Lisi 35. » -"k Tečaj XLV i i Izhajaj vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold 70 ki za četrt leta 90 kr., pošiljaai-e po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 31. avgusta 1887. Obseg: Kako naj gospodar vzgoji sina svojega za gospoparski poklic. — Pouk gospodarjem , zlasti mladim i ki začno spodariti. (Dalje.) Vprašanja in odgovori. Gospodarske novice. Zemlje- in narodopisni obrazi. Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja. (Dalje.) NaŠi dopisi. go-Pri sosedu Novičar. ----_ "T : r Gospodarske stvari. Kako naj gospodar vzgoji sina svojega za gospodarski poklic prejšnjih imel prevzeti dom časih . da le zadostovalo sinu, ga je nosti, k lepemu vedenju oče napeljeval varčnosti ter ga ki je pobož- morda dal učiti še nekoliko branja, pisanja in računjenja Za takratne razmere je vse to zadostovalo, in če je potem sin gospodaril varčno po očetovem vzgledu ohranil je blagostanje domače in morda imetje svoje pomnožil časi so se spremenili, in ž njimi tudi go spodarjenje. Telegrafne in železnične proge predrugačile so vse razmere popolnom kar bilo kmetu nekdaj dobro, to mu danes ne ugaja več. Ce je bila letina dobra, bilo je vse v ceno, če ie bila letina slaba, bili so vsi pridelki dragi. Dan danes ni več tako se Železnica hitro pripelje žita iz krajev, koder ga v obilici, v kraje; koder ga manjka. Cena spreminja aša našega kmeta, koliko ga stoji malo. Kedo pi pridelovanje ene ali druge reči? Nihče! Sedaj lahko proda svoje blago tisti, kdor je najceneše da. Nasledek kako Glede tega je, da so vsi pametni gospodarji jeli misliti bi najceneje in z najboljšim uspehom gospodarili. cenega in uspešnega gospodarstva so kmetovalci drugih dežel veliko dosegli, in ker jim je mogoče svoje pridelke ceneje prodajati kot našim kmetom, zato naš kmetski stan povsod peša zaostaj Zadnj čas je, da se tudi slo venski gospodarji zdramijo in začno posnemati napredne kmetovalce drugih dežel. Sami gospodarji sicer ne bodo mogli več veliko napredovati, a njih sveta dolžnost je, skrbeti za to, da njih sinovi dobijo potreben pouk o naprednem kmetovanji. To kar je bilo kedaj za očeta dobro, dandanes ni več za sina dobro. Gospodarske se pa učijo kmetski sinovi umnega in naprednega kme kmetijski š In tako šolo tovanja? Kje neki? imamo na Kranjskem. Deželni zbor je osnoval z ogromnimi stroški sa djarsko, vinarsko in kmetijsko šolo v Grmu pri Novem mestu. V tej šoli uči se kmetski fant vsega potrebnega zi svoj poklic in to samo iz bukev, ampak tudi de janski, kajti šola ima lepo in veliko posestvo > travnike, drevesnico vinograde, hleve i. t polje, Vsak učenec mora obiskovati šolo dve leti, seveda so ob praznikih tudi daljše počitnice. Učenci stanujejo v lepem šolskem poslopju, vedno so pod nadzorstvom vodstva in se učijo poleg kmetijstva in verouka tudi drugih reči, ki so potrebne vsakemu kmetu, kateri hoče z dobičkom gospodariti. Ni pa misliti, da je šola le za Dolenjce, o ne, šola je ravno tako izvrstna za Gorenjce Notranjce, kakor sploh za vse Slovence. Povsod je vse polno učenih in neučenih ljudi, ki čakajo služeb, in nihče se dandanes ne sme posebno pohvaliti, da se mu godi dobro. Res je pa, da priden, varčen in razumen kmetovalec ob vsakeršnih razmerah še najbolj brezskrbno živi. Tak gospodar pa more pri sedanjih razmerah postati tisti ki se kmetijstva v resnici učil. Torej slovenski gospodarji, ki imate kaj srca za svojo mladino, pošljite sinove svoje v Grm v kmetijsko šolo. Stroški itak niso veliki, zmore jih vsak trden gospodar. Sicer pa denar, ki ga na ta način potrošite, ni zavržen ? d a j al vam bode obilih obresti. Revnejšim sinom kmetskih gospodarjev pa daje deželni odbor kranjski ustanove Pozivljemo slovens razumništvo, da poučijo kmetovalce o tej reči. Novo šolsko leto v kmetijski šoli v Grmu prične . oktobra, in kedor hoče kaj več zvedeti, obrne naj se se da šolskega vodstva v Grmu pri Novemmestu, katero razmere se sedaj v teku enega leta bolj spremene kot mu radovoljno vse razjasni. Upamo, da se bode prej v petdesetih letih. Prašal bode marsikedo, kje naj učencev oglasilo, da ne bode vsa ogromna žrtev %r je imela dežela z ustanovitvijo te šole, zastonj. Zlasti Ravno tako nespametno je o nastopu kak pa Dolenjci, ki so se z besedo za ustanovitev te šole gospodariva nakupiti si precej dragih mašin in orodja, tako toplo potezali, naj dejanski pokažejo, da jih je Večidel pride tako orodje med staro ropotijo za to. ker resna volja s šolsko pomočjo v kmetijstvu napredovati ni bilo pametno izbrano, ali ker ga mladi gospodar ni tako zaprečiti, da ne pogine gospodarska lepa umel rabiti, ali ker sploh dotičnemu gospodarstvu ni ter dolenjska pokrajine. primerno Najmanj škode bode Jk mladi gospodar trpel, če Pouk gospodarjem 7 zlasti mladim 5 V dobro preudari, in koliko mu je pri gospodarstvu začno neobhodno potrebno; če ne, zaide v navadno napako gospodariti. Spisal C. Sekiitz, tajnik e. kr. kmetijske družbe koroške. Žalostne skušnje nam kažejo j neskušenih ljudi, ki mislijo, da vse bolj vedo mimo druzih, vsacega obirajo, sebe same pa imajo za ne- - zmotljive. Bolj pametno ravna mladi gospodar, če gleda da zabrede mlad na sosede, o katerih je znano, da dobro gospodarijo, ali starejši človek, če začne brez vednosti gospodariti, in da po