljši v posameznih panogah na tekmovanja v mestnem in republiškem merilu.
V zimskih počitnicah bodo otroci zopet lahko pod strokovnim vodstvom smučali v bližnji okolici (kjer bodo ugodne snežne razmere). Lani je smučarski tečaj obiskovalo 120 otrok, žal smo jih precej morali odkloniti iz finančnih razlogov. Otroci spe doma, preko dneva pa smučajo: Starši so pokazali največ zanimanja prav za to obliko tečaja.
Poleti bodo plavalni tečaji, ki jih organizirajo šole same in Društvo prijateljev mladine ob morju, Plavalni klub in TVD Partizan Vič pa na svojih objektih.
Naša glavna naloga v letošnjem šolskem letu je precej povečati število sekcij v posameznih šolah. Predvsem moramo doseči razumevanje za to v samih upravah šol ter izvesti več dobro organiziranih tekmo-vanj.
Ce ugotavljamo, daje telesna vzgoja za šoloobveznike pastorek, potem je za mladince v občini skoraj ni. Z vadbo so pričeli sami v okviru mladinskih aktivov. Tu se zbirajo v veliki večini dijaki. Mladince drugih poklicev je družba še bolj zanemarila. Ti svoj prosti čas izkoriščajo največkrat po vzgledu svoje okolice - odraslih.
Takim skupinam bomo tudi v letošnji sezoni nudili osnovno in hitro pomoč za organizirano in sistenatično vadbo.
Upamo, da bomo v prihodnjem letu dobili tudi več denarja, saj smo pokazali, kaj se da doseči že z majhnimi sred-
TOMO OGRIN
stvi.
Še en pokal za zbirko devetnajstletnega rekordeija Boža Linharta
Mladi tekmovalci judo kluba Kata med treningom v domu Partizana v Trnovem. Vodja tega kluba je Vinko Ugrina, kije tudi avtor našega članka.
NEKAJ O MANJ POZNANIH STRANEH JUDA IN AIKIDOJA
Budo klub odprt vsem
Spoštovani bralec, verjetno si že mnogo slišal o JUDU, morda si obiskal kakšno tekmovanje in ti je ta veščina poznana. Toda opozoriti te moramo, da si tekmovanje spremljal le z očmi, in da si poslušal razna pričevanja o tej umetnosti le s svojimi ušesi, prikrajšan pa si bil za tisto, kar daje JUDU čas in pomen; stati nasprotniku naproti. Ne, to ni športna borba, kot na primer v košarki. Mojster pravi, da borba v JUDU predstavlja in simbolizira življenje samo. Ko se spo-primeš z nasprotnikom, si sam samcat in je vse (uspeh, neuspeh, poraz ali zmaga) samo v tvojih rokah. Prav to človeka vzgaja! Napačno je misliti, da je zaradi tega borba surova, kjer z močjo in prijemi premagaš nasprotnika. Moč in prijem sta le pomagali razumu. Moč sc uporablja pri vsakem fizičnem delu, s tehniko pa le-to koristno uporabiš, a razum je med obema.
JUDO je poln mehke dinamike, saj beseda Ju pomeni mehkoba, gibčnost, zato nam daje čudovito možnost rekreacije.
Spoznati morate, da je JUDO pot le duševno, razumsko in te-
FLAVALCI LJUBLJANE V LETOŠNJI SEZONI
Linhart - najhitrejši Slovenec
Letošnja plavalna sezona je pripravila kolektivu s Kolezije prcncka-tero prjjetno presenečenje. V prvi vrsti velja to za vrsto izrednih dosežkov Boža Linharta, ki je svojo rekordno znamko v disciplini 100 metrov kravl pomaknil z lanskih 58,7 sekunde na 57,5 sekunde v letošnji sezoni. Jubilejni nastop izbrane jugoslovanske plavalne elite na letošnjem državnem prvenstvu v Vevčah je prinesel Linhartu rekordno bero odličij.
