Slovesid v 81ini_ V torek, 16. maja, je preteklo 77 let, kar ja ve_M u_ltelj ia voditslj Slovencev Skof Anton Martin Slomšek odpotoval i_ Maribora, da obiš_e grobove sv. apostolov v večnem Rimu t«r __ poklonl riraskemu papežu — Kristuaovemu namestniku. ž* petkrat je bll prej opravil Isto romanje* Zdaj pa j« slutil, da je to zanj zadnj« rimsko romanje. Bal se J6 celo, da se _-• vrne več živ i_ večnega Rima. Smrt je zanj že brusila koeo, ki ga je štiri mesece kasneje v resni_i pokosila (24. geptembra 1862). Ko je bU eprejet od papeža Pija DC.. je mogel z notranjim zadovol^tvom in _ veliko hvaležnostjo do Boga, ki j« njegovo delo bogato blagoslovil, poro.ati o uspehih svojega dušno-pastirskega, vzgoj_.ega in prosvetivega dela med Slovenci Pohvalll je slovensko ljudstvo, da vneto skrbi za lepoto hlše božje, goji lepo petje, po otroško časti Mater božjo, prejema pogostoma sv. zakramente, pristopa k verskim društvom in bratovščinam, podpira misijone in moli za sv. očeta. Naposled je proeil sv. očeta, naj blagoslovi njegovo škofijo, da bi se v njej vedno ohranila čista in ne_kaljena sv. vera, da blagoslovi razne narode, posebno Slovence, da ne bo narod tlačil naroda in brat delal bratu krivice. Pretekli ponedeljek, 22. niaja, ob četrt na šest zvečer so krenili slovenski rornarji (okoli 500) iz Ljubljane ter dospeli v Rim 23. maja ob četrt na devet zvečer. Kakšna razlika med sedanjim potovanjem in onim pred 77 letl. Slomlek je potoval v Rira od 16. do 31. maja. Radi političnih zmed so bile razmere v Zgornji Italiji takrat zelo nevarne. Ziato je moral Slomšek ubrati daljšo pot preko Dunaja. Od Dunaja je potoval čez Monakovo na Švicarsko, potem na Francosko do mesta Marseja, kjer se je vkrcal na ladjo. Ker na velikem parniku ni bilo ve. prostora, se je tnoral peIjati na manjši jadrnici, ki jo je gnal veter. Danes politične razmere v Evropi niso urejene kakor niso bile ob Slomšekovem romanju v Rim. Nekaj takega kakor nevarnost vojne visi v zraku in nje se bojijo zlasti velike države. Z Italijo pa vežejo našo državo vezi prijateljstva, ki d©lajo vsako potovanje naših državljanov po Italiji ugodno, varno in prijetno. Obisk Slovencev v Rimu, ki je že od nekdaj imed veliko privlačno moč, velja modernemu mestu, ki se je zadnja leta čudovito dvignilo, v prvi vrsti pa krščanskemu Rimu, čigar tla so prepojena s krvjo mučencev, po čigar oestah so stopali v vseh stoletjih veliki svetniki in ka-_ teremu so papeži za vedno vtisnili svoj pečat. S tem Rimom, ki je središče krščanskega svet.a. so Slovenci že 1200 let v te&id zvezi. Kakor je mogei škof Siomšek pred 77 leti zagotoviti sv. očeta globoke zvestobe slovenskega ljudstva katoliški cerkvi in neomajne vdanosti vrhovnemu poglavarju Kristusove cerkve, tako bodo mogli šsto storiti odposlanci slovenskega ljudstva sedanjemu rimskemu papežu. Pokazati bodo mogli na lepe sadcve tistega obnovitvenega, vzgojnega in prosvetnega dela, ki ga je zaeel v Kristusovem duhu med Slovenci nesmrtni škof Slomšek, ki so ga požrtvovalno nadaljevali ter ga nadaljujejo nasledniki njegovega duha in njegove ljubezni in ki je abral v Kristu- sovem taboru ogromno večino slovenskega naroda, predvsem pa najboljši del njegove ml&dine. Pri tem se bodo tudi spomnili, tako smo prepričani, velikega rimskega roinarja pred 77 leti, škofa Slomšeka, ki je svojemu zadnjemu potu v Rim postavil kot končni cilj — večnost ter je kmalu na to ta cilj tudi dosegel. Slomšek zdaj v večnosti kraljuje z Njim, ki mu je vse evoje življenje zvesto služil. Slovensko Ijudstvo pa prešinja iskrena želja, da bi vrhovna cerkvena oblast priznala temu božjemu služabniku čast oltarja.