njihovih zgledih tudi on kmetuje. Šele potem, v take pomote, iz katerih se včasih z najbolj voljo ko se je o gospodarstvu bolje izpametoval in maisikaj ne more več izmotati. Jaz sam sem videl taka nesrečna skusil, je pravi čas, da staro in slabejšo reč zamenja gospodarstva, zato mislim, da pogodim če podam z novo in boljšo Potem bo njegov zgled tudi SOS ede mladim gospodarjem nekoliko nauka, da se ognejo ne- njegove napotil na umnejše in koristnejše kmetovanje, srečnega kmetovanja. Morebiti si tudi kak starejši go- Ko je m]adi g0sp0dar nastopil kmetovanje, naj spodar teh naukov posname kak koristen opomin Prvo, kar morem na srce položiti začetniku gospodarskemu; je to, da dobro preudari, koliko ima ka- pitala En del kapitala ali premoženja leži v emlj > katero ima gospodar pa v potrebnih gospodarskih poslopjih moženja mor to zemljiški kapital drugi del pr pa gospodar v rokah imeti, da si omisli živine, gospodarskeg ? semena, živinske krme Ko je prvo skrb obrača na gnoj, ki se po pravici imenuje „duša" kmetijstva. Dokler nima obilnega gospodarstve-nega kapitala, naj pa nikar ne misli na nakup tako imenovanega umetnega gnoja, arnpak skrbi naj, da bo doma dobil gnoja, kolikor ga potrebuje. Prvo skrb naj obrača na gnojnico, da mu od tega najboljšega gnojiva nobena kaplja po nemarnosti ne odteče. Naprava dobre in trdne jame, kamor naj se odteka gnojnica, bodi mu gnoja, in pa da si pridrži še toliko gotovega denarja, zato prya skrb zraven tega naj skrbi mladi gospodar, kolikor ga potrebuje za druge potrebščine v prvem go- da ge mu ne pogubi nič pepela, ki je izvrsten gnoj spodarskem letu, na pr. za davke, plačila delavcem, senožetim; tudi kosti naj pridno nabira; potem pa brž skrbi za kup mešanega gnoja (komposta), ki se najbolje naredi poleg gnojnične jame. Mešan gnoj se ime- asekuranco, živež itd. Razen tega mora še nekoliko de imeti za neprevidene nesreče po toči narja na str če mu živine kaj pogine itd Ta drugi del ka pitala se imenuje gospodarst potem grešek mladih gospodarjev je v cenijo gospodarstveni kapital , zmanjka denarja, zabredejo v dolgove težko izkopljejo ali pa celo ne. ni kapital. Prvi pre-ečidel ta, da prenizko pa, ker jim iz katerih se nuje zato. ker obstoji iz mnogovrstne sodrge, katero umni kmetovalec na kup spravlja, na priliko : smeti z dvorišča, poda in iz drvarnice, cestno blato, plevel, na- Jako koristno je prideva človeškega Res je, da se ne da natanko znesek gospodar- nošena prst, kri, drobne kosti itd. tudi, če gospodar mešanemu gnoju blata (katerega vrednost od enega človeka na leto in dan znaša 4 gld.), konjskega in pa svinjskega gnoja stvenega kapitala določiti, kajti to je odvisno od mar- katera sama se ne prilegata dobro polju. Po tem na- sikakih okolščiu; vsekakor pa vendar vidi gospodar činu se da vsako leto velik kup komposta napraviti, in enkrat ali pred seboj nekatere potrebščine. tem, če začetnik nima denarja za gospodarske potrebščine, je največa nevarnost za neskušenega gospodarja. Zato naj mu veljajo naslednja vodila: 1 Bolje je, če nima gospodar precej denarj gospodarstvo, da v najem vzame kako večje posest\ kakor pa da manjše posestvo ki je, če se večkrat polije z gnojnico dvakrat med letom premeša, posebno izvrsten gnoj travnikom. Za polje je pa mešani gnoj zato manj pri-pripraven, ker se z njim lahko plevel zaseje. Če je gospodar tako svojo skrb obrnil na travnike, ne bo mu klaje za živino manjkalo; obilna in dobra kupi in za to potroši klaja pa je glavni pogoj koristne živinoreje. Od tega ves svoj kapital, da mu potem nič denarjev ne ostane pa, kaj koliko se živini krme poklada, je odvisno v rokah in kmalu na kant pride. 2. Nespametno je, če kdo pri nastopu gospodarstva začne zidati poslopja, katera mu niso neogibno potrebna. Uže marsikdo, ki si je zidal velika in lepa poslopja, se je s tem pregnal in kmalu onemogel; zidal tak gospodar ne za se, ampak za druge. Star pregovor pravi: „norci zidajo hiše, pametni ljudje pa stanujejo v njih." da gospodar več ali manj boljšega slabejšega gnoja pridela. Dalje naj pa gospodar ve tudi to, da se gnoj potem obdi odoviten, če trdno kupu leži če zmerom vlažen in če ne plesnuje. Da pa iz gnoja ne izpuhtijo tečni gazi, ubrani se tem, da se na gnoj nekoliko prsti ali pa zmletega gipsa nasuje hitro Kedar gospodar gnoj na polje zvozi, naj ga. kakor mogoče, podorje ali pa vsaj s prstjo pokrije. se pomi da stroški pr nap? t 20 gnoja za 30 krajcarjev ali še več znašajo, in da se od odraslega goveda leto in dan pridel ni dan tako malomai a mi mu pritrjujemo. želodec. Tako prof. Erjavec * ko 200 centov gnoia » ter da te stroške mor 1111 v poplačat s kar se na njej pridela : jasno je pač kot beli dan tem ko In kaj vzraste iz teh črvov? Iz črva. prav za iz ličinke v grahu nai liko je treba, da gospod prav črva v črešnji vzraste č edi se hroščec šnieva muh S iz so svojo skrb obrača na bolčnega in iz ja pripravlj To gnoja spada t ■ * t o n č prilevi se lep majhen metulj, jabolč umni živinoreji. Ni pa vsak umen živinorejec, ki ima hlev živine Vprašanje 73 Je za Le zdravje bolj tistemu go- pivo? Hodi li človek laže po použitem spodarju pristoji ime živinorejca, ki ve, kaj hoče do- (A. W. v P.) vino ali ali pivu? seči in izbira prave poti, da ta doseže namen Vsak drug, čigar glavna skrb