Že rezultati predtekmovanj so pokazali; da lahko Linhart računa na 200 m kravl z najvišjim mestom. Napovedi strokovnjakov, da bo naslov državnega prvaka v tej disciplini najverjetneje romal na Kolezijo, so sc slednjič izpolnile. Že po prvih sto metrih je imel Linhart majhno prednost pred svojim najnevarnejšim tekmecem Splitčanom Rogošičem in svojo prednost je uspel obdržati tudi v odločilnem ftnišu. Svojega kolega iz reprezentančne vrste je namreč porazil za okroglo sekundo, tako da smo že prvi dan vevškega jubileja doživeli izredno presenečenje. Na 400 m kravl je moral Linhart priznati premoč Rogošiča in se naposled ..zadovoljiti1' z drugim mestom. Zlati in srebrni medalji letošnjega držav negi prvenstva pa je dodal še bronasto medaljo v, tekmovanju na 100 m kravl, kjer j& v finalnem nastopu osvojil za Kuridjo (Ja-~
dran Split) in Beograjčanom Kovačičem tretje mesto in s 57,8 sekunde dosegel enega svojih najboljših rezultatov na tej progi. Od časov, ko je Janez Kocmur pred leti kot prvi Slovenec preplaval to progo pod eno minuto, je Linhart danes brez dvoma brez konkurence med lovci na rekorde v naših bazenih. Tako smo dobili s simpatičnim Božom najhitrejšega Slovenca v ..mokrem elementu". Bili pa bi v veliki zmoti, če bi mislili, da je Linhart izboljšal samo svoj rekord na 100 m kravl. Medtem ko je lani v disciplini 200 m kravl zabeležil z 2:11,7 svoj najboljši čas, je osebni rekord Izboljšal na 2:07,6, na 400 m kravl pa je v Vevčah s 4:39,4 izboljšal svoj najboljši lanski dosežek za skoraj osem sekund!
S tremi odličji letošnjega državnega prvenstva je Božo Linhart bre, dvoma najuspešnejši član plavalne,’’ kolektiva s Kolezije po odhodu t -korderja in večkratnega državnega in balkanskega prvaka Danija Vrbovška. Vendar pa smo sc tudi na zadnji reviji v Vevčah prepričali, da ena lastovka še ne naredi pomladi. Linhart je trenutno daleč najboljši član moštva s Kolezije, saj njegovi klubski tovariši močno zaostajajo za svojimi tekmeci v republiškem in zveznem merilu. Tako je Vidmar osvojil v Vevčah 10-12. mesto na 100 m prsno. Maroltova je bila de-
seta na 100 m prsno, Možina petnajsti na 100 m hrbtno, Rusova je v predtekmovanju na 100 m kravl zasedla enajsto mesto. Vidmar pa je bil v izločilnih bojih na 200 m prsno šele deseti. Mino prijetno presenečenje predstavlja peto mesto Vovkove v predtekmovanju na 200 m prsno, kar ji je zagotovilo osmo mesto v zveznem finalnem tekmovanju.
Med finalisti je uspel tudi Dc-rcani, ki se je na 200 m prsno uvrstil na odlično šesto mesto. Z rezultatoma in uvrstitvijo obeh štafet 4 x 100 m mešano in 3 x 100 m mešano prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, saj sta obe štafeti zasedli šele sedmo mesto. In naposled -med 17 sodelujočimi vrstami na letošnjem državnem prvenstvu je moštvo Ljubljane osvojilo deseto mesto, kar je solidna uvrstitev, če imamo v mislih razmere v katerih trenirajo fantje in dekleta s Kolezije.
Nadvse razveseljivo pa je, da sodijo najmlajši člani PK Ljubljana po svojih letošnjih rezultatih med najboljše v naši republiki, zato je odveč bojazen za kvalitetno tekmovalno zaledje. Med mnogimi odličnimi uspehi v pionirski in mladinski konkurenci naj izdvojimo samo ^republiški rekord za starejše pionirje, ki ga je na prvenstvu Slovenije osvojila na 100 m kravl Alenka Rus.
IVAN VIRNIK
lesno stabilnemu Človeku in ne šport, kjer je cilj zmaga, čeprav za vsako ceno.
In kaj je AIKIDO? AIKIDO je samoobraniba, najpopolnejši način obrambe proti enemu in več nasprotnikom. Njegova domovina je daljna Japonska. Mojster MORIHEl UYESU IB A, utemeljitelj AIKIDOJA uči: moramo biti močni, polni življenjske energije, ki nam jo podarja narava, da jo lahko izsevamo in ji jo tako vračamo, takrat si krepak in vbsel življenja. Ko nas nasprotnik napade, napade del narave same, zato je poražen. Z drugimi besedami, imeti moramo močan KI. ki je g harmonični akciji (AlKI) s svetom okoli nas (AIKIDO) in tehnika AIKIDOJA je dejanska uresničitev te harmonije. Biti z nekom v harmoniji pomeni kontrolirati njegove misli, še preden nas napade. To je popolna in resnična zmaga! Vaditi AIKIDO pomeni biti združen s središčem, od koder prihaja za vsa bitja življenje vsebujoča energija (KI), ki vodi naše delo in misli. Nasprotnikovemu KIJU vedno sledimo in se nikoli ne upiramo njegovi sili, tako ga najlažje premagamo. Zgodba pripoveduje, kako se je SHIRATA, odličen aikidoist izogibal spopadu z dvema pretepačema. „ V AIKIDOJU se ne borimo, boriti se pomeni zmagati ali izgubiti, ubijati, zato se ognem spopadu z vama". Tako jima je govoril SHIRATA. Toda nista ga poslušala, planila sta nanj. SHIRATA je z lahkoto opravil z obema, prekrižal roke in v smehu dejal: „Sta videla, kako se lahko upira človeku, ki se sporu in borbi izogiba".
Naš klub BUDO KLUB KATA sprejme vsakogar, mlade tako fante in dekleta in starejše, vse, ki žele postati mojstri v JUDU ali AIKIDOJU.
UGRINA VINKO
Naša komuna, glasilo občinske konference SZDL Ljub-Ijana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor: inž. Janez Čemažar, Danilo Emeršič, Slavo Kobe, Rudi Kosmač, Bine Le-naršič, Peter Likar, Boris Makovec, Darko Perovšek, Ivan Vimik in Sandi Sitar (odgovorni urednik). Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
Samoprispevek: za in proti
TOVARNA ILIRIJA POKROVITEU TEKMOVANJA GASILSKIH DRUŠTEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE
Neurejene razmere v otroškem varstvu in šolstvu - zlasti tiste, ki se začnejo in končajo pri denarju - so eden najtežjih problemov, s katerimi se srečuje naša družba. Vsi znaki kažejo, da bodo v prihodnje še težji in da jih ne bo mogoče uspešno reševati brez lastnega doprinosa občanov. Ker je ta doprinos mišljen po možnostih, pomeni dejansko prelivanje sredstev, torej izenačevanje večjih socialnih razlik. Zato je razumljivo, da se za uvedbo samoprispevka zavzemajo predvsem organizacije Socialistične zveze, ki vidijo v njem možnost reševanja ne le enega, marveč kar dveh perečih pro-blemffVlašega razvoja.
Če koga, potem ogrožajo neurejene razmere v otroškem varstvu in šolstvu najprej Ljubljano, kamor je še vedno usmerjen najmočnejši migracijski pritisk iz vse Slovenije. Ker pa se v samem mestu premika prebivalstvo iz Centra proti obrobjem, se v 'občini Center ta problematika ne kaže enako kot v ostalih štirih ljubljanskih občinah. Zato se te zavzemajo za normaliziranje razmer v otroškem varstvu in šolstvu bolj s pomočjo samoprispevka, medtem ko bi v občini Center iz samoprispevka raje financirali komunalno dejavnost.
Trenutno stanje je takšno, daje iz ožjega kroga izšla odločitev o povišanju stopnje prispevkov od osebnih dohodkov. To pomeni obremenjevanje podjetij in ne toliko občanov kot posameznikov, ki bi se za prispevek sami odločali (z glasovanjem in ki bi prispevali sorazmerno s svojimi zmožnostmi).