je Odgovor: Vaše vprašanje spravilo nas je nekoliko leto ubreji govedarja. •Kone da se mu živina vsako v zadrego, kajti temeljit odgovor more Vam dati eden imena živinorejca, ampak le imena zdravnik. Zmerno uživano ne škoduje ni vino ni pivo - i če je človek zd Pivo je tečneje, vino pa krepi mojih besedi je pa ta, da umni gospodar prebavila. Sicer se pa vino mnogokrat rabi za zdra mora biti dober računar, ki z mero in vago v rokah vila, zlasti po prebitih boleznih zapisuje vse dogodk Katera teh dveh pijač v hiši in na dvorišči, na polji je boljša po poti? Pravijo, da dela pivo človeka tež kega in lenega, vino pa da poživlja človeka. Po tem priporočamo torej vino. Vino pa mi uže naši vinogradniki m v hlevu, vse dohodke in stroške marljivo zaznamuje preudarja in pretehtuje vse, da koncem leta natanko takem Vam ve, kaj je čez leto dosegel, zakaj se mu je ena reč zategadelj bolj priporočamo, da bodo dobro posrečila, druga pa škodo prizadela. Po vsem tem pride sam do spoznanja, ali je glede na svoje razmei pi gospodarstvo predrugačiti Taki misleči in mirno preudarjajoči gospodarj se nikoli ne laže prodajali svoj pridelek. Vprašanje 74. Kaj hočem st »riti z nemško deteljo. Naj gospodaril ali da mu je treba ki je sedaj na strnišču ravno komaj obzelenela? jo prevlečeni z brano ali > ki Odg (A Kr na v.) asem kraju ne bode kazalo detelje knjig prenaglijo, iščejo in najdejo dobrih poučnih kositi za seno, če tudi doraste, ker je letos ne bodete tudi pristopajo kot udje k družbam mogli več posušiti. Pokosili jo bodete pa lahko za ze nikov kmetijskim, ki jim pojasnjujejo marsikaj, česar še sami leno krmo ali Vam pa bode za pašnjo. Z bi ne edo, in tako napredujejo preudarno proti zahtevam leto ne smete še prevleči je to novega časa kant! Taki ospodarji ne pridejo nikoli na za \rprašanje 75. Navadno delamo vodovodne cevi vodo iz smrekovega lesa, pa te cevi hitro se pitno a gnijo ter veliko stanejo. Kakšne cevi bi bile dobre Vprašanja in odgovori. primerno po ceni in kje se dobijo? (G v L.) om na priobčeni članek Vprašanje 71. Ulagovi lestvici prosim dobi takova lestvica in koliko stoji? (A Vas, da mi naznanite o se v Gr.) Odgovor: Najboljše cevi in primerno najcenejše za vsak vodovod so cevi iz kovanega železa. Vodovod iz takih cevi je tudi ložej narediti in zvršiti kakor iz Odaovor vice in po čem, zato nam znano, kedo izdeluje take lest- Vam priporočamo obrniti se na- cevi litega železa. Cevi imajo v premer 3 C m SV1 ravnost do gospoda Karola Ulage v Laškem (Markt Tuffer) ali pa do podružnice štajarske kmetijske družbe ravno tam. tlobe, ter stoji meter 60 kr. do 1 gld. Cevi dobiste v Ljubljani pri g. Andr. Druškoviču, kateri Vam rado-voljno tudi vse drugo potrebno naznani. Vprašanje 72 So črvi kateri se nahajajo v črešnjah, grahu in sadju, škodljivi zdravju in kaj vzraste iz teh črvov? (A. W. v P.) * / Gospodarske novice. Kmetijski nadaljevalni tečaj za učitelje ljud skih šol v deželni vinarski sadjarski in kmetijski šoli Odg Kolikor je nam znano, použiti črvi v Grmu so obiskovali naslednj učitelji Jakob ne škodijo zdravju črešnjevem črvu piše prof. Er javec: Kdor začne črešnje odpirati in po črvu gledati, navadno kmalu izgubi slast do njih. Najpametnejši je tisti, ki se drži pregovor 5? ne je" 5 in torej zoblje česar človek ne ve, to ga črešnjo za črešnjo, ne da bi dalje preiskaval, kaj je v njej. Samo to je, da vsacemu V slovenskem jeziku j „nauk o umni Bleiweisa. kmetijska Kraniska izdala eji z ličnimi podobami, spisan od dr. Jan Ostermann iz kočevske Reke, Janez Vrešic z Rake, Ludovik Vagaja iz Pirnič, Jurij Adlešič iz Šmartna pri Litiji, Peter Repič z Unca, Gustav Špecler iz Radovljice, Karol Bernard iz bohinjske Bistrice, Stanislav Novak iz Črmošnic, Tomaž Petrovec iz Čemšenika Janez Bantan iz Dragatuša in Janez Muren iz Drašič Kot eksternist obiskoval je tečaj tudi teolog g. Ne manjič iz Metlike. * Trtnice ameriških trt ukazalo je narediti c. kr > koz kateri tako jasno razklada vodila umne reje konj, goved kmetijsko ministerstvo na Metliškem presieev noben koristne knjige, katera podar bi ne smel biti brez te elja le 80 kraj * 276 'i .T| "*^ » ' Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aroslav. 61. Neprijetnosti ob vožnji v Ameriko. (Dalje.) Prepričala sem se, da izselj držujejo, da jih tem dalje odiraj povsodi nalašč za-Potrebovali smo celih Premnogi učeni iu spretni potniki so uže popisovali sinje morje, velike ribe, ki nevihto napovedujejo, guro-stasne valove, veselje in pozdravljanje, kedar se broda srečata, morsko svetlikanje, kakor krasno in čarobno solnce vzhaja in zahaja, in še marsikaj druzega, kar se vidi in pripetuje ua morju, toraj hočem jaz opustiti to; tudi nisem niti dovolj učena niti dovolj spretna za tako zinem. Večina ljudi, ki se deset dni, preden smo pri skozi Francozko do morja popisovanj S eno in sedli na brod, a nazaj grede se ve da v vse dru vozijo po morju zanima se kruto malo za čarobne gačnih razmerah bilo mi je dovolj za isto pot samo 23 ur. Naj omenim še tega kar vem iz lastne skušnj Nemške izselj kakor tudi irske, iu to vse brez iz jeme, smatrajo za izvržek človeštva sami, da se tako postopa ž njimi, a žalostno, Premnogi so krivi žalostno je, grozno pote ali grozna besnila, ki jih morje pokazuje, vsaj jaz sem se