Izvršni odbor občinske konference SZDL Vič-Rudnik je 8. septembra na svoji seji takšno odločitev označil kot poseg, ki ni v skladu z
našo gospodarsko in družbeno reformo. V sklepih so samoprispevek ocenili kot najbolj ugodno rešitev iz sedanjega stanja. Zavedali so se, da bi morale biti v akciji zanj uspešne le vse ljubljanske občine skupaj. Gre torej za solidarnostno akcijo vse Ljubljane! Med sklepi so udeleženci seje izrazili tudi svoje začudenje nad dejstvom, da so zavzeli mestni funkcionarji odklonilno stališče do samoprispevka in da so o tem odločali v tako ozkem krogu. Seja se je končala v znamenju prepričanja, da bo prispevek naposled le prodrl kot trenutno najustreznejša, pa tudi nadvse potrebna rešitev. O istem
problemu so razpravljali tudi odborniki na seji občinske skupščine 24. septembra. Niso sicer sprejemali sklepov, so pa izrazili pomisleke ob predvidenem dviganju prispevne stopnje iz osebnih dohodkov in so ob tej postavili drugo rešitev — samoprispevek. Nato so izglasovali občinski program za gradnjo šol, telovadnic in vrtcov za obdobje naslednjih petih let. V tem času bi potrebovali za gradnjo šol in telovadnic 70,5 milijona din, za gradnjo vrtcev pa še 30,5 milijona din. Vprašanje, kje dobiti ta sredstva, pa je ostalo odprto.
SaS
Pod pokroviteljstvom kemične tovarne ,,Ilirija“ se je točno ob 8.
uri zjutraj v nedeljo dne 20. septembra 1970 na okrašenem stadionu
„Svobode“ v Gerbičevi ulici pričelo tekmovanje industrijskih gasilskih društev kemične industrije iz vse Slovenije. Po predanem raportu pokrovitelju tovarne Ilirija, ki ga je prevzel v. d. direktorja tov. Kovač in pozdravnem govoru predsednika Mestne gasilske zveze Mirka Kušarja in komandanta brigade tov. Lovra Ručigaja, so se razvrstile enote po žrebnem vrstnem redu k posameznim tekmovalnim disciplinam.
a)	Taktična vaja
b)	šolski trodelni napad v hitrosti
c)	testiranje.
Tekmovanje je vključeno v program Mestne gasilske zveze Ljub-
V ŠTUDENTSKEM NASELJU MLADI TEHNIKI NE DRŽIJO
KRIŽEM ROK
Od fotografije
do elektronskih računalnikov
»Y preteklih dveh letih je zveza ŠOLT (študentska organizacija ljudske tehnike) skušala ujeti utrip časa in prilagoditi način svojega dela novim potrebam in pogojem, v katerih živijo študentje. Potrebe po kvalitetni množični tehnični vzgoji so vedno večje, obstoječa organizacija pa jih ne more več zadovoljevati.
„Ob ustanovitvi zveze ŠOLT je jedro njenega dela predstavljalo delo v klubih, medtem, ko je bila zveza koordinacijski organ za načrtovanje in usklajevanje tehnične vzgoje in tudi za skupno nastopanje pred zu- ' nanjimi dejavniki, kot so npr. upravni odbor zveze študentov in svet Ljudske tehnike Slovenije** - je bila prejkone osrednja misel dosedanjega
predsednika zveze ŠOLT Marijana Kris ’	............
rispetja na zadnji skupščini zveze.
Na skupščini je bilo med drugim slišati, da je kriza amaterskega oziroma prostovoljnega združevanja dosegla kritično točko in ravno zvezi ŠOLT gre zasluga, da je z opredeljeno prakso dejansko že spremenila
način svojega dela v osnovnih organizacijah. Po nekaj več kot enoletnem delu je organizacija študentskih klubov Ljudske tehnike dosegla nekaj zavidanja vrednih dosežkov. Med njimi naj omenimo samo vrsto tečajev, od foto „A“ tečaja, prek kinoamaterskih, avdiovizualnih, kovinarskih, strojepisnih, radioamaterskih, radiooperaterskih in tečajev za voznike motornih vozil, da pri tem sploh ne omenjamo tečajev za krojenje, programiranje na elektronskih računalnikih in mrežno planiranje.
Ob lepih uspehih, kijih je dosegla zveza študentskih organizacij Ljudske tehnike, pa ne smemo prezreti
tudi tedna tehnike, ki sodi že med tradicionalne vsakoletne prireditve mladih tehnikov - študentov. Nadvse uspela manifestacija je zajela predavanje „Od Indije do Turčije*, večer tehničnih filmov, razstavo klubov zveze ŠOLT, predavanji o industrijskem oblikovanju in s področja fotografije ter rally s spretnostno vožnjo avtomobilistov in ne nazadnje 12. mednarodno razstavo študentske fotografije.
Ob dopolnitvah za notranje življenje klubov in zveze ŠOLT so v razpravi spregovorili tudi o aktualnih finančnih problemih, ki v mnogo-čem ovirajo razvoj študentskih klu-
bov Ljudske tehnike. Skupščina je ob koncu izvolila iz svojih vrst za
novega predsednika zveze študentskih organizacij Ljudske tehnike Staneta Hočevarja.
(iv)
Ijana za izvedbo Tedna požarne varnosti, ki se je pričel letos od 20. do 27. septembra 1970.
Uspehi tekmovanja so bili naslednji:
1. mesto s 755,6 točkami je dosegla Tovarna barv „Color“, Medvode;
2.	mesto s 727,3 točkami segla Tovarna usnja, Šmartn Litiji;
3.	mesto s 7104 točkami jt| segla Tovarna usnja Šoštanj;
JERNEJ CERTA'
Teden požarne varno:
od 20. do 27. septembra
Občinska gasilska zveza Ljublja-na-Vič-Rudnik je z ozirom na poudarek, da je v letu 1970 težišče vseh aktivnosti gasilskih organizacij v tednu požarne varnosti, in sicer: za podeželje:	..Varujmo naše
kmetijstvo in gozdarstvo pred požarno škodo**
za mesta in industrijo: „Posvečaj-mo več pozornosti požarni preventivi na delovnih mestih**
izdelala naslednji program-času tedna požarne varnosti: L
1.	na področju sektorja M velika vaja na zadružni hlev v julu.
2.	na področju sektorja Gradec: velika vaja na kmetjjd] sestvo v Kršijah.
3.	na področju sektorja Ig: vaja na kmetijsko posestvo v Bi
4.	na področju sektorja Vi Lašče: velika vaja na posestvo v lovici.
5.	na področju sektorja R
vaja na gospodarski objekt v vi log pri Škofljici.	„
6.	na področju sektorja VičJ na kmetijski obrat Agrokomb*

Baije.
Poleg tega bo predavanje o ni preventivi in praktičen
dela z ročnimi aparati v obratu/"1 šica“ v Horjulu, tovarni IlilflBl kmetijskih obratih. Po osnovni*; lah na področju Dobrave bodo f naloge iz gasilske tematike.
kcijf
im.
Po društvih bo izvedena alra ustanavljanje pionirskih deseti« Poleg zgoraj navedenih nato« so v merilu sektorjev in obW" zveze, pa bodo društva v tem urejevala svoje domove, orouJ*.
urejevala svoje domove, opremo, imela vaje v društev*'' merilu. V tem tednu bodo tudjJU'
dili po nekaterih trgovinah i^T« izvedli požarno-preventivne pre-jn gospodarskih objektov na vaSl'fce
Ena izmed skupin
kemične
vanju gasilcev strije Slovenije
na tekmo-indu-
Osnovni cilj vseh navedeni!1 h,-, ‘ it*, v tp.m rbi nnn7r\nmo V#
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllfllllllllllillllllllilillllillllll
pa je v tem, da opozorimo čanc, posebno mladino, ki je«ajl krat povzročitelj požarov, pre"L7 žari in drugimi nesrečami. .,/io JERNEJ CERTg/c
4;
tič
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltf
OKROGLA MIZA 3 KMETIJSTVU V POLHOVEM GRADCU
O kooperaciji in še o marsičem
Smo v času, ko je kmetijstvo v svetu močno napredovalo. Ali smo z doseženo stopnjo napredka pri nas lahko zadovoljni? Ta in druga vprašanja ter kako uspešno napredujemo, smo analizirali za okroglo mizo v Polhovem Gradcu. Udeležilo se je je 14 kmetovalcev in inž Horvat Andrej kot predstavnik Agrokombinata Barje, razgovor pa je za Našo komuno vodil inž. Lojze Habjan.