vozila s takimi. Od takrat do danes je preteklo uže več let, ali ni- kari ne mislite, da so evropske vlade kaj poskrbele o , da bi se konec naredil malopridnosti brezvestnih tem da se brezozirno ravna tudi z onimi ki kaj drže do časti in poštenja. Pripovedovali so mi nekateri potniki, da so jih v Parizu in v Ilavre a bili v prave špekulantov. Evropske vlade imajo drugega posla pre- kvarjale z ubogimi, od vsega sveta žabi potem preganjal ali več Ce se puščenim elj kdo neki piral politiške prestopnike. Zato se dandanes godi še tolovajske brloge, padli po njih in jim pobrali skoro ves gkoro y tak(^ kakor pred petdesetimi leti, četudi malo denar, kar so ga imeli pri sebi sreča da so saj zdravo kožo odnesli. Nek Virtemberžan je imel seboj velik za bolj skrivaj Uboge j kušene izselje odirajo do belih kosti, in vse je prav Če zapeljujejo in se pa ka vitek raznih drazih uzorcev, katere so mu izročile čislane kemu Judu kaJ žaiega zg0(]j? tj8ti hip navstane krik po virtemberške firm Pa gled na mitnici strasburški so vsem evropejskem časopisju, in poprej ni miru, dokler mu pridržali vse z izgovorom, da jih gotovo prejme, gama vjsoka diplomacija pritožbo vzame v pretres. Sko kedar dojde v Havre, ali ni jih prejel Marsikdo meni da si nj morje, pa nevarnosti ki je tako, kakor ves krščanski svet in njega vlade ne imele nujnejšega posla druge naloge kakor skrbeti groze potniku na morju noč in dan, da to pretresa tudi za blaginjo judovstva, vse drugo pa naj bode, kakor najsurovejšega in lahkomiselnejšega človeka, ali temu ni hoče. tako. topost Jaz sem opazovala vseh 37 dni na morju tako neobčutljivost in lahkomiselnost na izseljencih in drugih potnikih, da skoro ni verjeti. Ali so ti ljudj kristjani, dejala sem sama sebi več potov? Od kodi so Največ s krajev, ki se odlikujejo po omiki in čudored-nosti. Pa gledi, kakor hitro so odpluli, potrgali so s Podučite stvari. sebe krinko uglajenosti omike ter se plelevili v bo gokletnike, nesramnike in surovce. Naš stari kapitan se ni veliko brigal za pasažirj peti. Pri sosedu. (Dalje.). France je uže ves nemiren in ne more več str- in popolno sem prepričan, da Uže vidim pravi sta te oni gosposki človek iz mesta in pa domači učitelj in redkokedaj smo ga videli delo in vso skrb je pre- vsega zbegala Prvi mešal ti je možg v tem o pustil prvemu krmarju, ki je dobro vozil, ali polnoma razuzdan človek. Bog ne daj, bil po čemur se je ravno go drugi vsiljuje nam pa svojo da se hvalila neumno sadjerejo ivioa naj bi se skoz celo leto v ali ponašala kot moralna junakinja. Da se ognem temu hlevih krmila, a ob cestah in poljskih potih naj očitanju, raje zamolčim vse, kar sem prestala od tega. sadno drevje sadili drevj pasjegla ki mi je zagrozil tudi to j da me bode dal našim se seno napravljamo? Prava bedarij ali v vodo vreči, ako ne bodem pri njem kdar in nikoli iz vsega tega nič ne bode. Imam v klet zapreti v kajiti stanovala. Tudi mi ni pustil po več pa na polju in njivam ! Ni- a vrtu je to dati ne še par starih jablan dokler živim, bodo se uže izdržala vode ne hrane, samo da bi me omečil. Kdo ve, kaj bi več me pa tako ne briga. Posadil jih je še moj stari Ako z mano vred pogineta, nič ne de; po smrti oče se bilo godilo, da se ni star častit gospod W. Fitzhugh, virginsk veleposestnik, potegnil za-me. Ta gospod je z jih tako več ne potrebujem. Ako bode pa naslednikom bolehno svojo unuko prepotoval malone vso Evropo, sedaj ga je sam Bog poslal meni za angela in rešitelj in sadj dišalo, sade naj sami rodno drevje; meni trud tak prav nobenega dobička več ne donašal; po čemu Fitzhugh je bil prijatelj kapitanov, in stanoval prvi toraj prazno tlako delal? Bolj kajiti. z menoj Ta gospod tedaj je videl, kako krmar postopa malo bolj počivam, nego da 5 storim, da na stare dni se z rečmi mučil, katere Nekega dne stopi ves razjarjen k krmarj f ter bi me koristi ostale izjavi po ai znajo edino gleški, in to tako ostro in določno, kakor pristni Amerikanci, da hoče od slej za moj Ivan: Kako čudno zopet govoriš Ako i dragi France bil vsakdo tvojih misli, ne imeli bi dan ki se mi še zgodi, sprejeti današnji na naših zemljiščih prav nobenega sadnega dre prav tako, kot da se je njemu samemu učinilo. Od slej vesa. Sadno drevje, katero bil je tvoj stari oče posadil naprej sleharno razžaljenje sem imela mir pred grdinom. donašalo je tvojemu očetu in donaša še sedaj tebi korist Ravno ta sadna drevesa morda tvojemu staremu za sadje prejetem. Vsak občiuec imel bi od tega go očetu prav nobenega dobička donašala niso; a bil je tovo gmotno korist. Korist ta razširila se pa tudi vneti naprednjak in je skrbel za naslednike svoje, izmed na naše in naših otrok otroke, toraj na pozne nasled-katerih eden si tudi ti. Iq, če je bil tvoj stari oče za- nike naše. Koliko dobrega in blagega, koliko korist- ti nega uže samo to! France ostane pri vsem tem nepoboljšljiv in trdo- veden in napreden kmetovalec - sadjerec, se bodeš po malomarnosti in vnemarnem nazadnjaštvu svojem dal in pustil od njega sramotiti se? Ni mogoče! Pomikaj vraten trmež; ne da si nič dopovedati iu le svojo staro se tudi ti v dobrem in koristnem s časom naprej da si pesem žene naprej. Nekako nevoljen poslovi se od svo- tako stalni spominek hvaležnosti naslednikov svojih za- jega soseda Ivana in celo pot do