NK:.Ker je kooperacija dandanes v kmetijstvu zelo pomembna, bo osrednja tema današnjega razgovora. Zraven pa bomo nanizali še vrsto aktualnih problemov. Kooperacija se vse močneje širi in vnaša novega duha v proizvodnjo. Kako ste vi vključeni vanjo in ali ste zadovoljni z njo. Kakšno kooperacijo si vi želite?
A LlC JOŽE, SETNIK: Kooperacija je na papirju zelo obširna, v resnici pa je je premalo. Ni predavanj, ni strokovnjakov med nas. Kdor se za strokovna vprašanja v kmetijstvu ne zanima sam, povsem zaostane. Zadruga je daleč. Barje nam je od-rok, kmetje v teh krajih se čutimo osamljene. Strokovnjaki naj pridejo večkrat med nas.
INŽ. ANDREJ HORVAT: Lani smo organizirali v zimskem času mnogo predavanj. Učinek teh predavanj pa ni bil v sorazmerju s stroški. Zlasti mladina ni prihajala. Preko samoupravljanja in pospeševalne službe menimo to dejavnost pojačati.
JEREB ALOJZ, ČRNI VRH: Kooperacije doslej ne morem pohvaliti. Najhuje je, da se zatika pri izplačilu. Na denar čakamo tudi več mesecev in moramo ponj na pošto, ko prodamo živino.
NK: Kako je z rejo živine, ta naj bi postala načrtna.
JEREB: Kolikor imamo živine, je največ zasluga samofinanciranja kmetov in pomoči občinske pospeševalne službe. Le v samem Polhovem Gradcu je več primerov reje v povezavi z AK. Načrtno je le umetno osemenjevanje.
VELKAVRH ERANC, SREDNJA VAS: Pred časom sem vzel sedem telet za pitanje v rejo. Pogoji vzreje niso bili dobro dogovorjeni, čutil sem se prikrajšanega. Ce bi vnaprej vedel, ne bi šel v to. Namesto da bi jaz zaslužil milijon, so ga drugi,
NK: Nekaj teh vprašanj je v zadnjem času rešenih. Npr. urejanje garantiranih cen za živino. Tuje beograjski fond, slovenski sporazum, kreditiranje preko namenskega varčevanja pri bankah. Akcija zavoda za rezerve, ki kreditira pitanje živine s 500,00 novimi dinarji po pitancu. Kmalu se bo pričelo z izplačevanjem premije preko slovenskega sporazuma za načrtno proizvodnjo v živinoreji. Prcmiranjc pitancev in telic. Kako pa je s kooperacijo pri reji plemenskih telic?
OSREDKAR FRANC, POLHOV GRADEC: Redim 19 telic. Telice so last posestva, ko sem jih dobil v rejo, so imele 100 do 200 kg. So frizijske pasme, zredil jih bom do sedmega meseca brejosti. Za kg prirastka dobim 7,50 novih din. Zavarovanja ne plačam sam, pač pa krmo in zdravila. S to obliko kooperacije sem zadovoljen. Tako sodelujem že 6 let. Ce bi dobil več kreditov, bi na ta način redil še več. Sem se nekoliko mehaniziral, imam traktor, manjka pa mi več priključkov.
NK: Kakšno je stanje v mlečni proizvodnji?
NARTNIK FRANC, POLHOV GRADEC: Odkup mleka je dobro organiziran. Težava pa je z nihanjem cen. Mi mislimo, daje kvaliteta našega mleka stalna, pri kontroli pa pravijo, da zelo niha. Sicer pa manjka mehanizacije, vsi še molzemo ročno. Cena mleka je prenizka, morala bi biti več kot 1,10 ND, pa je največkrat pod 1 ND. Modernizacijo je težko uvajati. Ker imamo malo zemlje, je težko preseči število 10 krav. Navadno redimo 4 do 5 krav. Povedati pa je treba, da danes tudi kmet, ki je redil 2 do 3 krave, redi še enkrat toliko. Kmetje približno vemo, kaj je to moderno kmetijstvo, ampak od tega srno še daleč.
NK: Kmetijski inštitut je že pred leti začel akcijo preusmerjanja kmetijstva, vendar ta še ni zajela območja Polhovega Gradca. Poizkusi so zajeli npr. občino Logatec, kjer so uvajali na ta način pašno košni sistem in druge oblike tržne proizvodnje.
Kako je z rejo prašičev? Vem, da ste včasih tudi tu kooperirali.
ALlC: Držim 90 prašičkov že skoraj 4 leta. Menjam jih trikrat na leto. Vendar je cena prenizka, da bi se izplačalo. Se pa splača zaradi gnoja, ki izboljša zemljo in tako lahko redim več krav. Korist je torej posredna. Želel bi napraviti moderen hlev, da bi bilo pri tem delu manj trpljenja.
NK: Torej lahko rečemo, da kooperacija le obstaja in da so določeni uspehi.
LAMOVEC FRANC, BRISE: Letos sem napravil nov hlev po načrtih Agrokombinata. V njem redim 18 telic, šel borji v pašno košni sistem. Kasneje si bom nabavil tudi električnega pastirja. Svojega sveta imam 8 ha, v najem vzamem 2 ha, če bi hotel razširiti proizvodnjo, bi rabil še več zemlje.
NK: Kako je z vašim vključevanjem v sistem samoupravljanja? Ali obstoji, kakšne so njegove oblike, koliko omogoča kmetu sodelovanje v
upravljanju oz. koliko vpliva na poslovno politiko kombinata, na delitev dohodka, politiko investicij itd.
SETNIKAR: Pri zadrugi je bilo boljše. Sedaj nimamo predstavnikov, ki bi nas zastopali in obveščali.
HORVAT: Samoupravni organi so pri nas bolj posvetovalnega značaja in ne odločajo neposredno.
NK: Torej je bilo to področje doslej zanemarjeno?
HORVAT: Resje, glede tega je pri nas bolj slabo. Samoupravljanje mislimo okrepiti zlasti preko pospeševalne službe.
NK: Pa bi spregovorili o tem: o pospeševalni službi. Kakšno službo te vrste si vi želite?
MAROLT ALOJZ, SELO: Pospeševalna služba naj bi pri nas najprej ugotovila, kako bi gospodarili bolj rentabilno. Ljudje potrebujejo strokovnih nasvetov, odprla naj bi nam pot, da bi se lažje preživeli. Z ljudmi bi bilo treba delati neposredno na terenu, od tega bo več uspeha, kot od predavanj. Tudi na področju kooperacije.
NK: Od kod ste doslej črpali strokovne napotke?
J^LRTNIK JERNEJ, POLHOV GRADEC, ODBORNIK OBČINSKE SKUPŠČINE: Kmetje so se največ zgledovali pri naprednih kmetih tudi izven ožjega območja. Tudi na Gorenjsko in Koroško hodijo gledat naši ljudje, kako tam gospodarijo. Izkušnje sč prenašajo tudi na druge.
Vodja razgovora o kooperaciji v kmetijstvu s kmeti iz Polhovega Gradca in okolice inž. Lojze Habjan bo za bralce Naše komune pripravil še več razgovorov na aktualne teme iz kmetijstva.
NK: Kako je pri vas z odtekanjem prebivalstva, zlasti mladine, v mesto?
ALlC: Zaradi tega je že danes marsikatera kmctya ogrožena, ali pa propada. Uhajanje mladine bo treba nujno zajeziti. Štipendirali smo kmetijske tehnike, doštudirali so in se niso več vrnili. Je že tako, da pri kmetu ni vsak dan zagarantiranega zaslužka. Mladi ne vidijo na kmetih svoje prihodnosti, zlasti ne zaradi neurejenega starostnega pa tudi zdravstvenega zavarovanja. Migracija bo najbolj prizadela hribovske kmetije.
NK: Odstotek prebivalstva na kmetih povsod na svetu pada. Največkrat gre za normalni odliv, seveda pa to, da kmetije ostajo brez naslednika, ni normalni odliv.
HORVAT: V Nemčiji se borijo z istim problemom. Na vsak način skušajo zemljo, ki ostane neobdelana in ni nikogar, izročiti nekomu, ki jo bo prevzel in naprej obdeloval.
NK: Spregovorimo še o mehanizaciji. Vemo, da traktorji prihajajo vas, prav tako kosilnice, samonakladalne prikolice itd. Mehanizacija je rbn za napredek.
TESNER STANE, POLHOV GRADEC, ODBORNIK MESTNE S«, ‘ SCINE: Mehanizacije je tukaj malo. Tega so krivi hribi, do trga prl“‘ razmeroma težko, zato je mehanizirano tržno proizvodnjo težko uv3]WP< pa nujno, če hočemo na kmetih zadržati mladino.	J>o
NARTNIK: Treba je rešiti predvsem vprašanje, od kje dalje je v'V1« razmerah mehanizacija rentabilna. Treba bi bilo organizirati učinkovito
hant7irnnn c#»rvicnr\ ‘-'^užbo.
vasi pri starejših prevečkrat naletijo na nerazume^6 , oče večkrat reče, če je. bilo doslej tako dobro, IT
Polhov Gradec slovi kot turi/
hanizirano servisno službo.
NK: Ali mladi na KMETJE: To pa poslej.
NK: Kako je s kmečkim turizmom?
območje. Kaj je napravilo turistično društvo v tej smeri? Se je pr< domu povečala?
TESNER: Pri nas je nekaj turističnih kapacitet, ampak os
■od/
tajajo nfj
1IU.1 JV nwr\.uj IU1 talil,II111 PvUJMGIlCl, UllipUK Ublajaj'-' • J
riščene. Smo preblizu Ljubljane. Res pa je, daje turistično društvo v z/ dveh letih premalo aktivno. Sobe za turiste se ne obnesejo, kmečki pri nas najbrž ne bo prodrl. Morda le pri višje ležečih kmetijah. Vikd/ pa je nekaj drugega, te bodo še gradili. Morda bi se dalo izkoristiti za zapuščene kmetije, ampak te zahtevajo velikih vlaganj. Ce bi jih zmogl« zlasti višje ležeča področja dalo razviti za turizem.
NK: Klasifikacija zemljišč v viški občini je velik problem in kmetje ^ vajo novo klasifikacijo. Tuje še komasacija in arondacija.
KMETJE: Ta je spremenjena, treba bi jo bilo uskladiti z dejanskih njem. Marsikatera njiva je že postala travnik, kajti kataster je še iz j avstrijskih cesarjev. Komasacija je potrebna, ker bi se le tako dala izk0' mehanizacija. Pripominjamo, da je agrarni minimum premajhen.
uf
Dva izmed polhovgrajskih kmetov, ki so se zbrali 13. septei^v okrogli mizi, da se za Našo komuno pomenijo o svojih pf0®
NK: In obstoječa davčna politika?	)t,/
KMETJE: Prispevki od zemlje nas ne razburjajo, pač pa prP^) zdravstveno in starostno zavarovanje, ki se bodo še povečali. Pr';V' tudi zapletenost pisarniškega poteka, komplicirani aparat, ki to ureja' £ NK: Večkrat ugotavljamo, da je organiziranost našega kmetij'’1'' Kakšni so vaši predlogi za izboljšave?
KMETJE:	J
- kmetje bi morali imeti več predstavnikov tudi v nalvišiih samci1™ organih.
več aktivnosti družbeno političnih organizacij v tej smeri,
-	manj gluhih ušes za naše probleme,
več objektivnih informacij o kmečki problematiki,
-	boljša informiranost kmetov,
-	več pobud s strani kmetov samih, njihovo delovno povezovanje-