doma pregodrnja. Pri gotoviš. Vedi J ' s da dandanašnji mora si vsak pravi in vsem tem pa vendar-le težko pričakuje prve prihodnje zavedni kmetovalec veljavnega ponosa in časti v tem seje občinskega odbora, pri kateri ima se po njegovih iskati, da v svojem poslu s časom vred napreduje in za mislih nepotrebna kmetijska novotarija na dnevni red drugimi zavednimi sososeščani ne zaostaja. Kako sodbo spraviti, pretresati ter do odločilnega sklepa dovesti. bodo enkrat o tebi sklepali nasledniki tvoji, ako pri Čas med tem vporaoi v to, da okolo svojih soiniš- svojih slabih in priprostih nazorih trdovraten ostaneš? ljenikov neutrudljivo mešetari, stare kmetijske navade v Ti na tem res prav nič ležeče ni? zvezde kuje, po novih naprednih preosnovah pa ueusrni* F uže ves nestrpen ter se Iv tako ljeno udriha. tem je svoje somišljenike še bolj tesno odreže: Pojdi se s tvojim neumnim govoričenjem solit! združil ter je proti dobri stvari s združenimi močmi na Kakošen dobiček bi imela ti in jaz, ali pa tudi kdo drug boj pripravil. od drevja ob potih in cestah? Sadja še toliko ne dobilo ne, se od tega drevja nega okusa je; za prodaj ga ostalo, ker drugi vse sproti pokradli. Gotove zmage zvesti si, baha in košati se prav po pavje. Naprednjak Ivan imel je med tem časjm mar-pa prav čisto nič ne sikako grenko in trpko prenesti. Pa, kdor pred svatbo Rečem ti še vriska, navadno po svatbi joče. Taka bila je tudi za da bi ga mogli pokusiti, kakoš- enkrat, da, če se tudi deželni popotni učitelj Kmetijski Franceta in njegovo gardo v Lepemdolu ob tej priliki. in naš domači šolski učitelj na glavo postavita • » njijina Da vrli Ivan med tem rok križem držal ni 5 ume se samo nameravana bedarija se pri nas nikoli vresničila ne bode. ob sebi. Deloval je za koristno stvar lepo mirno, a z Domači učitelj pa najbolje stori, da šolske otroke tisto najboljšim vspehom. mrvo čitanja in pisanja podučuje, kar mu je ravno glavni (Dalje prih.) namen, brez katerega more se ■j* pa tudi vsejedno dobro kmetovati in gospodariti; moj stari oče ni znal ne enega, ne druzega, vendar bil je, kakor si rekel, napredni kme- Govor poslanca Ferjančiča tovalec. V naše kmetijske zadeve naj se pa učitelj nikar ne brig ajo Za-se bodemo v državnem zboru dne 25. maja. (Dalje.) In glejte, gospoda moja, zastop celjske mestne skupine povrnil se je v to zbornico oborožen s peticijo Ivan: Sosed dragi moj! Jeza te je uže tako pre- celjskega nemškega društva, v kateri se zahteva, da naj vzela, da več sam ne veš, kaj govoriš. Ne zamerim ti se takoj odpravi ministrov ukaz, po katerem se pripone, ker sem prepričan, da stvari pravega pomena ne znava zmožnost za porotnika ob sicer drugi sposobnosti ne vtika; ga prav čisto nič uže sami skrbeli. umeš. Naš učitelj pripravljen je, vsako pomlad s po- tudi takim Slovencem, ki znajo samo nemški. Ta ukaz močjo šolskih dečkov vsaj po 1000 sadnih divjakov nam požlahtniti. naj se toraj odpravil na željo Nemcev, katerih je v In če mi vsaka tri leta po eno samo Mariboru in poljsko ali drugo javno pot ob obeh straneh ž po nekaterih drugih mestih 40.000 vsega njimi na- skupaj nasproti desetkrat večjemu številu 400.000 Slo- sadimo, imamo v 10 letih vsaj par tisoč rodovitnih sadnih vencev. Nadjam se, da bo peticijski odsek zahtevanje dreves. Sadje dalo bi se vsako leto v zakup. Zakupnik zavrni), kakor se mu spodobi. bode pa uže sam za to skrbel, da mu je ne pokradejo drugi nepoklicani ljudje. se za sadje prejemala, po- Peticija pravi, da, če prav porotniki samo jednega dela obravnave ne razumejo (kateri namreč nemški ne zakupnino, katera plačevati nam bi bilo mogoče stroške, katere poravnati ima znajo) ) vendar se ni nadjati, da od časa do časa vse une Res je tako! če je pa tako, mogli prav razsoditi. pa človek vendar po- sedaj splošna občinska prej pričakoval na podlagi navedenega razmerja v pre- blagajnica za izdrževanje in poprave farne cerkve, do- bivalstvu, da se bo napravila peticija, po kateri naj se tisti ljudje ne pripuščajo za porotnike, ki so samo nem- mače šole,- občinskih potov, poljskih čuvajev, občinskega To pa davka itd. Da te stroške pokrivamo, moramo pri se- škega jezika zmožni. (Prav res! na desni.) danjih razmerah in okoliščinah precej globoko v lastne najprej zadelo gospoda, ki se je pri budgetni debati prvi žepe segati. Le pomisli, da v enake namene samo ti leto letu po 15 in več goldinarjev plačuješ. Ko se oglasil nerija zadelo pred vsem gospoda poslanca Car- ne morem se ogniti, da tega ne omenjal, pa enkrat sadno drevje ob javnih potih in cestah po- ker nam je prav ta gospod očital, da se skušamo oko- šteno vrastlo in roditi pričelo, bi vsi sedaj navadni ristiti na škodo nemščine. Ta gospod toraj izmed stroški iz lastnih žepov naših kmalo popolno zginili, ker celjskih porotnikov prvi odletel, ker prav nič slovenski se vsa navedena plačevanja poravnavala z denarom, ne zna. Nič več bi ne imel razsojati pri porotnih ob ravnavah v Cclji o poboji iu umoru, ker bi ne vedel, merodajne. Ko na neki dopis sodišča občina ni hitra kako se obdolženec zagovarja in ne, kaj so priče rekle, odgovorila, pritožilo se je sodišče na okrajno glavarstva ter se moral edino le s tem zadovoljiti, kar bi napo- in to jo je obsodilo na 20 gold. kazni. (Cujte, čujte! na sled od gosp. prvomestnika zvedel, ki navadno jedro razprave še enkrat ponovi. T * i ' tisti peticiji se tudi trdi, da dotični ministerski ukaz prav za prav ni druzega, kakor sredstvo za agitacijo, desni.) To je marljivost, kakor se ne nahaja na korist slovenskemu jeziku pri političnih gosposkah. da ki ima namen, slovenske napore tudi v sodnijsko pozdravljam kot korak na Pripoznavamo odkrito, da pravosodna uprava skrbi, te iu druge neprilike v pravosodji odpravila, in uliše, da so nedavno izišle dvorano zanesti. (Smeh ne desni.) Jaz nisem teh misli, da je dotični ukaz agitacijsko še prošnj slovenske tiskovine za sodno postopanje. da sredstvo, pač pa mislim da peticija tako sredstvo, te tiskovi (Tako ua desnici.) Pristavim se justična uprava tudi potegnila za prišla bode na ono mržnjo glede teh bah o tiskovnih pravdah v Celji vzdržati in ohraniti litično strast. (Živahno pritrjevanje na desnici.) Pravda se namen je, pri porotnih sod- tiskovin, ki se nahaja korak za korakom sploh proti po slovenskemu uradovanju. Ona bode na nekem mestu od koder ta peticija v celem obsegu pridejala stenogra- obotavljanje se bilo tega najmanj nadejati, našla neko fičnemu zapisniku (veselost na desnici), da bodo naši poslanci čitali lahko od besede do besede, kako je hotela stranka, ki se imenuje liberalno, izvajati v istiui libe- proti noročenju teh tissovin in njihovi porabi. Ker tudi na korist državnemu zakladu državna ralne postave. (Pritrjevanje na desnici.) Ker sem se pri tej priliki dotaknil porotnih sodišč, naj mi bo dovoljeno, da o njih spregovorim nekoliko besed. tiskarna je s tiskovinami nekoliko stroškov imela na j bode to še bclj visoki vladi v spodbudo, da si kaj pri- rad še neko nedostatnost zadeva za tiskovine. Jaz Slovenci smo hvaležni prevzvišenosti voditelj pravosodnega ministerstva, da je po zadnjih imenovanjih za deželno sodišče v Trstu in okrožno sodišče v Rovinji pripomogel, da pri teh sodiščih ne bode treba obravna- tukaj omenil, katera celo najbolj sposobne in voljne sodnike zadržnje v slovenskem uradovanji. (Dalje prihodnjič.) vati s tolmači v navadnih sodbah kedar sodij sod- Naši dopisi. niki iz poklica. Tolmači ostali pa bodo za porotna so- lz Ljubljane. — Kranjska gimnazija. Naučni dišča. V Celovci, Trstu, Gorici in Rovinji bodo sloven- miuister Gautsch storil je to, kar se nam je po vsem ski obtoženci in slovenske priče, kakor doslej, tako še nemogoče zdelo: odbil je celo ponudbo kranj-na dalje, imeli sodnike, katerih ne bodo umeli. skega mesta, prvi razred gimnazije v pri- Umevno je pri takih razmerah, da je celo navdušo- ho d nje m letu zdržati na lastne stroške, nemu privržencu porotnih sodišč, če je Slovenec, težavno tem videti je, da je minister Gautsch storil svoj zadnji potegniti se za to svobodno pridobitev, ako vidi, da po korak zoper ta zavod, ki bode vsaj nekaj časa bržčas njej trpi škodo njegovo ljudstvo na svojih narodnih pra- ostal nepopolen. S tem korakom razrušil je minister vicah. Naj tu še omenim samo na sebi malenkostnega enostransko ono pogodbo, katero sta država in kranjsko pa važnega slučaja. Pri zadnjem porotnem zasedanji v mesto sklenila meseca septembra leta 1880. — Najmanj, Gorici se je prigodilo, da je predsednik porotnega so- dišča bil je to predsednik okrožnega kar s tega sledi, je pač, cla je tudi kranjsko mesto opro-sodišča sam, steno vseh dolžnosti glede tega zavoda nasproti državi kateri, mimogrede rekoč, ne razume jezika večine in tudi stroškov umiranja in pogreba nadepolnega za-prebivalstva svojega okrožja, in ga še manj govori ali voda bode kranjsko mesto težko voljno plačati. pri prečitanji porotnikov Slovenca okaral, ker Za stariše v prvi razred vpisanih otrok in druge pi se je svojo navzočnost po slovenski izjavil, namesto po ita- prizadete kroge pa nastane še drugo pravno vprašanje: lijanski ali nemški, in ga tako v pričo soporotnikov osobno žalil. obče imajo državljani pravico, da se vse javne zavode zadevajoče naredbe vrže v gotovem redu, v soglasji Ce mora Slovenec prestajati tudi še osobno žaljenje, in z varčnostjo za državo in državljane. Kedar prizna svojo narodnost, je naravno, da postaja Ta sploh opravičena zahteva mora gotovo prav porotniški posel za Slovenca tudi še nasproti soporotni- enako veljati nasproti naredbam naučnega ministerstva. kom in sodišču težaven. Kakor s strankami. ravna se pri nas z občinami in Oglejmo si jo toraj nekoliko od teh strani. a) Glede reda in soglasja te odredbe minister- občinskimi predstojniki. Tudi tu dovolite mi, da omenim stva z drugimi dobimo pravo podobo, ako se ozremo samo eden slučaj, kateri razpravljal po javnih listih, tudi na ono, kar se je godilo meseca junija in julija t. 1. Neka občina na Pohorji na Štajarskem je prosila Po veljavnih ministerskih naredbah smejo se s p r e- dotično okraj sodišče da jej to dopisovalo slo- jemni izpiti za gimnazijo vršiti koncem šolskega venski in je utemeljila to prošnjo s tem, da občinski leta, vsled enake ministerske naredbe ne smejo se re-predstojnik nemški ne zna in da mora dolgo pot nare- doma sprejemati učenci iz gorenjskih okrajev na ljub- diti, da si da raztolmačiti nemški dopis. Sodišče na ljansko gimnazijo, ampak morajo stopiti v kranjsko. Te to odgovorilo, da take želje obči nj ne morejo biti naredbi vršile ste se tudi letos in — slednja celo strogo. Stariši, ki so svoje otroke oglašali za ljubljansko gim- je go izobraževanji preveč hrepeneče Slovence rešil vsaj nazijo, bili so tukaj odbiti in nakazani na kranjsko, enega učnega zavoda. • Sprejemni izpiti vršili so se, in v prvi razred kranjske gimnazije bilo je tako meseca julija kot sposobnih, po prestanem iz- Koliko pa izgubi država po naredbi pri tem zavodu. Izguba znaša : Približno znašale sprejemne takse 100 gold p i t u sp r ej eti h 39 učencev, za katere se je tudi plačala sprejemna taksa. Večina vnanjih starišev preskrbela je svojim otrokom tudi stanovanje, brano, domačega učenika itd. ter je v zaupanji na red pri javnem zavodu imela stroške in sklenila pogodbe. Pa kaj se zgodi! Mesec kasneje poči glas o drugi ministerski odredbi, po kateri bi se morala kranjska gimnazija razpustiti, prvi razred moral bi takoj prenehati, učenci, ki so deloma po sodbah deželnega šolskega sveta prisiljeni delali tukaj svoj sprejemni izpit, tukaj bili vpisani in po plačani sprejemni taksi na zavod sprejeti, stariši, ki so stroške imeli in svoje otroke smatrali, vsaj za to leto preskrbljene — vsi ti morajo nehote dobiti vtis, da so moteni in zape- ljani, da vse to ne velja nič. In zakaj to? Zato, ker si je naučni minister p r e p„o z u o spomnil, da naj kranjska gimnazija preneha. Po pravici poprašaval se bode tu vsak prizadet, pa tudi vsak pošten državljan: Kje je tukaj red, kje soglasje med odredbami naučnega ministra? Mi sodimo, da imajo stariši, ki so svoje otroke uže vpisali v 1. razred kranjske gimnazije in so plačali sprejemne takse. prav ico zahtevati, da se sprejeti otroci tudi dejansko na kranjski gimnaziji podu ča vaj o. sprejemom učenca na zavod in pla- čanjem sprejemne takse sklenjena je pogodba za podučevanje učenca na onem zavodu, pogodba, kateri se tudi država enostransko odtegniti ne sme. Ne dvomimo, da se bodo dotični stariši te svoje pravice držali, in da jim bodo to pravico, ako ne z lepo minister nauka sam, pa pripoznala za to poklicana sodna oblastva. Odredba ministrova pa ne kaže lepšega svita ako si jo ogledamo z gospodarske strani: Omenili smo uže pri prejšnjih prilikah, da bi razpust kranjske gimnazije neobhodno storil ustanovitev 5 Učnina od 50 učencev po 15 gold. za prvo polletje, od 20 za drugo polletje . . . 1050 n skupaj najmanj.........1150 gold. tedaj škoda države najmanj 550 gld., ne glede na zgubo Kranjsko mesto pa do- doneskov kranjskega mesta, naša do sedaj v gotovini na leto . . . priskrbuje stvarne potrebščine v okrogli svoti in daje brezplačno prostore za zavod, ki se najmanj mogli oddajati za ... na leto, skupaj z zgornjimi . . . . . 1000 gold. 300 M i 1000 550 r znašala Po zguba države -....... pogodbi, sklenjeni med državo in kranjskim mestom, zavezalo se je mesto, vse to donašati samo za popolno nižjo gimnazijo. Ne dvomimo toraj, da ima pravico, nepopolni, umirajoči gimnaziji odteguiti vso podporo. Oglejmo si toraj odredbo naučnega ministra tere strani koli, — politično in narodno stran tukaj še v« namenoma preziramo po vsem, obsoditi jo moramo si s tem popolnoma, in zdi se nam, da Taaffe-jeva vlada se nikakor ne bode mogla izogniti sili, preklicati jo, ako prav nakopala na vrat nevarnost, zgubiti iz svoje srede tako spretnega strokovnjaka in modrega politika, kakor je sedanji minister Pavi pl. Gautsch-Fran-kenthurn ! Deželni odbor kranjski sklenil je, kakor čujemo, o zadevah razpusta kranjske gimnazije po posebni depu-taciji izročiti prošnjo Njegovemu veličanstvu, ohranil ta učni zavod. da se Blagoslovljenje društvene hiše katoliških rokodelskih pomočnikov ljubljanskih vršilo se je slovesno se je s sv. mašo v minulo nedeljo. Slavnost pričela nunski cerkvi, katero je pel preč. bašek, slavnostno gosp. prelat dr. Če pridigo pa druge višje gimnazije v Ljubljani, katera je imel gospod dr. Marinko. S cerkve podali so se slavitelji z mnogimi vna-njimi gosti v društveno lepo okinčano hišo, kjer so se zbrali v veliki dvorani gospodje deželni predsednik baron Winkler, mestni župan G ra ssel li, hranilnični predsednik Dreo in kasneje tudi preč. knezoškof dr. Mi- Ob uri popoludne zbralo se brez ozira na neugodno politično stran, in ne glede na potrebo zgradbe novega drazega poslopja, državi prizadevala okroglo po 10—12 tisoč gold. večje letne stroške. Ako si ogledamo odredbo ministrovo s stališča interesov starišev je gospodarska izguba njihova preoči- zgradbo društvene hiše največje zasluge 200 gostov skupnem obedu 'v Ferlinčevi gostilni, kjer so se vrstile primerne napitnice. Reditelj slavnosti bil je društveni predstojnic prof. Gnezda, ima za srečno dognano vidna, da bi bilo o nji treba spregovoriti le besedico. Gosp. Ivan Franke, profesor v Kranji in pa J. Pa oglejmo si ministrovo odredbo samo z gospodar- Leinmuller v Novem mestu potrjena sta za daljnih pet skega stališča glede prihodnjega leta. let kot konservatorja osrednje komisije za umet- Ako se odpravi prvi razred, prihrani si država, nost in zgodovinske spomenike. kakor čujemo, plačo enega suplenta, ki znaša 600 gold. Prečastiti knezoškof gosp. dr. Jakob Misija ob To sicer ni mnogo, pa za štedlivega naučnega ministra iskal bode meseca septembra dekanijo kočevsko in metliško, kjer bode delil zakrament sv. birme in pa kano- nekaj, ako se more vrh tega ponašati z zavestjo da 280 nično pregledaval župnije omenjenih dekanij. Sklenil pri tem posredovanji ne more izogniti, da bode knezoškof svoje potovanje dne 20. septembra z se- ruski časniki, da ne očitali se tudi v tem vprašanji vede preav- miško župnijo. Košnja otave vrši se v Ljubljanski okolici pri strijsko, avstrijski časniki preruska. Vspeh kaže, da pa, ie da je politika njegova do sedaj vendar dosegel lepem vremenu prav dobro, toda s pridelkom bodo t0> da »e je vojska med Rusko in Avstrijo zabranila. kmetovalci malo zadovoljni. Suša zadržavala je na Prihodnjcst bo kazala, kedo je ogoljufan. Gotovo travnikih, ki po naravni svoji legi niso vlažni tako, da pa je, da bude tako vedenje, kakorsuega vidimo ravno se bode pridelalo komaj polovica rednega pridelka. kar, zelo Novičar iz domačih in tujih dežel. zmanjšalo število onih avstrijskih politikov, s prepričanja zagovarjali zvezo nemško-av-- Zdravje nemškega cesarja se je zboljšalo v kateri strijsko. toliko, da si z voza more ogledavati vojaške vaje Dunaja. Cesar odpeljal se je včeraj voja- Bolgarska. Se ni knez Ferdinand Coburški škim vajam na Moravsko iu se od tod poda k vojaškim premagal notranjih težav v toliko, da bi bil sostavil novo vajam na Ogerskem poleg Požuna. ministra dela vladi mnogo preglavic. Naredba učnega vlado, o kateri se danes čuje. da je Stran s ky prevzel Več čeških občin nalogo > sostaviti jo > in uže se zbirajo od zunaj temni razglaša, da se bodo šole na nekaterih takih zavodih oblaki proti vladarstvu njegovem, vendar-le pričele; tudi se sklicujejo prizadete obči ue na posebnem pisanji javlja velevlastem, to, da je vlada po pogodbi vezana, uekaj dotičnih zavo- Turška namreč v a a je Ruska naznanila, da hoče v Bolgarijo poslati bivšega tamošnjega dov vzdržati. Pri takih okoliščinah se nikakor ne obeta vojnega ministra generala Er nroth-a kot komisarja z vladi prijazen začetek zborovanja državnega zbora. oblastjo edinega vladarja. • \ To postopanje Ruske baje podpirajo Turška, Nem-izrekoma „Pester Lloyd", svoje hujskanje zoper Čehe, ška in Francoska; nasprotujejo pa Avstrijska, Angleška katerim ne morejo odpustiti, da so v obče Rusom pri- in Laška. Ogerska Tukajšnji časniki nadaljujejo, in to jazni Očividno z Dunaja prihajajoči vplivi delujejo Oni politič krogi ki dijo, da se bode Nemška sistematično na razdor večine avstrijskega državnega vendar-le varovala v resno nasprotje priti z Avstrijo, zbora. Se ve, da ni težko uganiti, od kod prihaj ta mislijo, da ostane v Bolgariji sapa, ako se le nekoliko opazuje postopanje enega av- stvom Coburžan pa tudi brez tega, sedanjo stanje z vladar- da pa Ruska ven- strijskih ministrov. vspehom, razglašenem pri dar nikakor ue bode dejansko stopila v akcijo. Od dru-svetovnem žitnem zih strani pa se trdi, da se je Turška Ruski zavezala, zasede vso Bolgarsko. semnju na Dunaji, Ogri tudi niso zadovoljni. Izreklo se ako bi se Bolgarska branila dopustiti tje Ernrotha, je, da bo Avstro-Ogerski to leto mogoče v ptuje dežele prodati 9—10 milijonov metr. centov pšenice in p^enične moke, 1 lL milijona rži, 3V2 milijonov ječmena in slada. da turška vojna Vsikakor postaja položaj od due do dne resnejše Ako tudi Turška v svojem zgodovinsko-znanem obotav-Ogri pravijo, na tem semnju bilo je vseeja dosti, samo ljanji ne namerava storiti ničesar in ne bode storila ni-kupca ne, in zato bodemo morali bogato svojo letino po česar postane vendar razmera med našo državo nič prodajati, da jo prodamo. Nemško toliko cenejša, ker se je uže mi zimo in ko Francoska prične danes mobilizacijo enega (17.) je bila Evropa polna vojskinega hrupa, pokazalo, da nam oddelka vojne — za poskušnjo. Dne 15. septembra ima Nemška v času nevarnosti dejansko ne bode zaveznica, ves vojni oddelek zbran biti po vsem pripravljen za boj. nam ne bode pomagala, temveč, da si hoče biti samo Čuje se, da je francoski stotnik Pralom znajdel gotova naše pomoči za-se. Taki dogodki ? kakor se- novo puško repetirko, katera ima velike prednosti memo danji, pa bodo tudi našim politikom popolnoma oči od-zdaj za vojno vpeljane, pa še ue v zadostnem številu prli in iskali bodo rajši z lepo pogoditi se z Ruslso, izdelanega modela z leta 1886, ki je bil vpeljan po prejš- kakor pa zanašati se na zaveznika, ki nas v trenutku njem vojnem ministru Boulanger-u. nevarnosti pusti na cedilu. Nemška. Bismark ni videti, da i bi bil xaj izne vsaj mirjen zarad delne mobilizacije francoske vojne; ne dvomi, da pri tej priliki najlaglje zve marsikatero do sedaj še ne zapazeno vojno skrivnost, pa tud* slabosti organizacije vojne francoske. mnogo Žitna cena v Ljubljani 27. avgusta 1887. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. banaške Nemški vladni krogi niso mogli prezreti, kako slab « 50 kr turšice 5 gold. 20 kr soršice 5 gold vtis je v Avstriji napravila politika Nemške v bolgarskem 85 kr. rži 4 gold G kr. ječmena 3 gold. 25 kr. vprašanji. Zato si prizadevajo sedaj oficiiozni nemški Pr08a 4 Sold- 22 kr- ajde 4 gold. 6 kr. ovsa 2 gold listi dokazovati, kako pošten posredovalec je Bismark 92 kr. Krompir 2 gold. 14 kr. 100 kilogramov. med Rusko in Avstrijo, da je le po tej poti bilo mogoče, nekoliko sprijazniti nasprotne si državi. Se ve, da se Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj