Neznanec jo je sredi Lučka proti laški mesta ustrelil v glavo komunali
Stran 20	Stran 6
jt. 69 / Leto 60 / Celje, 13. september 2005 / Cena 150 SIT 9 HRK
9770353734020
Za Slovenijo ene hitrosti
Izjemna udeležba na 14. taboru Slovenske ljudske stranke v Mozirju
Mozirje je bilo v nedeljo skoraj premajhno, da bi sprejelo množico sedem tisoč ljudi, ki so se zbrali na 14. taboru Slovenske ljudske stranke. S srečanjem v Mozirju so v SLS sicer uradno začeli predvolilne aktivnosti, kljub temu pa je tabor minil predvsem v družabnih in športnih srečanjih ter sproščenem vzdušju.
Prisotni so z aplavzom pozdravili predsednika Janeza Podobnika, sploh ko je zatrdil, da mora Piranski zaliv ostati slovenski in da se Sloveniji ni treba bati arbitraže. Podobnik je izpostavil zavzemanje za »Slovenijo ene hitrosti« oziroma za zmanjševanje razvojnih razlik med regijami ter prizadevanja stranke za dvig kvalitete življenja ljudi. Pri tem je govoril predvsem o stanovanjski politiki oziroma projektu »prvo stanovanje«. Glede prodaje deleža Mercatoija Podobnik veijame, da so pristojni svoje delo korektno opravili. Poudaril je, da v stranki podpirajo spremembe zakona o RTV Slovenija in da imajo veliko zaslug za evropsko kmetijsko politiko.
»Od odgovornosti v SLS nikoli nismo bežali, seveda, če je bilo napačno ravnanje tudi dokazano,« je poudaril Podobnik, ko je govoril o aferah v kmetijstvu, in omenil, da se je zaradi poskusov jemanja dobrega imena SLS notranje okre-
Organizatorji so našteli 112 avtobusov. Nič čudnega torej, da so bili aplavzi zelo dolgi in glasni.
pila. Predsednik stranke je večkrat poudaril, da je SLS trden in zanesljiv člen vladajoče koalicije, v kateri se počutijo dobro. Sedanji vladi je napovedal dolgo in dobro prihodnost.
Nedeljskega tabora v Mozirju so se med drugim udeležili tudi ministra Janez Božič in Ivan Žagar, poslanci, župani in drugi vidni predstavniki stranke. Zbrane sta v imenu organizacijskega odbora pozdravila Jakob Presečnik in mo-zirski župan Ivan Suhoveršnik,
med ogromno množico ljudi smo opazili tudi celjskega župana, podpredsednika stranke Bojana Šrota Od je tudi vodja kluba 70 županov iz vrst SLS) in nekdanja vodilna moža, Franca Zagožna, ki se je povsem umaknil iz politike, ter Marjana Podobnika, ki je zbiral podpise za celovitost Piranskega zaliva.
V SLS so že pred taborom pripravili serijo okroglih miz in pogovorov o državni politiki in lokalnih problemih, med
drugim so v Juvanju govorili o davkih v kmetijstvu, v Celju o stanovanjskih težavah, v Velenju pa o posledicah rudarjenja. Nedeljsko druženje so začeli z mašo v katedrali v Gornjem Gradu ali pri kapelici v Mozirskem gaju (odvisno od želja), organizatorjem pa je nekoliko nagajalo vreme - med govorom predsednika Podobnika je sijalo skoraj poletno vroče sonce, nekaj minut zatem pa je manjša ploha ohladila prizorišče.	US
Končno v novi šoli
Včeraj so imeli dijaki srednje zdravstvene šole prvič pouk v novih prostorih
Potem ko so v petek v novi srednji zdravstveni šoli v Celju opravili tehnični pregled in med njim ugotovili manjše pomanjkljivosti, ki jih bodo odpravili do sredine prihodnjega meseca, je 960 dijakov včeraj le začelo pouk v novi šoli.
Skoraj dva tedna zamude se ne sliši veliko, a vendar se bo zamuda pri izvajanju pouka zagotovo še poznala. Pravi podvig je bila že sestava urnika za prvih deset dni pouka, saj stari prostori niso omogočali normalnega pouka. T\idi zdaj, ko je pouk slednjič stekel v novih prostorih - stali so skoraj 1,5 milijarde tolaijev - bo še kar nekaj časa okrnjen. »Teža-
Notarske storitve najverjetneje cenejše
Notarje čaka bolj temna prihodnost, kot so si lahko predstavljali. Že v začetku letošnjega leta jih je udarila novela Zakona o splošnem upravnem postopku, ki je uvedla upravno overitev lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij. Sedaj najverjetneje sledi še znižanje notarskih tarif tudi do 50 odstotkov, na pravosodnem ministrstvu pa obljubljajo še povečanje notarskih mest. »Mali« notarji naj bi bili močno na udaru.
Predlagane spremembe so že odnesle predsednico notarske zbornice Eriko Bra-niselj, ki je zaradi napovedanega znižanja tarif odstopila. Razlog za njen odstop naj bi bilo to, da ministrstvo ni pripravilo celovitih ukrepov za reševanje težav na področju notariata. Največ te-
žav naj bi imeli notarji v manjših krajih, saj naj bi jim nižje tarife ne omogočale poslovanja. Pavel Rojs, notar iz Šmarja pri Jelšah, pravi, da bo sicer še lahko posloval, vendar na meji rentabilnosti in da dobička zagotovo ne bo imel. Rojs še dodaja, da pa bi bil njegov obstoj vprašljiv ob povečanju notarskih mest, če bi torej v Šmarju pri Jelšah ali pa v Rogaški Slatini, ki tudi sodi v Upravno enoto Šmarje pri Jelšah, dobili še enega notarja.
Glede povečanja števila notarskih mest, kot so nam povedali na ministrstvu, zaenkrat še ne razmišljajo. Najprej bodo poskrbeli za znižanje notarskih tarif, o čemer bo v četrtek na seji odločala vlada. Če bo vlada potrdila spremembe, bodo nove tarife začele veljati že čez slab
mesec dni. In kolikšne so spre- 49.500, po novem naj bi bi-
membe tarif v številkah? Po novem naj bi bila pristojbina za sodelovanje notarja na skupščini delniške družbe od 85.800 do 171.600 tolarjev, medtem ko so notarji za to delo do sedaj dobili od 165.000 do 330.000 tolarjev. Za sestavo zemljiškoknjižnega predloga bo treba sedaj odšteti 11.000 tolarjev, če je vrednost predmeta do 33 milijonov tolarjev, oziroma 22.000 tolarjev, če je vrednost predmeta višja. Doslej je bila cena omenjenega predloga od 16.500 do 44.000 tolarjev. Za sestavo prodajne pogodbe, če je vrednost predmeta 400.000 tolarjev, je bila doslej pristojbina .22.000 tolarjev, sedaj naj bi bila 12.000 tolarjev, pri vrednosti predmeta štiri milijone tolarjev je bila doslej
la 28.000 tolarjev.
Kót kaže, bodo na pravosodnem ministrstvu s spremembami v notariatu nadaljevali tudi na področju števila notarskih mest. Za uveljavitev sprememb pa se ministrstvo sploh ne bo pretirano utrudilo. Glede sprememb notarske tarife ministrstvu sicer potrebuje mnenje notarske zbornice, ki pa ni obvezujoče. Zato dejstvo, da so notarji s 37 proti 11 glasovom zavrnili znižanje tarif, prav nič ne spremeni. Za povečanje števila notarskih mest pa mora ministrstvo zgolj izdati uredbo o številu in sedežih notarskih mest. Verjetno se nam tako kmalu obeta tudi večje število notarjev, in sicer naj bi bilo namesto 68 po novem v Sloveniji 138 notarjev.
Kot so nam povedali na ministrstvu, je cilj omenjenih sprememb približati notarske storitve uporabnikom. Nekaj tega je bilo že uresničenega že lani s spremembo Zakona o splošnem upravnem postopku, ki je stopil v veljavo letos. Tako lahko stranke na upravnih enotah za dosti manj denarja over-jajo lastnoročne podpise, prepise in kopije. Omenjena upravna overitev je enakovredna notarski, le da je neprimerno cenejša.
ŠPELA OSET
radiocelje
ve bodo zlasti s telesno vzgojo, saj so parket v novi telovadnici položili šele konec minulega tedna, ta teden ga bodo lakirali in šele nato začeli nameščati vso potrebno opremo,« je povedala ravnateljica šole Marija Marolt. Podobno bo tudi s poukom v nekaterih specializiranih učilnicah, kjer še manjkajo posamezni deli zahtevne opreme, nekaj težajj pa bo tudi v veliki amfiteatr-ski predavalnici, kjer tudi še ni vsega pohištva. »Do konca tega tedna bo pouk še moten, nato računamo na bolj normalne razmere, čeprav bo šola v celoti in z vso opremo lahko začela delovati šele v drugi polovici oktobra,« pravi Ma-roltova.
Kot smo poročali, je do zamude prišlo zaradi zapletov pri izbiri opremljevalca šole. Podjetje Atías iz Ljubljane je posel dobilo bistveno prepozno, da bi bilo mogoče ustrezno opremiti še pred začetkom novega šolskega leta. Slavnostno odprtje šole, ki je največja pridobitev na področju srednjega izobraževanja v Celju in v kateri izobražujejo v programih tehnik zdravstvene nege, kozmetični tehnik, bolničar negovalec in tehnik zdravstvene nege (3+2), napovedujejo za sredino oktobra.	BRST
IZJAVA TEDNA
Uspeh
»Naš tabor uspe, kadar zmanjka hrane. Lani je v Sevnici zmanjkalo golaža, danes pa bo v Mozirskem gaju verjetno zmanjkalo klobas.«
Predsednik SLS Janez Podobnik v nedeljo na 14. taboru stranke

Ostra kosa samomora
Ali veste, da vsakih 40 sekund nekdo na svetu stori samomor? - Slovenija že (pre) dolgo v območju somraka
Ni še dolgo tega, kar sta v Celju storila samomor zakonca, ki sta živela v hudem pomanjkanju, iz katerega nista videla izhoda. Ona brezposelna, on invalid prve kategorije. Obupala in odšla sta drug za drugim, ona pri 46 in on pri 48 letih. Najprej Andreja. Ko jo je Simon našel doma mrtvo, je sklenil oditi tudi sam. Ni si mogel in znal predstavljati življenja brez nje, četudi je bil njun zakon zelo buren: obdobju ljubezni je sledilo obdobje prepirov, tudi pretepov in spet obdobje ljubezni... Simon se je v obupu odpravil k Šmartin-skemu jezeru in čez štiri dni so v vodi našli truplo ...
Kaj žene človeka v samomor? In kdo so ljudje, ki jih kalvarija življenja pripelje ta-daleč, da se v nekem trenutku odločijo pretrgati nit z največjo svetostjo - življenjem? Zakaj smo ravno Slovenci po številu samomorov vsvetu prav pri vrhu? Kaj storiti, kako ukrepati, kako zajeziti samomor, ki letno pokosi okoli milijon ljudi, v Sloveniji okoli šeststo in na celjskem območju, kjer je problem samomorilnega vedenja posebej pereč, več kot sto?
S takšnimi vprašanji se ukvarjajo strokovnjaki povsod po svetu. Med devetimi državami z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora je Slovenija na petem mestu. Na prvem je Litva, sledi ji Rusija, na tretjem mestu je Belo-rusija, na Četrtem Kazahstan, za Slovenijo pa so Madžarska, Ukrajina, Latvija in Estonija. Samo deset držav na svetu beleži več kot 20 samomorov sto tisoč prebivalcev letno iň med njimi je žal tudi Slovenija, ki je glede samomo-filnosti visoko nad evropskim Povprečjem in presega tudi Povprečje držav, ki so 1. maja 2004 vstopile v Evropsko Unijo. V Sloveniji pri tem žalostno prednjači severovzhodna Slovenija, zlasti koroška
in celjska regija ter Prekmur-je, kjer si vsako leto vzame življenje med 100 in 120 ljudi. Najvišji količnik samomo-rilnosti je med ljudmi, ki so stari več kot 65 let, absolutno število samomorov pa je najvišje med osebami, starimi med 35 in 65 let. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo, da je zlasti zaskrbljujoč porast števila samomorov mladih moških, starih od 15 do 29 let.
Ovdoveli moški najbolj ogroženi
Med moškimi, starimi od 20 do 44 let, je samomor poleg prometnih nezgod v Sloveniji vodilni vzrok smrti. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da si v Sloveniji vsako leto vzame življenje okoli 20 mladostnikov. In katera skupina je najbolj samomorilno ogrožena? To so predvsem ovdoveli in ločeni moški. Med najmočnejšimi varovalnimi dejavniki pred samomorilnim vedenjem pa je: biti mati. Trend števila samomorov je tako v Sloveniji kot na celjskem območju že dolgo vrsto let približno enak, tudi po osamosvojitvi države se ni bistveno spremenil.
Na našem območju že četrto leto pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje deluje Regijska skupina za preprečevanje samomora na Celjskem.
V prvi fazi delovanja se je skupina usmerila v izobraževanje in osveščanje strokovne javnosti (seminarji, delavnice ...), v drugi fazi izobraževanj pa se bodo strokovnjaki usmerili k splošni javnosti. V veliko pomoč in spodbudo je človeku v stiski lahko tudi informativno gradivo, zadnje takšno z naslovom Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje je celjska regijska skupina izdala lani, namenjena pa je ljudem v hudi duševni stiski in njihovim svojcem. Kaj pa mladostnikom? »V okviru preventivnega dela z mladimi
v našem zavodu že četrto leto uspešno deluje mladinski projekt To sem jaz, ki je usmerjen v spodbujanje pozitivne sa-mopodobe mladostnikov. Samomor med mladimi je namreč v Sloveniji v porastu (malo več kot trije odstotki na leto). V 18-letnem obdobju (med letoma 1985 in 2002) je samomor naredilo 58 mladostnikov, starih od 10 do 14 let, in 291 mladostnikov, starih od 15 do 19 let. Spletna svetovalnica na naslovu www.tosem-jaz.net je varno mesto, ki mladostnikom omogoča brezplačno, anonimno in hitro dostopno posvetovanje s strokovnjaki. Kar nekaj problemov, ki jih mladi izrazijo na spletu, je povezanih tudi z razmišljanjem o samomoru,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med. V sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije pa v regijski skupim pripravljajo novo zgibanko, ki bo izšla v kratkem, namenjena pa je odstiranju motivov in napačnih prepričanj v zvezi z duševnim zdravjem in duševnimi motnjami. In ni naključje, da je med cilji njihovega delovanja na prvem mestu destig-matizacija duševnih motenj in bolezni, saj je ta stigma v našem prostoru še zelo prisotna in pogosto zavre pravočasno iskanje pomoči.
Depresija kot močan dejavnik tveganja
Dejavnikov tveganja za samomor je veliko, na prvem mestu je že storjeni poskus samomora, močan opozorilni znak je tudi govorjenje osebe v stiski o smrti ali samomoru. Zelo pogost dejavnik tveganja je tudi depresija, saj je veliko tistih oseb, ki naredijo samomor, depresivnih.
»Med depresivno populacijo je tveganje za samomor vsaj 30-krat večje kot sicer. Depresija ali bolje depresivna motnja pomeni v prvi vrsti mot-
njo razpoloženja in čustvovanja, posledično pa privede tudi do spremembe izgleda, vedenja in mišljenja. Za depresivno motnjo bo vsaj enkrat v svojem življenju zbolela vsaj šestina prebivalcev, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. Glede na to, da je depresija najpogostejša duševna motnja, lahko predvidevamo, da je med vsemi spregledanimi osebami z duševno motnjo največ prav tistih z depresijo,« opozarja doc. dr. Andrej Marušič z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki med najpomembnejše dejavnike, ki lahko sprožijo depresijo in pripomorejo k njenemu razvoju, navaja: dolgotrajne obremenitve (finančne težave, brezposelnost, tělesna obolenja, bolezni bližnjih), težave v medosebnih odnosih (odsotnost zaupne osebe, konfliktni odnosi, pretirano intenzivni odnosi) ter življenjski dogodki (rojstvo ali smrt, poroka ali ločitev, selitev ali menjava službe, upokojitev). »Ker so depresija in druge duševne motnje pri ljudeh še vedno stigmatizirane, bomo v teh dneh začeli aktivnosti v sklopu promocijske kampanje s skupnim geslom Premagal sem depresijo,« sporoča Marušič.
Brezposelnost, alkoholizem ...
Strah za službo, iskanje zaposlitve in brezposelnost v povezavi z odpuščanjem delavcev so tudi na Celjskem postali tema stalnica, a se premalo zavedamo, da se za temi stanji skrivajo usode posameznikov in njihovih družin. »Ko človek izgubi delo, je še dodatno oropan občutkov varnosti in potrebnosti, ki sta temeljna za človekovo dobro samopodobo in uspešno dëlovanje. Vse to skoraj brez izjeme potéka v ozračju napetosti, hude zaskrbljenosti, jeze, obtoževanj, ustrahovanj in v takšnih okoliščinah lahko zlasti občutljivejši ljudje enostavno obupajo nad življenjem. Zato se mi zdi nujno, da v tem kritičnem obdobju delodajalci okrepijo delo socialnih in svetovalnih služb in to pravočasno, da bi se ljudje lažje soočili s spremembami in razmislili o drugih možnostih zaposlitve,« razmišlja Nuša Konec Juričič.
Podobno kot pri depresijah tudi ljudje s težavami zaradi alkohola ponavadi dolgo ne iščejo pomoči, njihove težave tudi niso vedno prepoznane. Vzhodna Slovenija vključno s celjsko regijo pa je s problemi, povezanimi z alkoholom, močno obremenjena.
Vsako samomorilno dejanje je tragičen dogodek, ki sproža bolečino, vprašanja in občutek krivde pri tistih, ki ostajajo, torej pri svojcih in najbližjih umrlega. O duševnih stiskah pa ljudje najraje molčijo. Pomagajmo jim, da spregovorijo. Pomagati jim pa je naloga vseh in vsakogar izmed nas. Številke, ki govorijo o samomoru na Slovenskem in v celjski regiji, kličejo k akciji.
MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN
ANKETA
Petra Kavalar iz Celja:
»Občasno res slišim za koga, ki si je vzel življenje, in to me vedno pretrese. Vedno se vprašam, kaj je bilo tako zelo narobe in zakaj okolica tega ni opazila. Verjetno je eden od razlogov tudi, da se ljudje premalo pogovarjamo in svojih težav ne delimo z drugimi. Če nekaj tiščiš v sebi, ti slej ali prej prekipi, če pa bi se s kom pogovoril, bi bilo verjetno lažje, saj če ti nekdo stoji ob strani, ti lahko tudi dopove, da stvari niso tako drastične, kot si mislil. Zmeraj lahko bližnji najde izhode, ki jih sam nisi videl.«
Adem Jahjefendič iz Celja: »Stanje je res zaskrbljujoče, že od nekdaj je naša regija med prvimi v Sloveniji po številu samomorov. Običajno sploh ne vemo, kaj se dogaja s temi ljudmi, očitno pa je potem stiska tako huda, da več ne vidijo drugega izhoda. Verjetno je glavni razlog socialna stiska, kadar ljudje ostanejo brez službe, dohodka in jim nihče ne pomaga, nimajo nobene socialne varnosti. Zagotovo največ prispevajo slabi medčloveški odnosi, v nclca terih primerih tudi psihične ali fizične zlorabe. Ne pozabimo še na zlorabo alkohola, ki je pogosto tisti jeziček na tehtnici, da ljudje postanejo nerazsodni in se še lažje odločijo za takšno dejanje.«
Alojzija Stanojevič iz Imenega: »Socialne stiske so zmeraj večje, včasih so ljudje znali bolj potrpeti in se z vsemi silami boriti za
svoj obstoj. Izguba službe, partnerja, osamljenost starejših ... Vse to so lahko razlogi, ki nekoga pripeljejo na misel, da bi si vzel življenje. Hudo pa je, da se za takšna dejanja odločajo tudi mladi, ki imajo pred seboj še vse življenje. Pa saj vsi vemo, kako je zanje: ni služb, stanovanj, skrhani odnosi v družini, kjer pogosto vsi živijo kar drug mimo drugega in se sploh ne znajo več pogovarjati. Resno bi se morali vprašati, kaj je narobe s celotno družbo in kdo bi lahko ali celo moral ukrepati.«
Bojan Stojanović iz Celja: »Lahko rečem samo, da je kriva socialna stiska, mladi nimajo nobenih priložnosti, ne vedo kaj bi sami s seboj in nihče jim ne ponudi nobene alternative. Ob podatkih, da imamo najvišjo stopnjo samomorilnosti v državi, bi lahko zaskrbelo tudi župana. Nekdo bo nekaj moral storiti, predvsem bi se morale bolj angažirati pristojne službe in poskrbeti za preventivo. Res je, da v današnjem svetu ni nikomur lahko, vsi skupaj pa bi morali imeti več posluha za težave soljudi in prepoznavati znake, ki vodijo k usodnim dejanjem.«
Vesna Belehar iz Celja:
»Veliko je razlogov, zaradi katerih se nekdo odloči, da si bo vzel življenje, nihče pa ne ve, kaj je potem tisti usodni »klik« v glavi. Vsekakor bo treba nekaj spremeniti, očitno prihaja tudi s strani odgovornih služb do nekakšnega kratkega stika in posledice so vidne. Velik problem so predvsem brezposelnost, alkoholizem, vse to vpliva tudi na skrhane odnose v družini. Ljudje običajno ne vedo, na koga se v primeru hude stiske obrniti, kdo bi jim lahko pomagal, tudi v tej smeri bi jih bilo treba osveščati. Pri starejših ljudeh je to težje, zato bi se veljalo v tej. smeri bolj posvečati predvsem otrokom.«
POLONA MASTNAK
GOSPODARSTVO
Ruske priložnosti za manjša podjetja
Rusi so lačni blaga iz Evropske unije, tudi iz Slovenije, trdijo slovenski predstavniki v tej državi
Slovenija je ena redkih držav, ki ima v blagovni menjavi z Rusijo trgovinski presežek. Lani je tja izvozila za 520 milijonov dolarjev blaga in storitev, uvozila pa za 402 milijona dolarjev. Pri izvozu prednja-čijo zdravila, telekomunikacijski sistemi, premazna sredstva in gospodinjski aparati, kar 90 odstotkov uvoza pa odpade na plin, nafto in kovine. Kot je na Mednarodnem obrtnem sejmu v okviru nastopa GZS povedal Esad Ajeti, ki na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi skrbi za trgovinske odnose med državama, je možnosti na ruskem trgu še ogromno.
Država s 143 milijoni prebivalcev doživlja gospodarski razcvet. Z denarjem, ki priteka od prodaje plina, se zelo veliko gradi, kar mno-
ga slovenska podjetja, zlasti tista s področja gradbenega inženiringa, že izkoriščajo. »Veliko priložnosti, tudi za mala in srednja podjetja, je v notranji opremi v gradbeništvu, komponentah za avtomobilsko industrijo, opremi za energetiko, farmaciji, telefoniji, proizvodnji barv in lakov,« je dejal Esad Ajeti in opozoril, da si morajo slovenska podjetja, ker se pač ne morejo postaviti ob bok multinacionalkam, iskati predvsem tržne niše. V Rusiji je veliko možnosti tudi za prodajo blaga široke potrošnje, je še poudaril Ajeti, saj je tam kar 13 milijonskih mest, prebivalci pa so željni tujega blaga.
Na slovenska podjetja pa v Rusiji preži kar nekaj nevarnosti - poleg odvisnosti od cen nafte, vpliva politike na pravni red in pogostih golju-
fij še dejstvo, da so stroški za vstop na ta trg zelo visoki. Moskva je zadnje časa postala zelo draga, celo tako kot London. Zato pomoč zasebnikom in večjim podjetjem že nekaj let poleg slovenskega veleposlaništva ponuja družba M-ost. Kot je povedal direktor Miran Setnikar, s svojim predstavništvom v Moskvi podjetjem pomagajo pri spoznavanju predpisov in razmer, pa tudi s trženjem in z zastopanjem. Slovenska podjetja zato na začetku poslovanja v Rusiji ne potrebujejo dragega lastnega predstavništva.
Cena poslovnih prostorov v Moskvi je odvisna od lokacije in je v povprečju dvakrat višja kot v Ljubljani.
Slovenska podjetja so do letos v Rusiji investirala 65
milijonov dolarjev, medtem ko ruskih naložb pri nas skorajda ni. V Moskvi je trenutno približno 60 predstavništev slovenskih podjetij in 20 podjetij v slovenski lasti.
Več naložb tudi na jugu
Gospodarska zbornica Slovenije skuša čim več investitorjev iz Slovenije zvabiti tudi v Srbijo in Črno goro ter v Bosno in Hercegovino, zato je na MOS predstavila tudi priložnosti na teh trgih. Kot sta povedala predstavnika GZS v Beogradu in Sarajevu Dmitar Polovina in Amir Hu-jić, se slovenske naložbe v obe državi povečujejo. V Srbiji, kjer naša podjetja vabijo zlasti v 11 prostih podjetniških con, jih je letos že za 100 milijonov evrov.
JANJA INTIHAR
PREJELI SMO
Delo ni poligon za nabiranje političnih točk
Pretirana zaskrbljenost ob prodaji 13-odstotnega deleža družbe Mercator
Laščam se čudijo, čemu nihče ni protestiral, ko je nadzorni svet Mercatorja, ki ga je imenovala prejšnja vlada, potrdil ceno 38.000 tolarjev za dokapi-talizacijsko delnico.
Pivovarna Laško je od Slovenske odškodninske družbe kupila 13-odstotni delež družbe Mercator, za delnico pa je ponudila 38.000 SIT. Ob tej prodaji so se pojavih posamezniki, ki so javno izražali pomisleke glede prodajne cene, omenjali pa so tudi oškodovanje državnega premoženja. Po mnenju vodstva Pivovarne Laško je skrb povsem dvolična. V predlogu dokapita-lizacije je takšno ceno predlagala uprava Mercatorja, potrdil pa jo je nadzorni svet družbe. Takrat ni bilo za-
slediti burnih odzivov, ki bi opozarjali na rop stoletja, kar pa je razumljivo, saj je ceno predlagala uprava in potrdil nadzorni svet, ki ju je imenovala prejšnja vlada.
Zgrešena so tudi ugibanja o vezani trgovini, kjer bi naj država prodala delež v Mer-catorju za delež v družbi Delo, ki ga ima Pivovarna Laško. Tone Rop je izjavil, da bo zanimivo spremljati, kdo in kako bo kupoval delnice Dela ter kdo in kako bo zagotovil povečanje medijskega vpliva predsednika vlade prek lastniških deležev v Delu. Vodstvo družbe Pivovarna Laško je že večkrat pojasnilo, da lastniški delež, ki ga ima v osrednjem slovenskem časniku, ni naprodaj. Delež te družbe je
! OBVESTILO NAROČNIKOM i
Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00.
I Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča f kartica Novega tednika, objavljamo na strani 14.
Pivovarna Laško kupila zaradi lastnih ekonomskih interesov in ne po navodilu prejšnje ali sedanje vlade. Če se bo Pivovarna Laško v prihodnosti odločila za prodajo Dela, se bo to zgodilo izključno zaradi ekonomskih interesov družbe. Meni tudi, da ni nikakršnega razloga, da bi bila družba Delo poligon za nabiranje političnih točk posameznikov. Zato so izjave, ki jih je Tone Rop podal v preteklih dneh, zavajajoče in predvsem politično obarvane.
Tone Rop je povedal tudi, da prodaja kontrolnega paketa Mercatorja ni primerljiva z vsakim podjetjem ali poslom, ki je bil kadarkoli sklenjen v imenu SOD-a ali KAD-a. Po njegovem zgodovinskem pregledu tovrstnih kupčij je ta posel primerljiv samo z Lekom ali z NLB, dodal pa je tudi, da je pri obeh sodeloval. Poslov, kjer je Tone Rop sodeloval, je bilo v preteklosti vsekakor še več, med njim tudi prodaja Pivovarne Union. Zanimivo je, da nekdanji predsednik Vlade RS javno priznava vmešavanje politike v ravnanje in odločanje paradržavnih skladov pri prodaji državnih deležev v gospodarskih subjektih. Nenazadnje je za razrešitev nekdanjega direktor-- Št. 69 -13.
ja Slovenske odškodninske družbe Antona Končnika potreboval le dve uri po podpisu pogodbe s Pivovarno Laško. Slednja je takrat kupila delež družbe Pivovarna Union, vrhovno sodišče pa je ugotovilo, da je bila podpisana pogodba zakonita. Zagotovo to odkrito vmešavanje politike ni bilo niti potrebno niti korektno, saj stroški vseh neupravičeno sproženih postopkov bremenijo državljane.
Čeprav Rpp trdi, da želi preprečiti oškodovanje države, je več kot očitno, da nekdanji predsednik vlade pozna načine vplivanja tako na paradržavne sklade kot tudi na medije. Pri tem pozablja, da sta v primeru Mercatorja bila dva ločena kupca, zato so izjave o prodaji kontrolnega deleža napačne in zavajajoče za slovenske volivce.
V Pivovarni Laško so prepričani, da je namen ovadb, ki se pojavljajo zoper prodajalce in kupce deleža Mercatorja, medijska diskreditaci ja vseh vpletenih. Kot zmeraj doslej bo pri tem tudi ostalo, le da bodo državljani prikrajšani za sredstva, ki bodo porabljena v interesu zaskrbljenih posameznikov.
JURE STRUC, SPEM Komunikacijska skupina
Trgovanje le z nekaterimi delnicami
Indeksa SBI 20 in PIX sta se v zadnjem tednu le malo spremenila, vendar pa je navidezno mirovanje posledica nasprotnega gibanja tečajev delnic. Okrepilo se je tudi trgovanje, saj povprečni dnevni promet po dolgem času znova presega 500 milijonov tolarjev. Vendar pa je trgovanje izrazito skoncentrirano na le nekaj vrednostnih papirjev.
Več kot tretjina poslov odpade na delnice Krke, ki so v zadnjem tednu pridobile 2,5 odstotka, vlagatelji pa so bili v petek pripravljeni za njih odšteti že 86.000 tolarjev in tako le še za 450 tolarjev zaostajajo za najvišjo letošnjo vrednostjo, ki je bila dosežena 1. februarja letos.
Oznaka		Enotni tečaj Pro	mstvmSfF		x«p|
CICG	Cinkarna Celje	26.632.20	10.0		-2.30
CETG	Cetis	38.000.00	1.1		0,00
CHZG	Comet Zreče	2.200.00	214,0		2,33
GRVG	Gorenje	5.694,97	84.8		1.66
PILR	Pivovarna laško	7.401.21	43,5		-3.65
JTKS	Juteks	26.168.16	9.2		0.82
ET0G	Etol	51.000,00	3.6		-1.00
V nasprotni smeri se giblje cena delnic Mercatorja, kjer so se vlagatelji očitno odločili, da počakajo, dokler se okoliščine zamenjave lastništva in morebitne dokapitalizacije ne razčistijo. Kapitalska in odškodninska družba sta v zvezi z nameravano prodajo deleža sklicali tiskovno konferenco, kjer pa nista razkrili podrobnosti transakcije, vključno s prodajno ceno. Sta pa obe družbi podprli nameravano do-kapitalizacijo Mercatorja, ki bo kot kaže uspešna. Cena delnice je v tem tednu izgubila skoraj tri odstotke.
Zadnji tečaj
4.562.55 4.186.52 120.96
%spt 0.40
V zadnjem času se veliko trguje tudi z obveznicami SOS2E. Obveznice sicer nimajo neposrednega jamstva države za izplačilo, vendar pa ta obveza izhaja posredno iz zakona, ki ureja denacionalizacijo. Donos do dospetja pri trenutni tržni ceni je okoli 4,8 odstotka, kar je precej več kot je donos ostalih obveznic na trgu, zaradi česar se je večina skladov in drugih finančnih ustanov v Sloveniji s temi obveznicami že pred časom do vrha napolnila. Cena, ki je bila še ne tako dolgo preko 108 odstotkov njihove nominalne vrednosti, pa je v zadnjem obdobju zaradi povečane ponudbe izgubila dve odstotni točki. Samo v avgustu so upravičenci iz dena-cionalizacijskih postopkov, po podatkih Centralne klirinško depotne družbe prejeli za več kot 1,7 milijard tolarjev teh obveznic in glede na vedno večje pritiske po čimprejšnjem zaključku postopkov je prav verjetno, da so bo ponudba v naslednjih mesecih samo še povečala.
KAREL LIPNIK,
borzni posrednik, Ilirika d.d., Breg 22, Ljubljana, Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana.
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Šmarčani najlepši
V okviru MOS v Celju so v petek podelili že tradicionalna sejemskđ priznanja. Posebno priznanje Celjskega sejma in tudi Obrtne zbornice Slovenije je za izjemno ureditev sejemskega prostora dobila Območna obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah.
Poleg Šmarčanov je med letošnjimi nagrajenci še nekaj podjetij s Celjskega. Zidarstvo in fasaderstvo Roberta Šketa iz Teharij in Termo-tehnika Braslovče sta prejela bronasto priznanje družbe Celjski sejem. Obrtna zbornica Slovenije pa je s srebrnim cehom nagradila Justina Sedeljška z Vranskega, z bronastim cehom pa družbo Optis Franja Rozmana iz Celja in invalidsko podjetje HTZ iz Velenja.	JI
JAVNE NAPRAVE Vedno z vami za čisto
javno podjetje, d.o.o	/'// prijaZtlO okolje
tel.: 03 425 64 oo	ODVOZ IN RAVNAN JE Z ODPADKI
intervencijska naročila ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 ČRPANJI M OBDELAVA FEKALIJ

AKCIJA
:^ďňikOpon
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
&DAMAS
Nagrajenca oddaje 06.09.2005: MAJDA TOFANT, Vrbno le, Šentjur ZVONE REBERŠEK, Latkova vas 42, Prebold prejmeta srebrna prstana Adamas.
ž FARAONOVA^
.rulet3
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje.
Dnevi grmenja se pričenjajo!
Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
Fotografije sodijo v album!
Podeljene nagrade najboljšim v izboru Fotografija poletja 2005
Eno od naših odmevnih poletnih akcij - izbor Fotografije poletja 2005 - smo uspešno pripeljali do konca. Bralci ste pridno pošiljali fotografije z dopusta, s katerimi ste v večnost ujeli marsikatere nepozabne trenutke in z njimi tudi popestrili strani našega časopisa.
Lepe nagrade so tako romale v roke najboljših, prva tri mesta pa so zasedle pripadnice nežnejšega spola.
Včeraj dopoldne smo tako v našem uredništvu gostili nekatere finaliste, ki smo se jim za sodelovanje zahvalili s simboličnim darilom in jih hkrati povprašali po njihovem skupnem konjičku - fotografiranju. Odslej bosta s toliko večjim veseljem zagotovo fotografirali Andreja Lončar Horvat, ki je po darilo, fotoaparat FinePix A350, poslala svojega moža Franca, in Smilja Verbovšek iz Žalca, ki se je razveselila novega aparata FinePix A345. Tretjeuvrščena, Danica Gobec iz Celja, ki se podelitve žal ni mogla udeležiti, bo vse leto zastonj brala naš Novi tednik, pri Foto Rizmal pa bo lahko razvila kar 50 fotografij.
Naša komisija v sestavi Vojko Rizmal, urednik fotografi-
Finalistom akcije Fotografija poletja 2005 je čestital tudi direktor NT&RC Srečko Šrot (desno).
je pri Novem tedniku Gregor Katič in Ivana Stamejčič, namestnica odgovorne urednice Novega tednika, je imela v poletnih osmih tednih, kolikor je trajala akcija, težko nalogo. Vojko Rizmal je poudaril, da takšne akcije nekaj doprinesejo tudi k fotografskemu izobraževanju ljudi. »Nastopila je doba digitalne fotografije, kar pa na kvaliteto fotografij ni posebej vplivalo. Še vedno menim.
Franc Horvat je iz rok Vojka Rizmala prejel nagrado za ženin prvouvrščeni posnetek.
Novega fotoaparata se je razveselila tudi drugouvrščena Smilja Verbovšek.
da je tradicionalni pristop, ko fotografija nastane za spomin, za v album, ne pa da jo gledamo na računalniškem ekranu,« pravi Rizmal s kančkom nostalgije v glasu. »Moram reči, da je akcija lepo uspela, sprva smo bili sicer malce razočarani nad številom prejetih fotografij, potem pa je začelo prihajati ogromno lepih in kakovostnih posnetkov. Akcijo bomo skoraj zagotovo ponovili tudi naslednje leto in jo morda tudi malce podaljšali, saj smo letos opazili, da so nas bralci šele ob koncu zasuli s številnimi dobrimi fotografijami. Verjetno zato, ker so se šele vračali z dopustov,« pravi Ivana Stamejčič, ki je bila vsak teden znova prijetno presenečena nad izborom. Priznamo, da se je okoli mize z razstavljenimi fotografijami radovedno zbirala celotna novinarska ekipa, vsak je imel svojega favorita in včasih je trajalo kar ves dan, da se je komisija odločila. Zadnje tedne je Gregorja Katiča nadomeščal naš fotoreporter Aleks Štern, ki je priznal, da je bila odločitev kar težka: »Večina prispelih fotografij je imela zelo dobre motive, naši bralci so bili pri izboru res izvirni, tehnično pa so bile žal malce slabše. To je sicer čisto razumljivo, saj se naši bralci s fotografijo ukvarjajo zgolj ljubiteljsko.«
Kaj so o fotografijah povedali naši finalisti in nagrajenci? Franc Horvat, ki je prišel po ženino nagrado, pravi, da je Andreja zmagovalno fotografijo posnela na morju, na Pagu. »Tudi sicer veliko fotografira, sicer kar z navadnim družinskim fotoaparatom. Nagrajen posnetek sva izbrala, ker se nama je motiv naključnih neznank na plaži zdel nekako najbolj izviren,« pravi Franc, ki upa, da si bo kdaj smel tudi on izposoditi novo pridobitev. Smilja Verbovšek, ki smo jo - Št. 69 -13. september 2005
prepoznali na drugouvršeni fotografiji, je priznala, da je posnetek naredil svak in ji ga podaril. »Veliko fotografiramo, ampak bolj tako, za spomin. Ta posnetek je nastal na družinskem pikniku v Ločici in prav razveselila sem se lepega dneva - ujeli smo namreč nekaj redkih sončnih žarkov, ki nam jih je naklonilo letošnje poletje. Komaj čakam, da preizkusim novi fotoaparat,« se je smejalo Smilji, ki bo zagotovo naredila še veliko zanimivih fotografij. V finale se je uvrstila tudi Manca Zupane iz Štor - prav gotovo ste si v spomin vtisnili posrečen motiv iz Afrike. Manca je v Gani preživela tri mesece kot prostovoljka, s še petimi dekleti je delala v zdravstveni ambulanti in v tem času so nastale številne fotografije. Po nagrado sta se oglasila tudi finalista Erna Kumperger iz Šempetra, ki nas je razveselila s posnetkom malčkov v domačem bazenu, ter Ivan Strmole iz Celja, ki nam je poslal morski motiv z otoka Krka. V objektiv ga je ujel njegov sin, Ivan je bil zgolj »posrednik«, sicer pa se že lep čas tudi sam ukvarja s fotografijo. Slikal je tudi različne prireditve in skoraj zmeraj ga boste lahko videli s fotografskim aparatom, kako išče zanimive motive. Erna pa nam je povedala, da sicer tudi veliko fotografira, vendar bolj za družinski arhiv, pa še to večinoma otroke, tako da jo je uvrstitev v finale res presenetila.
Vsi bralci, predvsem tisti, ki ste vsaj malo zaljubljeni v fotografiranje, imate slabo leto časa, da izpilite svoje znanje, tako da bodo naslednje leto nastali še boljši posnetki, ki jih bomo zopet lahko občudovali na straneh Novega tednika.
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN

Hočejo Lučko res upihniti?
Lučka in laška komunala očitno ne najdeta skupnega jezika - Ali gre res za »naaaianie«?
—-'- Št. 69-13. september 2005
iNylL
Viktorijo Vezjak, danes 84-letno lastnico Lučke, podjetja s pogrebno opremo in prevozi iz Podšmi-hela, poznajo v Laškem kot uspešno podjetnico. »Ne glede na svoja leta se ne dam streti tistim, ki bi radi, da bi podlegla raznim koruptivnim in drugim nečednim poslom,« pravi Vezjakova, ki o laški komunalni nima prav dobrega mnenja. Med Lučko in laško komunalo že nekaj časa traja spor, ki po mnenju Vezjakove njenemu podjetju onemogoča posel, pri čemer na komunali menijo drugače.
Preprosto rečeno gre za to, da se je s pogrebnimi storitvami pred časom začela ukvarjati tudi laška komunala, s čimer naj bi postala konkurenčna Lučki. Tako menijo na komunali. »Takoj, ko se je moje podjetje začelo ukvarjati s tem, so se začela trenja. Izgubljala sem posel, kljub temu, da sem bila iz Laškega in sem imela vozilo za prevoz, so na primer poklicali voznika pogrebnega vozila z Dobrne! Vse, kar sem naredila, je bilo po njihovem narobe. Nisem hudobna, sem pa trmasta in se ne dam. Zdržala sem nekaj časa, potem pa nisem mogla več,« trdi Vezjakova.
Lučka naj bi se leta 1993 prvič pritožila na komunalo, da sodelovanje ni takšno, kot želi. Takratni nadzorni odbor naj bi ugotovil, da je Lučka želela izvajati zadeve, za katere naj ne bi bila registrirana, saj naj bi želela delovati tudi na področju pokopališke dejavnosti, pri čemer je treba ločiti med pogrebno in pokopališko dejavnostjo. Veljavna zakonodaja iz leta 1984 tega sicer ne ločuje, v praksi pa skoraj povsod prihaja do ločevanja. Pogrebni del zajema vse delo s pokojnikom do pokopa, šele nato pride do pokopališke dejavnosti, to je do pokopa in ostalih zadev na pokopališču, navajajo na komunali. »V tistem obdobju smo imeli odlok iz leta 1974, ki je to dejavnost opredeljeval, in sicer tako, da je imela poseben družbeni pomen. To pomeni, da je pogrebno in pokopališko dejavnost v Laškem izvajala Komunala Laško, v Radečah pa Komunala Radeče. Za ostala pokopališča, v občini Laško jih je še devet, pa so to dejavnost izvajale krajevne skupnosti,« pravi direktor laške komunale Marjan Salobir. »Takrat Lučka ni imela osnove, da bi sploh lahko izvajala pogreb-
Lučka s svojimi si
no dejavnost na območju Laškega. Vendar je kljub temu prišlo do tega in mi je nismo preganjali. Vendar so bih takrat njeni apetiti tudi po tem, da bi izvajala pokopališko dejavnost na območju pokopališča Laško. Torej njena želja je bila in je še vedno, da bi pridobila koncesijo na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti za območje občine Laško, kar sicer ni prepovedano, vendar je občina Laško leta 2002 sprejela nov odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter urejanju pokopališč. Odlok iz leta 1974 namreč ni opredeljeval pogrebnega ceremoniala, odlok iz leta 2002 pa vsebuje tudi to. Osnovni motiv za sprejetje novega odloka je bil ta, da smo ločili pogrebno in pokopališko dejavnost, drugi razlog je bil pa ta, da smo legalizirali tudi tiste izvajalce pogrebne dejavnosti, ki so se pojavljali na tem območju in da so lahko tudi drugi ob komunali- izvajali to dejavnost. Mi smo torej z odlokom iz leta 2002 omogo-
ritvami nima toliko dela, kot včasih.
čili tudi ostalim, da so lahko legalno začeli izvajati svojo dejavnost.«
S tem pa je Komunala Laško začela na vseh pokopališčih v občini Laško izvajati še pokopališko dejavnost. »Razlogi so predvsem finančni in povezani z zaslužkom. Tako, da bi bilo poslovno zelo 'čudno', če se ne bi ukvarjali tudi s pogrebno dejavnostjo,« pravi Marjan Salobir.
Vezjakova stoji za svojim mnenjem
Naša sogovornica omenja razpise, na katerih so iskali najugodnejšega ponudnika za izvajanje pogrebnih storitev in da ni bila izbrana kljub temu, da je dala daleč najugodnejšo ponudbo. To na laški komunali zanikajo. Toda Vezjakova trdi, da je bil izbran ponudnik z Dobrne, ki je kasneje cene dvignil, vseh dokumentov pa menda sprva sploh ni imel, še dodaja. »Na nobenem razpisu ni bila Lučka najbolj
Po čigavi zaslugi?
ugodna. Zato smo sodelovali z zasebnikom z Dobrne. Kar se njegovega dviga cene tiče, pa lahko dokažemo, da to ne drži. Pogrebna dejavnost je samo za območje občine Laško preslaba - premalo pogrebov je, da bi bila zadeva rentabilna. Lučka bi morala početi še kaj drugega, da bi se ji splačalo. V Laškem je na leto okoli 140 pogrebov, Lučka pa jih je imela v najboljših časih 40 odstotkov od tega,« pravi Salobir.
Vezjakova se s tem ne strinja, mnenja je, da jo laška komunala pri delu ovira in da pri sodelovanju z njo niso bili korektni. Največji očitek pa leti ravno na Sa-lobirja. Pravi, da se je pred leti oglasil pri njej s ponudbo, ki jo Vezjakova jemlje kot »ponudbo pod mizo«. Osebno naj bi ji ponudil posel, ki naj bi izzvenel bolj kot podkupovanje, kot pa sodelovanje z laško komunalo. »Ker nisem sprejela, mi je obljubil »nagajanje«. Stojim za vsako izrečeno besedo,« trdi Vezjakova, ki ne
skriva jeze. Na vprašanje, zakaj ni tega nikomur prijavila, če naj bi prišlo do domnevnega poskusa podkupovanja, nam je odgovorila z »... saj so vsi vedeli.« Prič za to ni imela, niti Salobir, zato smo ga vprašali za komentar. »Vem, da me je tega večkrat obtožila. Gospa Vezjak se je leta 1996 pritožila, pri čemer je urad za varstvo konkurence izvedel postopek ugotavljanja, ali gre za nelojalno konkurenco. Urad je postopek ustavil, ker ni ničesar našel, kar bi bilo v nasprotju z zakonodajo. Takrat direktor nisem bil jaz. Vmes so bile tudi pritožbe na nadzorni odbor občine in komunale. Slednji me je pooblastil, naj se grem pogovarjat o odkupu
Lučke, da bi se te težave končno nehale. O tem obstaja vsa dokumentacija. Šel sem do nje, vendar je postavila tako visoko ceno, da ni bila sprejemljiva. Želim poudariti, da so tu popolnoma izključeni moji osebni interesi. Ničesar nisem hotel speljati na svoj mlin.« Toda Vezjakova ostaja neomajna pri svojih trditvah.
T\i zgodba še ni končana, obojestranskih očitkov je še več. Toda le-teh se na časopisnih straneh ne da rešiti. 84-letna Vezjakova se ne da, vztraja pri svojem, na laški komunali prav tako. Najslabše pri tem je, če to čutijo tudi njihove stranke, tisti, ki se želijo še zadnjič posloviti od svojih ljubljenih ...
BA, SŠ
Marjan Salobir trdi, da ni iskal osebnih koristi!
Z mečem proti društvu
Za še boljšo samopodobo
Nove vsebine za mladostnike na spletni strani www.tosemjaz.net
Spor med delom srednjeveške skupine in celjskim turističnim društvom - Prehitro razčiščujejo preko medijev?
Konzervirane gobe v gozdu
Ana Arbanas je trinajstletnica iz Prožinske vasi, ki je ravnokar zakorakala v osmi razred. Med hobiji so ji zelo ljubi sprehodi v naravi. Še posebej, če so začinjeni z lovom na gobe. Na enem zadnjih tovrstnih pohodov je bila Ana s svojo sestro Sanjo in svakom Markom na Smrekovcu. Pravi, da jim je bila gobarska sreča zelo naklonjena, ena od hajdenih gobic pa je bila sploh nekaj posebnega. Glede na to, da v gozdovih konča tudi marsikaj, kar tja ne sodi, je levica, kot bi slutila svojo življenjsko usodo, pognala kar iz stare konzerve. Če je na koncu res končala v kisu, pa Ana ni izdala.	ST
Z novim šolskim letom so številne obiskovalce spletne svetovalnice za mlade www.tosemiaz.net pričakale nove vsebine v poglavju Verjamem vase, ki vsebujejo veliko praktičnih napotkov za krepitev samopodobe mladostnika.
»Samopodoba, ki jo lahko označimo tudi s sorodnimi izrazi kot sta samozau-panje in samospoštovanje, je celovito mnenje, ki ga imamo o sebi, vrednost, ki si jo pripisujemo, odnos do samega sebe. V obdobju odraščanja se večina mladostnikov na nek način ukvarja s samim seboj. Iščejo odgovore na vprašanja Kdo sem? Kakšen sem?, odgovore na vprašanja o smislu življenja ... Samopodobo otrok v veliki meri oblikujemo odrasli, vendar lahko mladi za boljšo podobo o sebi mnogo naredijo tudi sami,« meni psihologinja Alenka Tacol, spletna svetovalka in avtorica vsebin o samopodobi.
Mladostnikom so lahko v vehko pomoč pri oblikovanje lastne samopodobe prav besedila na spletnih straneh, s pomočjo katerih se lahko učijo različnih socialnih spretnosti, ki jim pomagajo reševati probleme in spoznavati, kako prevzemati odgovornost za svoje življenje. To pa je tudi temelj zaupanja vase in večje osebnostne trdnosti.
Za spletno stran, ki je letos praznovala že 5. rojstni dan, skrbijo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje v okviru preventivnega zdravstvenega programa za mlade To sem jaz. Največ pozornosti namenjajo krepitvi najstniške samopodobe, zdravega načina življenja, ljubezni in varne spolnosti. Informativne spletne vsebine o pomembnih temah odraščanja so primarno napisane za najstnika, uporabné pa so tudi za učitelje, profesorje, svetovalne službe, zdravstvene in socialne delavce ter se-2005 --
veda starše, poudarja mag. Damjana Podkrajšek, strokovna skrbnica projekta pri ZZV Celje.
Da bi učitelji, profesorji in šolski svetovalni delavci lahko prispevali kar največ h krepitvi samopodobe najstnikov, bo ZZV Celje novembra pripravil zanje 8-urno izobraževanje.
Spletna stran www.tosemjaz.net ima vsak dan med 300 in 400 obiskovalcev. V letu dni na spletni strani beležijo več kot 120 tisoč branih strani, torej v povprečju 2.000 strani dnevno. Nekateri zdravstveno - vzgojne informativne rubrike samo prelistajo, drugi jih preberejo. Skupina spletnih svetovalcev je doslej odgovorila na več kot 7.800 vprašanj, ki so jih postavili mladi iz vse Slovenije.
MILENA B. POKLIČ
Nedavni prireditvi na Starem gradu Pod zvezdami Celjanov je kljub težko pričakovanemu začetku, še zlasti med nastopajočimi zaradi dolgotrajnih priprav, zagodlo klavrno vreme. Podobno klavrno bi lahko opi-, sali tudi razmere, ki že nekaj časa vladajo med nekaterimi akterji srednjeveške skupine Celjani. Bolje rečeno, med njimi in samozvanimi člani Celjske mečeval-ske šole. Med sabo skupini sploh ne komunicirata.
Srednjeveška skupina Celjani med drugim goji mečevanje. Mečevalci oz. samozvana Celjska mečevalska šola, šest naj bi jih bilo, čeprav so zdaj menda samo še trije, se ne strinjajo z doloženími pogoji in načini dela v Turističnem društvu Celje (TDC), povezanimi predvsem z denarjem. Spisali so |redlog, kjer med drugim predlagajo, da jim namenijo do 33 odstotkov dobička za njihove nastope, neodvisnost od turističnega društva, povračilo potnih stroškov, malico in ustrezno količino pijače ter morebitno nočitev na nastopih. Pišejo tudi o možnostih skupnega treninga, izobraževanja ter delavnic za izdelavo in skrb za opremo. Omenjajo pa tudi predloge glede odpovedi do-
godkov in možnosti poškodb ter tveganj, tudi usodnih, ki jih ta šport prinaša. Na koncu devetih točk predloga pa so zapisali, da se bodo ob nesprejetju točk odrekli sodelovanju s TDC-jem in svoje spoznavanje srednjeveških borilnih veščin nadaljevali sami.
»Za nastope ne pričakujemo plačila«
Gregor Stamejčič - Grizli
pravi, da predlogov verjetno sploh ne bi spisali, če bi bili poklicani k soustvarjanju in sploh seznanjeni s kodeksom turističnega društva, ki je, kakšen slučaj, nastajal istočasno z njihovimi predlogi in je, kako ironično, v nekaterih točkah povsem skladen. Glede imena pojasnjuje, da gre le za interno ime, ki so si ga nadeli in se pri tem zavedajo, da gre za sekcijo znotraj srednjeveške skupine Celjani. Čeprav dodaja, da se prav pod tem imenom že kar nekaj časa uspešno tržijo in tako društvu kot skupini s spektakular-nimi boji prinašajo največ dobička. »Smo tudi najbolj izpostavljeni različnim poškodbam in zato menimo, da smo upravičeni do soodločanja.« Grizli tudi poudarja, da za svoje nastope ne pričakujejo
plačila. Želijo in predlagajo le, da se del »piisluženih« sredstev povrne nazaj za skupno dobro skupine. »Ta sredstva do nas ne pridejo, pač pa gredo za druge skupine, za povračilo stroškov in za plačilo trenerja.«
Matej Kramer ob tem opozarja na velike izdatke glede opreme in kostumov. Vrednost kostumov z vso opremo lahko znaša tudi preko milijon tolarjev. »Zato smo si veliko opreme pipravljeni izdelati sami,« ob tem pa pričakujejo, da bo društvo Zagotovilo material s pomočjo sponzorjev. Večina mečevalcev ob vstopu v skupino tudi ni podpisala pristopnih izjav in zato naj ne bi bili člani TDC-ja ter zato tudi neupravičeni do pisanja predlogov. Pa se Grizli in Kramer čudita, zakaj jih je večina nato sedela na občnem zboru, imeli naj bi celo volilno pravico.
Mečevalci i:a letošnjem srednjeveškem dnevu. Grizli na sredini.
»Društvo ni firma«
TDC je neprofitna organizacija in civilna iniciativa, ki že dve leti ne prejema občinskih dotacij, zato se je primorano obnašati tržno, pravi predsednik Matija Golner. »Mnogo stvari krijemo iz lastnih žepov, se pa vedno trudimo, da se sredstva plačanih nastopov vračajo v opremljanje skupine.« Dodaja, da vedno poskrbijo, da se stroški prevozov, malice in hrane povrnejo takoj ah takrat, ko je to mogoče. »Se pa v društvu ne bomo šh plačevanja za nastope,« zatrjuje. Vsak posameznik se naj bi zavedal, da v društvu ne deluje iz koristoljub-ja. »Društvo ni posel in ni firma,« pojasnjuje. Golner tudi pravi, da mečevalci nikoh ne bodo delovali neodvisno od društva, kot to predlagajo oni. »So del skupine in prav v po-
vezovanju je ves smisel njihovega delovanja. Predlog glede 33-odstotnega dobička pa je nerazumljiv in smešen, saj dobička v društvih nikoh ni.« Golner je tudi začuden nad načinom komuniciranja, kjer podpisniki sprva navajajo predloge, na koncu pa postavijo ultimat.
Odnosa ni
Golner meni, da gre pri vsem tem za problem posameznika in njegovih somišljenikov. Grizli, ki mu nekateri zato očitajo nezrelost in kratkovidnost svojega početja ter ostali podpisniki predloga, bi se tako predhodno morali pozanimati in seznaniti s potekom dela v društvu in ne kar takoj zadev razčiščevati preko medijev, meni Golner. Čeprav naj bi Grizli, kot predsednik KUD Alma Karlin dobro vedel, kako stvari delujejo. Golner še pravi, da so podpisnike po-
zvali, da se »izjasnijo« glede predlogov, kjer pa so trije od njih odstopih, trije pa se na poziv niso odzvali. »Se je pa na srednjeveškem dnevu tudi lepo pokazal njihov odnos, ko so prizorišče zapustili takoj po koncu prireditve brez kakršnekoli pomoči,« razlaga Golner in še dodaja, da je bolje, da takšni naduteži svoje delo nadaljujejo kje drugje. Grizli pa pri tem prav tako opozarja na neustrezne odnose in pomanjkanje komunikacije, kjer je ta v teoriji resda mogoča, do njene realizacije pa žal (še) nikoli ni prišlo. Zanika tudi, da bi bile v ozadju sporov ambicije po nadaljevanju dela znotraj KUD-a Alma Karlin. Začaran krog? Na prvi pogled res. A navsezadnje gre za odnos med ljudmi. Le sesti je treba in pogovoriti.
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
Z boleznijo v novo življenje
Štefan Kalšek iz Žič se je uprl invalidnosti in postal mojster pletarstva
V Kalškovo kmetijo v Zičah tik pod Žičko gorco prihajajo najrazličnejši ljudje. Naključni izletniki si podajajo kljuko z ljubitelji ljudskega izročila, Štefan Kalšek pa z ženo Rozalijo in s hčerjo Andrejo enako prijazno sprejme tiste, ki pridejo samo na oglede, in one, ki si želijo izvirno pleteno darilo, stekleničko žganja ali dobrega vinca. Urejena kmetija živi zadnja leta novo, polno življenje, ki je pognalo iz bolezni in stiske.
»Ko so me leta 1988 zaradi hude bolezni invalidsko upokojili, sem izgubil družbo, ki sem je bil navajen, denarja je bilo manj ...Privsem sem bil prikrajšan, samo pri težavah ne. Kupil sem dva ležalnika, enega zase, drugega za ženo, da bi mi delala družbo. A tako ne gre. Samo še bolj si bolan, še bolj se smiliš sam sebi. Odločil sem se, da se ne bom vdal bolezni. Invalidnost res človeku veliko vzame, a mu na drugi strani tudi marsikaj pusti. Od Človeka je odvisno, kako bo to, kar mu je ostalo, izkoristil,« se danes spominja težkih let Štefan Kalšek.
Ni se vdal bolezni, ki mu zaradi propadanja možganskih celic v centru za ravnotežje povzroča hude motnje pri hoji in številne druge težave (podobna je multipli sklerozi). Uporabil je tisto, kar mu je ostalo. Iz vrbovega šibja in obelje-
Rozalija in Štefan Kaišek sta lahko upravičeno ponosna, da so njuni pletarski izdelki predstavljeni med najboljšim, kar ima Slovenija.
nih viter je začel plesti košare in koše, opletati steklenice... Tako kot so to prej delali za domače potrebe. »Prej sem bil skladiščni delavec v Konusu in ko so vaščani videli, kaj delam, so mislili, da se mi je zmešalo. Iz tega ne bo nič, so odki-mavali.«
Odličen pletar
A mu je šlo dobro od rok. Da bi se prepričal, če je na pravi poti, je nekaj svojih pletarskih izdelkov leta 1993 odnesel na razstavo v Šentvid pri Grobelnem, za katero je slišal po radiu. To je bila prelomnica. Njegove izdelke je opazil priznani etnolog dr. Janez Bogataj. »Njegovo priznanje mi je dalo nov zagon,« ugotavlja Štefan Kalšek. Od takrat pri svojem delu sodeluje s stroko in upošteva njene nasvete. Tako dobro, da sta se dr. Bogataj in dr. Vito Hazier vpisala med njegove obiskovalce, s seboj pa pripeljeta tudi študente etnologije. »Šele dr. Bogataj mi je povedal, da lah-
g H
V prostoru, kjer sprejemajo goste, ima Štefan vse pripravljeno tudi za prikaz svojega dela. Takole se opletajo steklenice.
ko registriram dopolnilno dejavnost na kmetiji in kako naj to naredim.«
Štefan Kalšek je za pletarstvo, eno naših najstarejših obrti, očitno nadarjen. Ko je leta 1998 izšla knjiga Mojstrovine Slovenije - Srečanje s sodobnimi rokodelci, je bil v njej uvrščen med odlične pletarje steklenic. Njegovi izdelki so bili razstavljeni na istoimenski razstavi najprej na Ljubljanskem gradu, nato so z razstavo potovali še na Japonsko, v Los Angeles in Sydney na olimpijske igre. Seveda je samo po sebi umevno, da je njegovo mojstrstvo našlo svoje mesto tudi v lokalni turistični ponudbi in s tem tudi v pred kratkim izdanem Turističnem vodniku po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju.
Narava daje vse
Nad domačijo imajo Kalškovi vinograd s štiri tisoč trsi. Večino, tri tisoč, so jih posadili šele lani, ko sta bolj zares zagrabila za delo hči in njen Andrej Podkrajšek (poroka je napovedana za oktobra). Prve trse so posadili, da ne bi bila zemlja v »puši«, pa tudi zato, ker so začeli prihajati ljudje: »Če-povabiš ljudi na dom, jim moraš nekaj ponuditi,« pravi gospodar. »Imamo vino, žganje, salame in bunke. Radi bi obogatili ponudbo, a še ne vemo, s čim bi jo bilo najbolj pametno. Morda s pravimi kranjskimi klobasami ali s čim drugim,« pravi Štefan, že odločen, da se bo tudi o tem posvetoval z dr. Bogatajem. »Škoda bi bilo, da bi pokvarili, kar smo že ustvarili,« pravi. Da pazijo na vsako malenkost, je mogoče videti tako v hiši kot zunaj.
Prav tako znajo izkoristiti vsako ped zemlje. Okoli vinograda rastejo vrbe. Čeprav je njihovo najljubše rastišče praviloma ob vodah, jim zaradi ilovnate zemlje rastišče na osončeni legi vseeno zelo ustreza. Še bolj so s to lego zadovoljne slive in hruške trnovke, ki jih sami cepijo in vzgajajo. Plodovi končajo svojo pot v ličnih stekleničkah kot slivovka ali kot svojevrstno hruš-kovo žganje. »Koliko da narava, pa marsikje ljudje nič ne spravijo sku-
Stroj za razrez vi
paj,« pripomni Štefan. »A najprej moraš sam kaj narediti. Če si nekaj vložil, boš nekaj imel, iz nič ni nič.« Preprosta, a učinkovita življenjska filozofija.
Pri Kalškovih se vlaganje v kakovost pozna tudi pri vinu in žganju. Z žganjem so se letos že petič predstavili na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, žganje so letos dali oceniti tudi v Avstrijo. Pa ne zato, ker so željni priznanj, ampak da se prepričajo, če delajo dobro. Očitno jim uspeva, saj jih vedno pogosteje vabijo, da predstavijo svoje izdelke na različnih prireditvah. No, na celjskem obrtnem sejmu so letos sodelovali na povabilo Obrtne zbornice Ljubljana. »Saj so me naši tudi povabili, a sem že prej obljubil Ljubljančanom...«
Črna vrba
Ste vedeli, da je lahko tudi pletarstvo pravo raziskovalno delo? Kalškovi uporabljajo pri delu vrbovo šibje in obeljene vitre, tako kot je pri pletarjih navada. A črne vrbe, kakršno vpleta v svoje vzorce Štefan Kalšek, le ne vidiš povsod: »Kako se lahko vrba trajno obarva črno, smo odkrili po naključju. Že spleteno košaro smo namakali v kovinskem sodu in nanjo pozabili. Ko smo jo potegnili iz vode, je bila skoraj črna. Ker je bil sod že zarjavel,
ter odlično deluje.
smo sklepali, da ima pri črni barvi svojo vlogo ravno rja. Zdaj si pripravimo črno vrbovo šibje tako, da ga namočimo, naložimo nanj že-lezje in ko to oksidira, se šibje obarva črno. Zanimivo je, da ta barva ne obledi.«
Drugače se pripravijo vitre, saj je za njimi, preden končajo kot košara ali kakšen drug predmet, dolga pot: od nabiranja, trebenja, sortiranja, kuhanja, lupljenja, sušenja, razreza in spet namakanja. Šele potem so »ta prave«. Precej zamuden razrez so Kalškovi posodobili. Sami in s pomočjo kovinostrugarja iz Žič so izdelali stroj za vitre, kakršnega je Štefan videl v Prekmur-ju. »Veliko bolj enakomerno, bolj gladko razreže vitre,« je zadovoljen. Bolje je pripravljen material, lepši so potem izdelki. A tudi v pletarstvu je tako kot povsod drugod: »Prepuščen si sam sebi, svoji iznajdljivosti.«
Kako že pravijo? Dva minusa dasta plus. Bo kar držalo. Štefan Kalšek se je moral zaradi bolezni upokojiti v najlepših letih, žena Roza-lija je leta 1995 izgubila službo zaradi Konusovega stečaja. Nista obupala. Življenje sta zgrabila v svoje roke in dosegla več, kot sta lahko kdaj prej upala. Ni bilo lahko, a saj veste - kjer je volja, je tudi pot
Ljudje imajo raje polne kot prazne steklenice, pa naj bodo še tako lepo opletene.
HUJSAJMCalZ NT&RC
Ponovno skupaj
Skupina za hujšanje spet »na delu« - Ugibanja in pričakovanja so velika -Pestra jesen
Poletje se poslavlja. Cas skušnjav in grešnih dni se je končal. Treba bo pljuniti v roke, stisniti zobe, se potiti, migati, skakati, telovaditi... Spet bo vse podrejeno zdravi in pravilni prehrani ter želji po kakovostnem in zadovoljnem vsakdanu. Govorimo o naših udeležencih skupine za hujšanje, ki so uspešno dosegali cilj za ciljem. Danes se bodo ponovno srečah in pričakovanja ter ugibanja so velika. Le kaj bo pokazala tehtnica? So med počitnicami grešili ali upoštevali navodila? Srečanja se že veselimo.
Pred našimi udeleženci so še štiri delavnice, ki bodo vse prej kot dolgovezno predavanje o prehrani in pehanju za vitko postavo. Prim. dr. Jana Govc Eržen se srečanja že zelo veseli. »Ja, malce sem pa že radovedna, kakšni so naši udeleženci,« je dejala v zadnjem pogovoru. »Upam in želim si le, da so upoštevali navodila pred poletjem in da so s sabo zadovoljni,« še dodaja. Nekateri so svoje zadovoljstvo opisali kar na karticah z dopusta. »S svojo ma-nekensko postavo se ponosno in zadovoljno sprehajam po
Naši udeleženci pred odhodom ni
plaži,« je napisal Mile Jocko-vič. Z elektronsko pošto se je zadovoljno oglasila tudi Greta Bekovič.
Bo pa vse tančice skrivnosti kmalu razkrila neusmiljena tehtnica. Kot vedno bo pred srečanji treba stopiti nanjo in se »zagovarjati«. Tako preprosto, pa vendarle zapleteno. Ja, hujšanje ni odločitev od danes do jutri. Zahteva celovito spremembo načina življenja in do-
»dopust«. Danes se bodo ponovno srečali, pri čemer so pričakovanja in ugibanja velika.
jemanja samega sebe. Takšne bodo tudi vse štiri delavnice naše skupine. S kozmetičarko Jeleno Založnik bodo udeleženci tako govorili o negi in spreje-
nali z osnovnimi prijemi saže telesa. Udeležence bo obiskala tudi Nuša Konec Juri-čič iz zavoda za zdravstveno varstvo. Govorili bodo o vseh vrstah odvisnosti in depresiji, najpogostejšem spremljevalcu
ljudi s prekomerno težo. Čaka jih tudi test hoje, preizkus zmogljivosti in fizične kondicije. Ni kaj, pestra jesen. Pa ne le na delavnicah, pač pa tudi v Top-fitu. Udeležencem bo na voljo vadba v fitnesu pod strokovnim Vodstvom Nataše Šuster, inštruktorice fitnesa, ki je našim udeležencem vadbo že naredila prijazno in sprejemljivo.-
MATEJA JAZBEC
Danes ustvarjamo za jutri
Včeraj je bila v okviru Mednarodnega obrtnega sejma okrogla miza Danes ustvarjamo za jutri v organizaciji Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki jo je vodila Alenka Kokalj, dr. med.
Tako kot razstava, ki jo je društvo pripravilo v hali L, je tudi okrogla miza opozarjala na ves splet, od katerega je odvisen razvoj otrok v zdrave odrasle, v dobre delavce in dobre starše. Od varnosti in vzgoje otrok v družini, v vrtcu in šolah, od prehrane in še marsičesa je odvisen njihov zdrav razvoj. Skrb za otroke se začne že pri vzgoji bodoče matere in očeta in se konča šele z njegovo zaposlitvijo in starševstvom. Privlačna razstava in okrogla miza, ob kateri so soočili svoje poglede predvsem strokovnjaki, sta si po besedah predsednice društva Viktorije Rehar postavili en sam cilj: vzpodbuditi k razmišljanju.	MBP
Po čudežni ozdravitvi
Prenova v Duhu, poseben duhovni tok v katoliški Cerkvi, ki skuša dati Svetemu Duhu v življenju posameznika in Cerkve središčno mesto, pripravlja seminar za evangelizacijo z naslovom Jezus vas ljubi! Gost seminarja bo pater Joseph Bill, duhovnik iz Indije, ki tokrat prvič prihaja v Slovenijo. Pri 48 letih je doživel dva težka srčna infarkta, v bolnišnici čakal na smrt, vendar je, po zdravnikovih besedah, čudežno ozdravel, ko je nad njim molil škof. Sedaj potuje po vsem svetu, vodi bogoslužja z molitvijo za ozdravljenje, ljudske misijone in duhovne vaje.
Seminar bo potekal v večnamenski športni dvorani v Slovenski Bistrici (Partizanska ul. 35) in sicer v četrtek, 15. in v petek, 16. septembra, od 16.30 do 20.30 ure ter v soboto, IZ septembra, od 9. do 21. ure. Vstop je prost!	DG
Zapuščene tovarne
V Štorah bodo 15. septembra odprli fotografsko razstavo Blaža Budje FeRTIK: Opuščena industrijska območja. Razstavo, ki jo je pripravil Koroški muzej, so si že ogledali na Ravnah na Koroškem, za Štorami pa si jo bodo še v nekaterih drugih slovenskih krajih. V Štorah bo na ogled v prostorih Izobraževalnega centra Štore in to vse do 10. oktobra. Razstavo je omogočilo kulturno ministrstvo.
BJ
"Pozdrav jeseni"
petek, 16. september, od 9. do 18. ure sobota, 17. september, od 9. do 14. ure Jesen je čas, ko nas narava razveseljuje z raznovrstnimi j sadeži, ki jih lahko uživamo sveže, naredimo iz njih j sokove ali kis, jih sušimo in drugo. Vabimo vas, da se nam pridružite na dogodku, ki smo ga i poimenovali Pozdrav jeseni, kjer vam bomo predstavili I različne načine shranjevanja in predelave sadja ter j uporabo pripomočkov za ta namen. DOGAJANJA:
*	prikaz sušenja jabolk in predstavitev sodobnih sušilnic za domačo uporabo
*	prikaz predelave jabolk v sok brez vkuhavanja in domači kis
*	prikaz postopkov predelave grozdja v mošt oziroma vino
*	predstavitev vseh potrebnih artiklov
*	razstava zgodnjih sort jabolk in gobarska razstava
*	družabno srečanje z nagradnim žrebanjem f
*	degustacija zgodnjih sort jabolk,
suhega sadja, mošta in domačega kisa. ^jKjj ■
Vrtni center Kalia: Celje, Kidričeva 1, tel.: 03/491-75-41
KALIA

www.novitednik.com
Nabrusimo kose
Vse več pritožb Celjanov zaradi ne- ali slabo pokošenih javnih površin
V Celju se kar vrstijo pritožbe zaradi slabo ali sploh nepokošenih javnih površin. Na to temo se je zvrstilo že kar nekaj protestov in vprašanj mestnih svetnikov ... V našem uredništvu vse pogosteje zvonijo telefoni, ko jezni občani sporočajo svoje pritožbe na to temo.
Eno od pritožb, gre za nepokošen velik del t.i. protihrupnega nasipa ob novi severni vezni cesti, smo šli preverit. Občan, ki nam je povedal za to mestno sramoto, trdi, da vse od gradnje ceste te površine niso bile pokošene. Problem se še zaostri, če vemo, da je nasip tik ob šoli in neposredno ob šolski poti, ki vodi učence v OŠ Frana Roša in iz nje do bližnjih stolpnic v Novi vasi. »Kaj če se v vsem tem 'šavju' zaredijo kače, podgane ali druga svojat?« se sprašuje naš bralec.
Pogled na nasip potrjuje navedbe bralca. Vendar le deloma. Tik pred nogometno tekmo Slovenija-Norveška in pred Mednarodnim obrtnim sejmom so namreč nasip in površine 40 metrov od severne vezne ceste pokosili. Del protihrupnega nasipa, ki se s ceste ne vidi in je v neposredni bližini šole, pa ostaja nepokošen. Je treba kositi le tam, kjer se površine vidi od daleč, ali bi morah vsaj enkrat letno že iz higienskih in varnostnih razlogov pokositi tudi del, ki ga vidijo le bližnji stanovalci in šolarji?
Jože Smodila iz občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalne za-- Št. 69-13. september
Občani opozarjajo, da se v nepokošenem delu protihrupnega nasipa ob severni vezni cesti, prav ob šolski poti, lahko zaredijo tudi kače in podgane.
deve pravi, da se problema zavedajo. Za del protihrupnega nasipa, ki ni bil pokošen, pravi, da letos še ni bil v občinskem načrtu košnje, ki ga sprejemajo vsako leto. »Bo pa zanesljivo vanj prišel prihodnje leto,« obljublja Smodila. »Tudi sicer je s košnjo javnih površin kar nekaj problemov. Ne z izvajalcema - Vrtnarstvom Celje in Ekosom Dramlje - ki imata za to dejavnost ob-2005 -
činsko koncesijo. Huje je z denarjem. Čeprav tej dejavnosti iz proračuna namenjamo letno kar 80 milijonov tolarjev, to žal ne zadostuje,« pravi Smodila in dodaja, da bi za košnjo, ki bi bila res po željah občanov in tudi potrebah urejenega mesta, potrebovali letno vsaj še polovico več denarja, kot ga občina namenja zdaj.
BRST
V ospredju rečiški gasilci
Na poligonu PGD Rečica so v soboto in nedeljo pripravili dve večji gasilski tekmovanji. V soboto so se v zadnji pokalni tekmi pomerile mladinske desetine iz Savinjsko-šaleške regije, v nedeljo pa je bilo tekmovanje zgornjesavinjskih članskih in veteranskih ekip.
Pokalno tekmovanje za mladince in mladinke je pripravila Mladinska komisija (vodi jo Dušan Zabukovnik) Savinjsko-šaleške regije, ki združuje 73 prostovoljnih gasilskih društev oziroma štiri zveze, in sicer Zgornje Savinjsko in Šaleško ter GZ Žalec in Prebold. »Predvsem smo želeli utrditi znanje mladih
gasilcev in omogočiti medsebojno spoznavanje, je pa tudi res, da želimo mladino z gasilstvom >zastrupiti< že v mladih letih,« je povedal regijski poveljnik Franc Finkšt. Za sodelovanje v pokalnem gasilskem tekmovanju se je odločilo 40 desetin. Po štirih obračunih je med mladinci zmagala desetina Braslovč, drugi so bih mladinci z Rečice, tretja pa desetina Pobrežja. Med mladinkami so slavile Rečičan-ke, drugo mesto je osvojila desetina Gomilskega, tretje pa desetina Bevč.
V nedeljskem tekmovanju so največkrat slavili gostitelji, desetine PGD Rečica ob Savinji, ki so osvojile vsa
štiri prva mesta v članskem tekmovanju; druga mesta (razen med člani A, kjer so bili tretji) pa so pripadla PGD Radmirje. Med članicami A so bile tretje Mozir-janke, med člani B Nazarje in med članicami B Ljubno. Pri veteranih so slavili Mozirjani, pripadlo PGD tretje Rečici.
Pionirske, mladinske, članske in veteranske desetine bodo svoje moči merile še 1. in 2. oktobra, ko bodo rečiški gasilci v Spodnji Rečici organizirali tekmovanje Savinjsko-šaleške regije. Zmagovalci se bodo udeležili državnega prvenstva.
US
Zmagovalci po štirih pokalnih tekmah med mladinci so člani PGD Braslovče.
Obnova Gallovega oltarja končana
Kar nekaj let so trajala obnovitvena dela na glavnem oltarju v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki, v nedeljo pa so obnovljen oltar blagoslovili.
Oltar je delo poznobaroč-nega mojstra, kiparja Ferdinanda Galla, ki ga je izdelal med leti 1760 do 1770, predstavlja pa Jezusa in apostole pri zadnji večerji v naravni velikosti. Je vrhunski, neponovljiv izdelek v slovenskem prostoru, tako kompozicijsko kot tudi tehnično. Potem ko je zavod za varstvo kulturne dediščine iz Celja ugotovil, da so posamezni deli oltarja zaradi črvojednosti že statično ogroženi, se je gospodarski svet polzelske župnije leta 2000 odločil za obnovo. Najprej je bilo treba uničiti insekte z zaplinjenjem v celotnem cerkvenem prostoru, kar je opravilo avstrijsko podjetje. Od takrat dalje so postopoma po predvidenem programu potekala restavratorsko-konzerva-torska dela, ki jih je Atelje Restavro iz Maribora končalo pred kratkim. Križ nad oltarjem je restavriral Drago Bac, akademski kiparski restavrator iz Ljubljane. Celotni stroški obnove so znesli malo več kot 20 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za kulturo prispevalo 5,6 milijona tolarjev.
Zaključek obnovitve so obeležili v nedeljo, ko je mašo daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger, pred tem pa obnovljeni oltar tudi blagoslovil. Slovesnosti so se udeležili številni verniki, med njimi tudi malteški vitezi in župan Ljubo Znidar, ki se je posebej zahvalil polzelskemu župniku, dekanu Jožetu Ko-vačcu, in članom cerkvenega gospodarskega sveta.
NAKRATKO
Kekec in njegova druščina se ta in prihodnji vikend vračajo v Prebold. Že junija je gledališka družina DPD Svoboda Prebold na dvorišče preboldske graščine postavila igro Kekec, ki je doživela uspeh. Tako so se člani gledališke družine že takrat odločili, da bodo Kekca v Prebold znova pripeljali.
Predstava bo, tako kot junija, na grajskem dvorišču v Preboldu, ki je prav v ta namen spremenjen v prave Julijce. Scena je resnično dobra, še boljši pa so igralci, ki jih je izbral in v igranju izuril režiser Ciril Jagrič. Premiera in tudi nekatere ponovitve so bile razprodane. Prav zato ponovitev predstave ni presenečenje. Zagotovo pa boste presenečeni nad njeno kakovostjo, v kolikor se v preboldsko Kekčevo deželo še niste odpeljali. Ta in prihodnji vikend boste imeli vsega skupaj kar osem priložnosti. Predstave bodo namreč od petka do nedelje ob 19. uri in še dodatni predstavi ob sobotah ob 16. uri. Cena vstopnic za otroke je 500, za odrasle pa 1.000 tolarjev. ŠO Razstava gob, kijih letos ne manjka. ——;-- Št. 69-13. september 2005 -
NXRC
Teden prireditev za praznik
NAZARJE - Z včerajšnjim glasbenim ponedeljkom so v kraju začeli sklop prireditev ob občinskem prazniku, ki so jih letos oblikovali izjemno posrečeno. Danes bodo v okviru literarnega torka predstavili knjigo Andreja Studena Rabljev zamah, v okviru zgodovinske srede bodo predstavili domačina, plemenitaša Tomaža Žehlja. Nato bo na vrsto likovni četrtek, ko bodo v Galeriji Nazarje odprli razstavo del sina in očeta, Gorana in Jožeta Horvata Jakija. Osrednja prireditev bo slavnostni petek s podelitvijo priznanj na seji občinskega sveta, za razvedrilno soboto bodo vrata odprli v na-zarskem podjetju BSH - Hišni aparati, praznično nedeljo pa bodo obarvali z vaškimi igrami.	US
Srečanje invalidov
ŽALEC - Medobčinsko društvo invalidov je v Hotelu Žalec pripravilo tretje srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov ter njihovih družinskih članov. Zbrane je nagovoril predsednik društva Janez Meglič, ki se je zahvalil za pomoč pri organizaciji tretjega srečanja invalidov. Povedal je, da društvo šteje 1.200 članov, da imajo 700 podpornih članov in da so aktivnosti iz leta v leto bogatejše in kakovostnejše, usmerjene pa v lajšanje tako zdravstvenih kot materialnih tegob članov. Govoril je še o 35-letnici društva, ki je prejelo grb občine Žalec. Udeleženci srečanja so prejeli zbornik, ki ga je društvo izdalo ob jubileju.	TT
Srečanje gobarjev
Polzelsko gobarsko mikološko društvo, ki je bilo ustanovljeno letos marca, ima že 105 članov in je po številu članov drugo največje v Sloveniji. V soboto so v zaselku Grče pripravili tretje srečanje.
Zgodaj zjutraj so odšli v bližnje gozdove nabirat gobe. Nabrali so jih več kot 80 vrst, ki jih je Joco Kelovič iz celjske gobarske družine Bisernica najprej razvrstil, nato pa razstavil. Ob tem je bilo krajše predavanje, v velikem loncu pa je predsednik Franci Uratnik že kuhal svojo znano gobarsko juho, s katero so se potem okrepčali vsi gobarji in nekateri naključni obiskovalci.	TT
Čeprav kratek, bo prenovljen cestni odsek v Topovljah olajšal življenje ljudi.
Nov cestni odsek
V zaselku Topovlje v občini Braslovče so v okviru praznika občine Braslovče predali namenu krajši odsek asfaltirane ceste.
Na slovesnosti se je zbralo veliko krajanov, zbrane pa je pozdravil predsednik krajevnega odbora Parižlje-Topovlje Rudi Žohar. Zahvalil se je krajanom, ki so pripravili teren, za ostalo pa je poskrbel KO oziroma občina. Zahvali se je pridružil župan Marko Balant, ki je omenil, da je v občini še več podobnih krajših odsekov, potrebnih obnove, vendar pa imajo premalo denarja. Novo asfaltirano cesto je blagoslovil domači župnik Milan Gosak, trak pa je prereza! najmlajši krajan, 6-letni Domen Hribernik.	TT
Kekec se vrača!
j
I KRAJEV
Kmetijski svetovalci o problemih
V okviru obiska članov slovenske vlade na Celjskem se je ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič na turistični kmetiji Urška pri Stranicah srečala s predstavniki Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.
Svetovalci so ministrici predstavih zaplete z letošnjo kampanjo priprave zbir-, nih vlog. Pomembno se jim zdi, da bodo uredbe o neposrednih plačilih sprejete že do konca novembra in da bo kampanja trajala od 1. februarja do 15. maja, tako kot to omogočajo evropski predpisi. Specialist za ekonomiko Stanko Jamnik je govoril o neprestanem spreminjanju razpisnih pogojev, kar kme-
tom onemogoča dolgoročno načrtovanje razvoja kmetije. Nedopustno je, da sedanji pogoji razpisov ne omogočajo razvojne podpore večini srednje velikih in manjših kmetij, saj so prav te zelo pomembne za ohranjanje kulturne krajine v območjih z omejenimi dejavniki. ,
Svetovalci so z ministrico govorih tudi o projektu vzpostavitve »gerkov«, ki bo prioritetna naloga v naslednjih mesecih. Opozorili so predvsem na prekrivanja, do katerih prihaja tudi zaradi tega, ker lastniki zemljišč vztrajajo pri katastru in se ne strinjajo s tem, da se »gerk« zariše po dejanski rabi. To povzroča
spore med sosedi. Koordinatorica svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti Jožica Krašovec je opozorila, da je razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah prepočasen, predpisi pa neusklajeni in premalo stimulativni.
Vilma Topolšek, predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije, je izpostavila trenutno zelo pereč problem turističnih kmetij, ki imajo zelo velike težave z tržno inšpekcijo. Kmetijam upravne enote namreč niso izdale ustreznih odločb za opravljanje turistične dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji.	US
Dovolj razlogov za praznovanje
Občina Radeče 8. septembra praznuje občinski praznik v spomin na vrnitev okoli tisoč izgnancev na svoje domove leta 1945. Obenem letos mineva 79 let od razglasitve Radeč za mesto in 10 let, odkar so Radeče postale samostojna občina. Vse omenjene obletnice so v četrtek obeležili s slavnostno sejo, številne športne in kulturne prireditve pa se bodo vrstile še vse do oktobra.
Radečani so v preteklih dneh pripravili nogometni in odbojkarski turnir, ulično košarko, občinsko prvenstvo v tenisu, vožnjo s splavom, jutri vabijo na tekmovanje v streljanju z zračno puško, nato pa še na tekmovanje v balinanju, občinsko prvenstvo v šahu, medtem ko bo konec tedna bolj kulturno obarvan. Med drugim pripravljajo likovno kolonijo in revijo pevskih zborov. Slavno sejo so imeli minuli četrtek, ko je župan Franc Lipoglavšek podelil tudi priznanja najbolj zaslužnim občanom. Častni občan je postal Karlo Kržan,
Letošnji nagrajenci v občini Radeče. Od leve: Majda Gospodari, Franc Kumelj, Peter Titovšek, Terezija Ocepek, predstavnici OŠ, Kario Kržan in župan Franc Lipoglavšek
120 let gasilstva v Podčetrtku
3. septembra 1885 so v Podčetrtku ustanovili požarno stražo, iz katere se je kasneje razvilo današnje Prostovoljno gasilsko društvo, v katerem je danes 138 članov. Ob visokem jubileju, 120-letmci uspešnega delovanja, so v domačem Podčetrtku pripravili veliko slovesnost v okviru letošnjega praznika občine Podčetrtek.
Predsednik Vladimir Grobelnik je povedal, da je v paradi sodelovalo 450 uniformiranih gasilcev iz vseh prostovoljnih društev v GZ Šmarje pri Jelšah ter gostje iz sosednjih gasilskih zvez in Krapinsko - Zagorske zveze s Hrvaške. Veliko gasilsko zborovanje pa je bilo pred gasilsko kulturnim domom, kjer so razvili prapor in nanj »pribili« 68 darovanih žebljičkov in pripeli 27 trakov dobrotnikov.
Letos so gasilci obnovili fasado na gasilsko kulturnem domu, prihodnje leto pa pričakujejo novo avtocisterno GVC 24/50. PGD Podčetrtek je osrednje društvo v občini, za svoje uspešno delo pa je letos ob dnevu CZ dobilo republiško priznanje zlati znak CZ, ob prazniku občine Podčetrtek pa občinsko priznanje in srebrno plaketo ob 120-letmci GZ Slovenije.
Odlikovanja GZ Šmarje pri Jelšah so ob jubileju dobila Renata Djogič (2. stopnje) in Boris Harinski, Nina Hrova-tič in Vladimir Grobelnik (3. stopnje). Odlikovanja GZ Slovenije: plamenico 3. stopnje Igor Lorger, Vanja Vrbovšek in Branko Fajs ter odlikovanje 2. stopnje Jože Krašovec. . Jakob Počivavšek je dobil priznanje in značko GZS za 40 let zvestobe gasilski organizaciji.
TONE VRABL
Jablane že obirajo
Konjiško podjetje Zlati grič, ki ima nasade jablan na domala 35 hektarjih, je že začelo obirati zgodnje sorte.
Prva so na vrsti jabolka elstar, ki rastejo na 6 hektarjih sadovnjakov v Slovenskih Konjicah in Ločah, potem bodo prišli na vrsto še zlati delišes, idared, jonagold in gloster. Letno sicer pridelajo do 800 ton jabolk, a letos jih toliko verjetno ne bo, saj se v sadovnjakih še čutijo posledice lanske katastrofalne toče, na kakovost letošnjega pridelka pa sta vplivali tudi letošnja toča, ki je junija poškodovala plodove, in spomladanska pozeba.	MBP
ki že vrsto let uspešno deluje na kulturnem področju. Zlatnika sta prejela Terezija Ocepek za delo na humanitarnem področju in Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, ki letos praznuje 100-letnico obstoja. S srebrniki so se ovenčali Majda Gos-podarič, članica raznih društev, Franc Kumelj, član združenja šoferjev in avtome-hanikov občine Radeče in Peter Titovšek, podpredsednik Ribiške družine Radeče. Raz-
glasili so tudi zmagovalce tekmovanja za najlepšo krajevno skupnost, hišo in kmetijo v letošnjem letu. Najbolje urejena krajevna skupnost je Svibno, najlepšo hišo imajo Mikulčičevi iz Radeč in najbolje urejeno kmetijo družina Starina z Jagnjenice.
Slovesnosti se je udeležil tudi poslanski slavček Bogdan Barovič, a je tokrat prepevanje raje prepustil Ljudskim pevcem iz Svibnega.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Umetnik na delovnem obisku
V likovnem salonu Celje bodo v četrtek ob 19. uri odprli projekta irskega umetnika Paddyja Bloomerja, ki je bil lani prvi gostujoči umetnik v pilotskem programu Zavoda za kulturne prireditve Celje - Umetnik na delovnem obisku.
Paddy Bloomer je izrazit umetnik urbanega prostora. Ker ga zanimajo ekološki prob lemi v povezavi z mestom -predvsem ohranitev energetskih potencialov, je njegovo delo tesno povezano z recikliranjem mestnih odpadkov. Med svojim bivanjem v Celju se je umetnik zelo hitro povezal z neformalno skupino, imenovano Skupina, ki je v tistem času, v gozdu pod celjsko Grmado, gradila nov dom za celjskega umetnika Boruta Hlupi-ča. Bloomer, ki je tudi svojevrsten rokodelec in izumitelj.
je za Hlupiča, ki v hiši nima elektrike, izdelal prav neobičajen kos pohištva: fotelj za branje na pedale, v katerem si sam proizvaja luč in glasbo. Skoraj vse elemente za ta izum je Bloomer našel na Dinoso-vem odpadu. Blommerja v Belfastu poznajo predvsem kot »umetnika iz podzemlja«, saj se je kar nekaj njegovih projektov zgodilo v kanalizaciji. V Celju pa so ga povsem prevzeli stari cinkamiški dimniki, ki bodo tudi predstavljeni na razstavi v Likovnem salonu.
V okviru programa Umetnik na delovnem obisku je bila lani za dvomesečno rezidenco v Belfastu izbrana celjska ustvarjalka Andreja Džakušič, letos pa je na študijskem bivanju v Belfastu mladi celjski ustvarjalec Mark Požlep.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Direktorica občinske uprave odhaja
Irena Švab Kavčič, direktorica občinske uprave Občine Slovenske Konjice, ki je zadnjih deset let opravljala številne odgovorne naloge v občinski upravi, te dni zapušča svoj položaj in odhaja na novo delovno mesto v Ljubljani. Sprejela je mesto svetovalke poslanske skupine stranke Nova Slovenija.	MBP
radiocelje
H 8 A N J L N I C A

ION
d.d., Kranj PECelje, Tel.: 03 49 26 077
BANČNIŠTVO NA LJUBEZNIV OSEBNI NAČIN
Pallet	«ei§s$s» penškm
p©«tts»fe éfc-
Hssmii
Od ustanovitve se je Hranilnica Lon z glavnim sedežem v Kranju v trinajstih
z sedmini od Celja, Velenja do Novega mesta, Nove Gorice m Postojne
začetka poslujejo z dovoljenjem Banke Slovenije in v skladu z Zakonom o bančništvu.
Z razpršeno lastniško strukturo v 100-odstotni slovenski lasti hranilnica vseskozi zagotavlja kapitalsko ustreznost z več kot 877 milijoni tolarjev kapitala. Po uspešnem zaključenei skem letu z bilančno vsoto
bodo vsem varčevalcem, ki bodo sklenili depozitno pogodbo v času od 15. do 31. septembra 2005 na objavljene
obrestne mere, ki so najvišje v Celju, prišteli bonus +0,5 odstotka prt vseh sklenjenih pogodbah ne glede na dobo in višino depozita. Vsem ki bodo v tem času odprli osebni TRR, podarjajo 50 odstotkov stroškov pri odobritvi kredita. Vsem obrtnikom, podjetnikom in društvom, ki bodo v tem času odprli poslovni TRR, pa jim bodo tolarjev, kar zagotavlja varnost podarili brezplačen priklop lan- vlagateljem in nadpovprečen na elektronsko banko I-donos delničarjem hranilnice. Ion.
dobrih 10 milijard tolarjev in	Po petih letih poslovanja celjske	Za ostale občane knežjega me-
čistim dobičkom 106 milijonov,	poslovne enote, se posložuje	sta bodo še v tem mesecu pred
se serija uspešnih iet poslova-	njihovih storitev že več kot 8.000	poslovalnico na Glavnem trgu
n ja nadaljuje, saj v prvih šestih	komitentov. Kot manjša bančna	postavili bankomat z depozitno
mesecih letošnjega poslovanja	hiša se s svojo fleksibilnostjo pri-	enoto, kjer bodo stranke imele
beležijo 23,4-odstotno rast	lagajajo potrebam komitentov in	24-urni dostop zc dvig in polog
bilančne vsote in rast čistega	s konkurenčno ponudbo konkuri-	gotovine ter plačilo položnic po
dobička pred obdavčitvijo za	rajo velikim bančnim sistemom,	najnižji proviziji v Celju {100
58 odstotkov na 152,8 milijona	Ob peti obletnici poslovanja	tolarjev za položnico).
5 LET LONA V CELJU 5 ODLIČNIH PONUDB ZA VSAKOGAR
Z dežja pod kap!
Porazen učinek prvoligašev s Celjskega v sedmih krogih -Publikum brez priložnosti!
Celjski nogometaši so doživeli že četrti poraz, njihov trenutni položaj je sramoten, menjava trenerja ni prinesla napovedovanega premika, očitno je zgolj poslabšala stanje.
Rudar je doživel katastrofo v Beltincih, a imel v določenih obdobjih pobudo in tudi nekaj priložnosti.
Žvižgi in samo žvižgi
Nehvaležno opravilo je prevzel kapetan Marko Križnik in pokomentiral dogajanja na Areni Petrol, kjer je celjsko moštvo doživelo žvižge navijačev. »Ves teden smo dobro delali, vzdušje je bilo odlično in bili smo prepričani, da bomo zmagali. Nismo si priigrali niti ene priložnosti. Gole dobivamo po naših
grobih napakah. Vse globlje tonemo. Zato moramo čimprej pozabiti ta poraz. Moramo ga sicer analizirati in nato strniti vrste. Že v soboto moramo proti Kopru zaigrati bolje, bolj motivirano.« Trener Nikola Ilievski je bil presenečen nad slabim pristopom' do igre. Kaj pa je nato dejal v slačilnici? »Naš trener je izkušen in ve, da bi bilo vročekrvno obsojanje sedaj neprimerno, zato nam je namenil predvsem spodbudne besede,« je nadaljeval Križnik. Nemudoma se je razve-delo, da je v slačilnico odhi-tel predsednik kluba Marjan Vengust, razjarjen kot le kaj. Eni pravijo, da je napovedal denarne kazni, drugi da sploh ni izbiral besed, tretji da mu je oporekal športni direktor Goran Sankbvič, nakar naj
bi postalo vroče. »Tega ne bi rad preveč komentiral. Jasno je, da ob enem najhujših domačih porazov predsednik ni ostal ravnodušen. Dal nam je vedeti, zakaj igramo. Res je, da je v naš bran stopil športni direktor. Vsi se moramo zavedati, da so sestavni del športa tudi porazi!« Domžalam in Gorici v zadnjem krogu tudi ni steklo po željah, zato razlika do vrha še ni velika. »To povsem drži. Tudi v prejšnji sezoni smo imeli obilo težav v uvodnih krogih. Po šestem smo bili zelo nizko, pa smo se kasneje občutno dvignili. Več bojevitosti moramo prikazati...« Celjani bodo v naslednjem krogu še enkrat igrali doma, Velenjčani pa bodo vnovič gostovali.
DEAN ŠUSTER
Prevzeli vodstvo
Nogometaši Dravinje so po 5. krogu v 2. SNL prevzeli vodstvo na lestvici.
»Tekmo lahko vidimo različno, okoli enajstmetrovke bi se sicer dalo diskutirati, a sodnikova odločitev je vedno zadnja. Kar se pa tiče prvega gola, je bil »čist« in nobenega govora ni o prepovedanem položaju. Srečanje je potekalo pod našim nadzorom in sami smo si kri-
vi, da zmage nismo kronali še s kakšnim zadetkom, potem bi bila zadeva drugačna, vsem bi dokazali, da smo zasluženo zmagali,« pravi trener Dravinje Marjan Marjanovič.
Ranko Nišandžič je doslej v polno zadel trikrat, med strelce pa se je z enim zadetkom vpisalo kar sedem igralcev (Mi-šo Mandič, Živojin Vidojevič, Adnan Lukovič, Antonijo Pra-
njič, Brane Vodopivec, Marjan Ribič in David Očko). »To pomeni, da nismo odvisni od napadalcev oziroma od enega samega igralca. Igro ustvarjamo tako, da čim več igralcev prihaja v priložnosti. Vsi, ki so v članski ekipi dobijo priložnosti,« nadaljuje Marjanovič. Dravinja bo v prihodnjem krogu gostila Triglav. Zanj konjiški trener meni, da je kandidat za prvo ligo: »Imajo dva bivša prvoligaška igralca Dejana Plastov-skega in Janeza Aljančiča. Mi seveda želimo igrati s takšnimi ekipami in ob morebitnem spodrsljaju tako vsaj vemo, kakšne napake imamo in kako jih odpraviti.«
JASMINA ŽOHAR
			
7. krog 1. SNL: CMC |	LESTVICA 1. SNL		
Publikum - Bela krajina	DOMŽALE 7 4	EmSŽS	
0:3 (0:1); Čauševič (24),	NAFTA 7 5	0 2 14: S	15
Žinko (76), Am. Mujako-	HIT GORICA 7 4	1 2 12: 6	13
vič (82 - Um); Nafta - Ru-	MARIBOR Pl 7 3 PRIMORJE 7 3	1 3 15- 9	10
dar Velenje 5:0 (3:0); Cel-	DRAVA 7 3	1 3 8:14	10
car (3), Benko (35), Do-	ANET KOPER 7 2	2 3 8: 9	8
minko (45 - llm), Buko-	CMC PUBLIKUM 7 2	1 4 6:13	7
vec (82), Srša (90).	RUDAR 7 1	0 6 4:24	3
5. krog 2. SNL: Dravograd - Dravinja 0:2; Očko (9), Vidojevič (36 - llm). Vrstni red: Dravinja 12, Aluminij 10, Krško, Factor, Triglav 8, Svoboda, Šenčur 6, Zagorje 5, Dravograd 3, Livar 1.
5. krog 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Pohorje 4:0; Osojnik (8, 62), Perpar (37), Mirt (85), Šmarje pri Jelšah - Zavrč 1:0; Lončarič (63). Vrstni red: Mura, Paloma 12, Zavrč, Kovinar, Železničar 10, Zavrč, Črenšovci 9, Veržej 8, Šmarje 6, Stojnci, Pohorje 5, Tišina 4, Ormož, Malečnik 3, Beltinci 1.
5. krog Štajerske lige: Mali šampion - Brunšvik 1:4, Šoštanj - Dornava 1:0, Oplotnica - Zreče 4:0, Šentjur - Peca 5:0, Šentilj - Mons Claudius 1:4. Vrstni red: Šoštanj 13, Oplotnica 12, Šentilj 10, Šentjur 9, Gerečja vas. Zreče, Bistrica 7, Peca 6, Mons Claudius 5, Pesnica, Mali šampion 4, Dornava, Brunšvik 3.
3. krog MČL Celje: Kozje - Laško 4:1, Rogaška Crystal -Šmartno 2:0. Vrstni red: Šmartno, Rogaška 6, Ljubno, Kozje 3, Laško 0.
10. krog lige malega nogometa Občine Štore: Svetina -B.S. Štore 1:1, Storkom - Pečovje 0:3, Vard - Štore Steel 2:4, Torpedo - Laško vas 2:8, B.S. Polule - Škorpion 2:3, Index -Cene Sokoli 1:14, Stopar - Dikplast 1:2, Marinero - Kasper 8:1. Vrstni red: Cene sokoli 30, Marinero 25, Pečovje 24, Stopar 19, Štore Steel 18, Index 16, Torpedo 15, Škorpion, Laška vas 14, Vard 13, B.S. Štore 12, B.S. Polule 10, Svetina 8, Dikplast 7, Kasper 4, Storkom 2. (JŽ)
? PU©^
NAKRATKO
Nogometni klub CMC PUBLIKUM vabi k sodelovanju dinamično in perspektivno osebo za honorarno delo
TRENER U6 IN U8 ("CICIBANI")
Za objavljeno delovno mesto pričakujemo:
•	najmanj strokovno izobrazbo trener C
•	aktivno znanje slovenskega jezika
•	osnovno poznavanje računalništva (Word in Excel)
•	pripravljenost za skupinsko delo
•	sprejemanje postavljenih pravil v klubu
•	delovanje v skladu s postavljenim mladinskim programom kluba za obdobje 2004 do 2008 in uresničitev sprejetega strokovnega programa za obe starostni kategoriji
•	veselje do dela z otroki
•	obvladanje nogometnih tehničnih elementov s poznavanjem metodike poučevanja
•	nadaljevanje izobraževanja in specializacijo za določeno področje.
Poskusna doba je 3 mesece.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtev pošljite na naslov: NK CMC PUBLIKUM, Cesta na grad 12, 3000 Celje, s pripisom: trener U6 in U8, najkasneje do 20.09.2005.
Klonila na zadnji stopnički
New York: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je skupaj z Nenadom Zimonjičem iz Srbije in Črne gore izgubila finalni dvoboj mešanih dvojic na odprtem prvenstvu ZDA. Boljša je bila slovaško-indijska kombinacija Daniela Han-tuchova/Mahesh Bhupathi, ki je zmagala s 6:4 in 6:2. »Z Nenadom Zimonjičem sem se sijajno ujela, na tem turnirju sva dosegla nekaj neverjetnih zmag. S finalnim obračunom se nisva obremenjevala, saj sta bila najina tekmeca na nasprotni strani velika favorita. V odločilnem obťačunu sva prikazala na trenutke zelo dobro predstavo,« ni bila razočarana Srebotnikova. Zmagovalca sta odnesla 150.000 dolarjev, Katarina in Nenad pa 70.000.
Močno motivirani
Radeče: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se le delno oddolžili hrpeljskim za poraz v finalu slovenskega pokala. Na prijateljski tekmi so jih namreč ugnali s 30:24. Edi Kokšarov je dosegel 10 golov, Matjaž Brumen 7, Gorazd Škof pa je zbral 17 obramb.
Pivovarna Laško se : časa pospešeno pripi na novo sezono, v kati vstopila v zelo spremi zasedbi. Krmilo je po t vi s svetovnega prv® kjer je bil z mlado repi tanco, ponovno preva te Perica, ki je zaenki dovoljen s pripravami
Udarni del so pivovarjj vili v Radencih.
»Zadovoljen sem s nim, fantje so sprejeli dela in se maksimalno jo. V tem trenutku smo cej utrujeni, saj se je nabralo veliko pretečei lometrov in v rokah dv nih uteži. A to je pač p no in tega se zavedamo vj paj. Zdaj smo začeli inte neje delati na tehniki in ki. Tudi na metu, ki naj veda še ne gre. Žal še nismo v popolni posta še vedno iščemo težkegi tra za boj pod košem, bomo skušali čimprej ti.«
Morda lahko izvemo šno ime?
■	W «I
Lase
V Šoštanju je bil turnir - drugi po vrsti min na preminulega šoštanjske košarke ža Natka.
Zmaga je po dveh dne kih bojev odšla v Laška
fSil
Prve brez treh tujk
Ptuj: Rokometašice Celja Celjskih mesnin so bile v finalu mednarodnega turnirja z 29:21 boljše od domačink. Prej so odpravile varaždinsko Koko (23:11) in Loko kavo (23:13). Trener Mišo Toplak je bil izjemno zadovoljen s predstavo Alje Jankovič, ki je napolnila 16 let, ko so manjkale tri tujke, ki si še urejujejo delovne vize.
Nasledniki Juventusa in Pelikana?
Celje: Mali ali dvoranski nogomet naj bi se poslej tudi uradno pri nas imenoval futsal. Celje je v ligaški konkurenci imelo dva državna prvaka, v sezoni, ki se bo kmalu začela, pa bo tudi Živex Loka nastopal v dvorani Šolskega centra Celje. A zaenkrat še v 2. ligi-vzhod, ki se bo začela 7. oktobra. Moštvo trenerja Gorana Saviča pa bo svoje zmožnosti prikazalo že na pokalnem turnirju MNZ Celje v konkurenci Sevnice in Hrastnika 30. septembra.
DŠ
V ospredju stojita košarkarja m vič, vnuk Matjaža Natka. V ffi
Zmaj
V Slovenskih Konji I s Polzele, šentjurski I
Prepričljivo je turnir ambiciozne domačine, igralcem. 1\idi najmlajS mesto so domačini po Kemoplasta so vsi člani I
Rezultati: Hopsi - Crt i Hopsi 105:89.
Za porazom pet zmag
Urška Žolnir spet tretja na svetu
Dobitnica bronaste olimpijske kolajne je tudi na svetovnem prvenstvu v Egiptu stopila na tretjo stopničko v kategoriji do 63 kg. V prvem krogu je bila prosta, potem pa jo je premagala Francozinja Lucie Decosse.
daljevanju začela navijati zanjo. Dobro ji je šlo in prebila se je do polfinala, kar je bil signal zame, da me čakajo popravni izpiti. 1 opravila z. * ugnala Andrey Puello iz Do-, nato
zadnjo svetovno prvakinjo
........... d Kruko-
-, pa Madžarko Brigitto Szabo in še Korejko Hee Lee Bok. Po zmagi v repasažnih borbah jo je v boju za bronasto odličje čakala Kanad-čanka Marie Helen Chis-holm. V Atenah je bilo obratno; Urška je tedaj nesrečno izgubila poifinale, Chishoi-movapa se je prebila iz ozadja. Ponovil pa se je razplet v medsebojnem obračunu. Spét je bila boljša Urška. 23-letna judoistka iz Pernovega ima zdaj dve odličji z največjih tekmovanj, in pred seboj še precej časa, daju celo požlahtni. Njen trener Marjan Fabjan je bil zelo zadovoljen, kajti Urški je uspelo do podvigov po poškodbi. Drevi bo veselo na Lopati, ko bodo vsi člani Sankakuja želeli čestitati junakinji.
Lucija Polavdôr je bila 5. .■ v odprti kategoriji. Petra Na-reks je pristala na 9. mestu, brez uvrstitve sta ostala Roki Drakšič (vsi Sankaku) in Matjaž Ceraj (Ivo Reya).
DEAN ŠUSTER Foto: GK
prepričljivo v Šentjur
•dicionalni Ikov memorial, na katerem so ob domačem Banexu sodelovali še Hopsi jplast in Crnokosa iz Kosijeriča, član srbske 1. B lige.
.....Kemoplast, ki je prikazal zelo dobro igro. Prvi dan so Šentjurčani visoko ugnali
razigrani četi Damjana Novakoviča, ki je ponovno dal priložnost prav vsem V drugem srečanju so Hopsi po velikem boju ugnali goste iz Srbije. V tekmi za tretje tis s prve tekme, finale pa so prepričljivo dobili Šentjurčani. V zelo homogeni ekipi ! dosegli po deset točk ah več, spet pa so uspešno zaigrali tudi njihovi mlajši soigralci. BaneX - Kemoplast 52:90. Za 3. mesto Banex - Crnokosa 82:77, za 1. mesto Kemoplast -
JT
Celjan Pavli Kuralt je v letošnji sezoni že večkrat pokazal, da gre tudi v prihodnje še kako računati nanj.
Pavli spet najboljši
Celjski kajakaš Pavli Kuralt, član Kajak kanu kluba Nivo Celje, je naslovu najboljšega kajakaša v maratonu dodal šc zmago v šprintu na državnem prvenstvu v spustu. Na reki Savi v Trbovljah je bil boljši od Jerneja Korenjaka in klubskega kolega Andreja Oglajnerja. Kuralt bo dobro formo skušal prikazati tudi na finalu pokala v Krškem, kjer se bo znova boril za najvišjo stopničko.
JASMINA ŽOHAR Foto: ŠPELA ÔSET
Najboljši strelec finalnega obračuna je bil Robert Troha.
riškim centrom?
»m Natkov memorial
Laškega še vedno v nepopolni zasedbi
so pivovarji premagali He-z bolj zbrano igro v zad-treh minutah, v velikem n pa še prvoligaša iz Srbi-Črne gore Mašinca po sla-idigranem prvem in bistve-»ljšem drugem polčasu. Do
zmage je moštvo Anteja Perice prišlo v samem finišu srečanja. Izkazalo se je, da moštvo še ni uigrano, nujno pa potrebuje visokega igralca pod obročema. Domača Elektra je osvojila zadnje mesto, a z igro ni razočarala. Proti Mašincu so Šoštanjčani imeli vse v svojih rokah, saj so dvajset sekund pred koncem vodili s 65:63, a nato nepotrebno dovolili prodor gostov, pri tem naredili osebno napako ob metu in zmaga je pripadla srbski ekipi. V srečanju za tretje mesto je Elektra dodobra namučila Domžalčane, z igro pa poka-
zala, da bo tudi letos povsem enakovredna ekipam iz Jadranske lige. Čeprav brez Gregorja Malija, ki je poškodovan, je Elektra prikazala igro, ki obeta precej zadovoljstva ljubiteljem košarke v Šaleški dolini. Najboljši strelec (37 točk) in igralec turnirja je bil domači center Srboljub Nedeljkovič.
Rezultati: Pivovarna Laško - Helios 79:73, Elektra - Ma-šinac 65:66. Za 3. mesto Elektra - Helios 69:73, za 1. mesto Pivovarna Laško - Mašinac 68:66.
JT
Foto: AŠ
jena še ne, lahko pa po-I, da se resno pogovarja-I ameriškim centrom, ki jtal na koledžu. Po kase-jn statistiki sodeč bi bil D prav on tisto, kar išče-; Seveda si želim čimprej-njegov prihod, da ga preiz-jno in takoj vključimo v i Začenjajo se namreč šte-t tekme in novega igralca treba uigrati.
ajbrž tudi celotno moš-
late popolnoma prav, saj upa več ali manj povsem i glede na prejšnjo sezo-Zato tudi načrtujemo pre-ekem, saj sem prepričan,
0	najboljši trening, ikšen je načrt tekem?
t» turnirju v Šoštanju bo-potovali v Poreč, kjer bo-igrali z ruskim prvoliga-
1	Spartakom, nato bomo li na turnir v Široki Brijeg jcegovino. Po vrnitvi nas Šakal turnir v Treh lilijah, ako ste zadovoljni s kva-lo ekipe?
loram biti zadovoljen, saj i izbiral sam. Seveda v ok-
viru finančnih zmožnosti, ki so letos manjše, kot so bile prejšnjo sezono. A to je težava vseh slovenskih klubov, saj denarja ni in vsi iščemo in kupujemo tisto, kar je za naše razmere dosegljivo. Seveda bi si želel več, a kaj, ko tega ne moremo plačati. Na primer Jasmin Perkovič, nekoč igralec Polzele. Iz Širokega je prestopil v sarajevsko Bosno za skoraj štirikrat toliko denar-
ja, kot smo mu lahko ponudili mi. Mislim, da to pove dovolj.
Boste uspeli obdržati visoko raven, ki so jo Laščani dosegli v minulih sezonah?
Zelo težko, saj se vse ekipe, predvsem v Jadranski ligi, močno krepijo, samo slovenski klubi ne. Zato se bojim, da bomo mi, Helios in Slovan, ki smo približno enake kvalitete, ob robu dogajanj te regionalne lige. V domačem prvenstvu bo omenjena trojka skušala priti čim bliže Olimpiji, Čeprav ne gre pozabiti tudi moštev 1. A lige, ki zadnje dni kar pospešeno krepijo svoje vrste.
In kakšna je vaša napoved za novo sezono?
Težko je karkoli napovedovati, saj je še preveč časa do začetka, pa tudi popolni še nismo. Z delom in borbenostjo se bomo še kako trudili, kaj več pa vam bom lahko povedal šele po kakšnem odigranem mesecu v novi sezoni.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
Z ženskami ni nič drugače
m 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo
Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
Vse življenje je v košarki, najprej kot igralec, nato kot uspešen trener, tudi selektor moške izbrane vrste. Že kot krat-kohlačnik je meril na koš v domačem Podčetrtku, kot gimnazijec in potem kot študent Fakultete za šport je vodil selekcijo mladincev šmarske občine, bil pomočnik trenerja članske ekipe celjske Libele Zmaga Sagadina, nato pomočnik trenerja Mileta Cepina. V letih 1982 do 1986 je bil trener ženske ekipe v Rogaški Slatini, ki je osvojila vrh slovenske lige in bila uspešna v tedanji II. jugoslovanski ligi. Velike klubske uspehe v moški košarki je dosegal tudi z moštvom Polzele in z njim med drugim osvojil tudi pokal Slovenije. Slovensko moško reprezentanco je kot selektor popeljal kar na dve evropski prvenstvi, leta 1999 in 2001.
Danes je Celjan Boris Zrinski trener ženske članske ekipe celjskega kluba Merkur in selektor državne ženske članske reprezentance. Je tudi izvrsten športni pedagog. Do leta 1989 je poučeval športno vzgojo na osnovni šoli v Šmarju, nato do leta 1997 na Šolskem centru Celje. Po nekajletnem premoru ga spet srečamo v šolski telovadnici, zdaj je profesor športne vzgoje in računalništva na šentjurskem šolskem centru.
Ste neprofesionalni trener v vrhunskem športu. Kako to?
Veste, samo od športa se v tem trenutku pri nas ne da živeti. Ko sem jaz igral košarko, so trenerji lepo služili, zdaj ko sem jaz trener, pa so začeli igralci dobro služiti. Žal najboljši naši igralci bežijo v tujino za boljšim zaslužkom. Da nisem profesionalec je razlog tudi v tem, da imam delo z mladimi rad.
Spomini na Polzelo?
Zelo so lepi, lepo je bilo delati z moštvom Polzele, lahko rečem, da je bilo to najlepše obdobje v moji karieri. Kraj je ves živel s košarko in košarka s krajem in tako smo se v komaj dobrih dveh letih zavihteli v sam vrh slovenske moške košarke, osvojili pokal Slovenije, ki je bil do tedaj v rokah Olimpije, uspešno pa smo nastopali tudi na tekmah evropskega pokala.
Ženska košarka se zdaj igra z manjšo žogo. Kako se to pozna v igri?
Pozna se v dinamičnosti, hitrosti igre. Moje košarkarice, ki jih trenutno vodim, so potrebovale nekaj časa, da so se navadile na manjšo žogo.
Ekipa Merkurja je v novo sezono stopila močna, igralsko okrepljena. Kam kot trener ciljate s to ekipo?
Pravočasno nam je uspelo sestaviti ekipo, ki je močna in bolj izkušena. Končno smo dobili pravega centra v Slovakinji Li-bicovi in veseli nas, da smo uspeli obdržati najboljše domače igralke, recimo Erkiče-vo in Kompletovo. In za slovenske razmere imamo zdaj v košarki kar dober proračun. Žal pa imamo premalo organizatork igre, tu nas rešuje tudi Slovakinja Kubátová, s prihodom mlade in nadarjene Nastje Kvas pa smo lepo zaokrožili podobo ekipe Merkurja. Kam ciljam? Na osvojitev pokala in naslov državnih prvakinj ter uvrstitev na finalni turnir lige Trocal, ki bo letos zaživela z novim pokroviteljem in se bo imenovala Goodyear liga. To bo ženska inačica moške lige, ki bo medijsko zanimivejša, z zagotovljenimi vsaj štirimi televizijskimi prenosi.
In kam ciljate kot selektor ženske državne reprezentance?
Slovenska reprezentanca je padla v drugi rang evropske košarke in tako zdaj tek-
mujemo v diviziji B, smo pa na dobri poti, da se naša reprezentanca uvrsti v divizijo A. Potrebujemo le še domačo zmago proti Portugalski 23. septembra v Mariboru. Težka bo ta tekma in pot do zmage. Zdaj smo na pripravah v Slovenskih Konjicah, čaka nas povratno srečanje z Makedonkami v Skopju za kvalifikacije v divizijo A.
Je razlika, ko delate z moškimi in ko delate z ženskimi ekipami?
Gre za enak šport in ženske so včasih sposobne celo večjih naporov kot moški. Razlik ne delam in jih ne vidim. Razlika je kvečjemu v izobrazbi, pri ženskah je precej višja kot pri moških, kjer raven izobrazbe pada. No ja, v psihologijo ženske se je včasih treba bolj poglobiti, tu je ta razlika, ki jo vidim.
Kako se bo odrezala naša moška državna reprezentanca na evropskem prvenstvu v Beogradu in kdo bo po vaši evropski prvak?
Čas je, da tudi slovenska moška reprezentanca doseže uspeh. Mislim, da so največji favoriti domačini, tudi Litvanci, ki pa imajo trenutno nekaj težav, presenečenje tega prvenstva pa znajo biti Hrvati. Pričakujem visoko uvrstitev Slovenije.
Kdo je vaš največji košarkar vseh časov?
Pokojni Krešimir Čosič.
Koga od sedanje generacije najbolj cenite?
Nemca Dirka Nowitzkega in Španca Paula Gasola, oba tekmujeta v ligi NBA in oba sta kljub njuni višini sposobna igrati na vseh mestih.
Včasih so vam očitali, da kot trener nimate avtoritete, da ste premehak...
Ni res, da je nimam, to lahko potrdijo igral-
Kateri parfum uporablja vaša žena in katera barva ji je najljubša?
V zadnjem času Kenzo, opažam da se je zdaj začela bolj oblačiti v rdečo barvo.
Katero jed imate najraje na krožniku?
Sirove štruklje, so lep spomin na mojo pokojno taščo.
MARJELA AGREŽ
j
Ko študentka v Ameriko gre
Po šestih letih v ZDA Elizabeta Dirnbek končuje študij in namerava ostati na drugi strani luže
Elizabeti Dirnbek študij v Sloveniji ni preveč zadišal, pa je zato pokukala malo dlje čez planke. Sprva resda bolj narahlo ter previdno, predvsem pa delovno. Po šestih letih v ZDA suvereno spregovori o Američanih, njihovi kulturi, življenju in nenazadnje študiju psihologije, ki ga uspešno zaključuje. Če pred začetkom študija še vedno ne veste, če je to tisto pravo - pojdite v Ameriko! Včasih štejejo tudi samo življenjske izkušnje.
Beti je prvič v Ameriko, v mesto Detroit, odšla leta 1999, kot »babysiterka«, kjer ji je bila predvsem največja in edina skrb čuvanje otrok. Ker je pri družini tudi živela, so se med njimi spletle prijateljske vezi. Kmalu so ugotovili, da okolje vzpodbudno deluje nanjo, zato so ji predlagali študij v Ameriki. »Delo se mi je počasi iztekalo in ponudili so mi tudi sponzorstvo za študentsko vizo, zato res ni bilo več kaj premišljevati,« se spominja. So se pa s tem strinjali tudi njeni domači in čez dve leti se je vpisala na kolidž. Šolanje v tujini ni poceni, čeprav je veliko odvisno od izbire koli-dža in fakultete. »Ker sem bila na začetku in brez denarja, sem se seveda odločila za najcenejšo varianto.« Kar pomeni, da začneš na kolidžu, ki je primerljiv z našo visoko šolo in »kjer letni stroški znašajo približno devet tisoč dolarjev
in po dveh letih in pol pridobiš visoko izobrazbo, izhodišče za nadaljnji študij na univerzi.« Je pa zato spet bilo treba »prigarati« okoli petnajst tisoč dolarjev, kar znaša približno tristo tisoč tolarjev za eno leto študija,« razlaga o finančnih izdatkih. Ob tem pa se pogosto dogaja, da se cene še zvišujejo, zato je srečna, da jo do zaključka čaka le še pet izpitov in da se ji obeta zaposlitev svetovalke za psihologijo. Beti tudi pravi, da se način študija bistveno ne razlikuje od našega. Je pa bolj podoben našemu študiju ob delu kot rednemu študiju. »Septembra se začnejo predavanja, decembra sledijo izpiti, vmes so kolokviji in nato izpiti. Januarja se začne drugi semester in v začetku maja te spet čakajo izpiti.« Imajo pa na voljo tudi poletni semester, namenjen tistim, ki želijo študij prej končati. »Prednost njihovega študija je v tem, da se ti predmeti ne vlečejo celo leto,« pojasnjuje. Brez predsodkov in tabujev Po 11. septembru je v Ameriki vladal velik kaos in ravno tuji študentje so bili takrat pod velikim pritiskom in nadzorom. »Študentsko vizo je bilo pred tem najlažje dobiti, kar so s pridom izkoristili tudi teroristi.« Krivce so iskali vsepovsod in spominja se neprijetnega občutka, ko je bila za vsakogar sum-
Tetoviranje ni nevarno
Tetoviranje in body piercing nista tako nevarna, kot meni večina. Ker sta moderna, se ju ne da preprečiti, lahko pa poskrbite za čim bolj varno tetoviranje in prebadanje telesa. Če se boste o tem dobro prepričali, bodo skrbi odveč.
Jožica Pekarovič, dr. med., spec, splošne in plastične kirurgije, pravi, da mora pri varnem tetoviranju izvajalec za vsakega uporabiti
poseben komplet, ki je sterilen. Zdravniki se ne bojijo toliko navadnega gnojnega vnetja, ki je tudi možno, da se pojavi, ampak bolj hepatitisa, ki se prenaša s krvjo. Možne so tudi razne nalezljive bolezni ah prenos virusa hiv. Morda je največji problem v tem, da si tatu ali piercing pogostokrat želijo mladi, ki še niso polnoletni. Okužba pa se lahko odkrije šele čez nekaj let. Jožica Pe-
karovič še opozarja, da naj tisti, ki želijo imeti piercing ali tatu, odidejo k nekomu, ki bo to naredil sterilno.
Tomaž Vaš ima svoj profesionalni tatu studio. Vedno to počne sterilno. Najbolj moraš biti previden pri body piercingu, pravi. Kožo najprej razkuži, jo prime s posebnimi prijemalkami, prehode z iglo in vstavi piercing. Na koncu del telesa zaščiti z antibiotikom in zapre
s povojem. Samo moderno tetoviranje poteka z tetrogra-fom.
Od vsakega posameznika je odvisno, kako prenaša bolečino, kakšno vrsto in velikost tatuja si izbere. Odvisno pa je tudi od samega mesta, kajti določene točke telesa so bistveno bolj občutljive od drugih. Tomaž Vaš še dodaja, da se mu še nikoli ni zgodilo, da bi moral delo prekiniti zaradi bolečine, ker jo lahko omili z anestetikom.
Piercing je trenutni okrasek, pri tetoviranju pa je pomembno, da dobro premislite, kaj želite, na katero mesto in kaj vam bo tatu pomenil. Naj bo nekaj estetskega, ker s časoma njegov pomen morda postane nepomemben.
DANI ILUEVEC
Tomaž Vaš pri ustvarjanju tatuja Umetniška risba je končana. - Št. 69 -13. s
Veliko stereoptipov o Američanih je neupravičenih, pravi Beti Dirnbek.
ljiva, pa četudi doma iz Evrope in bele polti. So bile pa tovrstne izkušnje edina slaba stvar v vseh šestih letih njenega bivanja v Ameriki. »Resnično nikoli potem nisem imela občutka, da ne sodim tja,« pripoveduje. Prvi kulturni šok je doživela ob določenih navadah, za nas povsem čudnih. »Ko dobiš pri nas obisk, si gostitelj ti, tam pa si vsi kar sami strežejo. Sežejo v hladilnik ali pečico in si postrežejo z jedjo ali pijačo,« pripoveduje v smehu. Čudna je bila tudi hrana in na začetku tudi malce sami ljudje. »Imam nekaj ameriških prijateljev, a je teh več iz Evrope, ker imamo podobno življenje in zato bolje razumemo drug drugega. Ameriški prijatelji pa so mi zanimivi zaradi drugačnosti, pa tukaj ne gre za predsodke in tabuje,« pravi. Pri tem tudi ne gre za več ali manjvrednost nekoga. Evropejci so tam z bolj ali manj isto »preteklostjo«, oni pa že živijo svoje ustaljeno življenje in ne čutijo potrebe po druženju. »Res pa je tudi, da ko imaš enkrat ameriškega prijatelja, ta ostane za vedno.« Stereotipi in predsodki obstajajo in so trdno zakoreninjeni v vsaki družbi. »In, tako kot oni mislijo, da smo mi vsi komunisti, tako mi o njih, da so butasti in debeli,« razlaga. »Vsi pa se zavedamo krivičnosti teh očitkov.«
Beti se je vedno ponosno »promovirala« kot Slovenka, pa četudi so ji kdaj prišepnili, naj raje reče, da je iz Italije ali pa Belgije. »Vesela sem, da mi je uspelo zaživeti slovensko življenje ob vsem spoštovanju in upoštevanju ameriškega.« Še zlasti vesela in ponosna je na svojega Andyja, ameriškega partnerja, ki ji pomaga pri bogatitvi in plemenitenju njune veze. Mi pa domoljubno dodajamo, da bo potrditev ameriško-slovenske veze potekala - kje drugje kot v Sloveniji.
MATEJA JAZBEC
In zakaj so bile RaCe tako zelo popularne in simpatične? Odgovor menda ni potreben.	RaCe. Vedno in povsod kot riba, pardon, raca v vodi.
Športne RaCe so tako močno veslale, da so nekatere nujno potrebovale malo masažnega
razvajanja.	»Uh, konkurenca na vodi bo huda, ampak med kostumi pa ni sile,« si zadovoljno mislijo naše RaCe.
—- Št. 69-13. september 2005 -
ivuti
RaCe so zakon!
Novi tednik in Radio Celje na Vikendovi regati popularnih na Bledu - Športne, informativne in nostalgične RaCe brez konkurence
Da se na Blejskem jezeru rojevajo prvaki, šampioni in ljudski heroji, je verjetno ujel še tako nezainteresiran športni analfabet. Morda je nekaj v zraku, vodi ah pa enostavno lepoti kraja. Poskusiti vsekakor ni greh. In enkrat na leto pod okriljem revije Vikend tam ob veslih napne mišice tudi vsa medijska smetana. Konec koncev ob tej priložnosti podelijo tudi Vikendove gonge popularnosti.
Priprave se med udeleženci začnejo že veliko pred samim dogodkom. In tudi v naši hiši ni bilo nič drugače. Naš glavni športni as Dean Šuster je imel nekaj predavanj na temo zdrave prehrane za športnike, eden od udeležencev pa je baje doma mrzlično vadil celo z elastiko privezan na radiator. Bolj kot vprašanje, kaj je fant uporabljal za simulacijo vesla, nas je mučilo kaj bomo oblekli. In potem se je posvetilo Mateji Podjed. Kot polprise-
ljena Blejka zelo dobro ve, da so zaščitni znak tega gorenjskega bisera race, da taista beseda v angleščini pomeni tekmo, da so bile race simbol svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu, da imamo veliko opraviti z novinarskimi racami in nenazadnje, da RaCe pomeni tudi Radio Celje. Ker organizatorji vabijo ekipe v kostumih, je bila odločitev enoglasna. RaCe bomo. Z urednico radia Celje Simono Br-glez, mamo RaCo, na čelu.
Lažje reči, kot narediti. Ampak ideje so kar deževale. Sešili so nam modre mornarske majice z rumeno obrobo in veliko rdečo pentljo. Natanko take, kot jih nosi racman Jaka. Modre kapice pa so iz rumene plastične mase dobile še prav simpatično zevajoče kljunčke. Na tržnici smo našli bele legice in si zadnje plati obložili s peno. Ko so na koncu přišili še šopek račjega perja, so bile račje ritke popolne. Bele
športne dokolenke so po kopeli v rumeni barvi postale še zadnji dodatek in račja oprema je bila nared.
Športne RaCe zmagale, vse RaCe pa blestele
V soboto dopoldne je perje kar frčalo naokrog. »Da ja ne bomo česa pozabili in bilo bi strašno 'fajn', če bi prispeli na start vsaj do začetka regate,« smo izmenično priganjali drug drugega. Naša Sandra Cater nas je še založila z goro svežega peciva in'končno smo bili na poti. Srečno smo se pripeljali do Bleda. Tu pa se je zapletlo. Za najodmevnejši medijski dogodek tam očitno še slišali niso in preden smo brez kakršnih koli označb našli fantomsko Zako, je kolona petih avtomobilov v igrici Spoznavamo Bled, svet in domovino že skoraj osvojila vse možne točke, da o briljantnem in logistično zahtevnem obračanju petih zaporednih avtomobilov sploh ne govorimo. Ko je zmanjkalo različnih uvozov, izvozov in križišč, se je nazadnje pred nami prikazala še Velika Zaka. O analizi naših orientacijskih veščin kdaj drugič, ker je od tekmovalnega ozračja v zraku skoraj dišalo po nevihti. No ja, mogoče je bilo tisto tudi malo od napovedi slabega vremena.
V konkurenci radijskih ekip so se naše RaCe borile kot levi. Zal informativnim RaCam (Bojana Av-guštinčič, Mateja Jazbec, Igor Šar-lah in Silvester Javorník) ni uspelo, toda športne (Špela Oset, Teja Veler, Dean Šuster, Branko Ogrizek) in nostalgične (Simona Šolinič, Petra Vouk, Jernej Kroflič, Mitja Umnik ml.) so si priborile še eno možnost v repasažu. No, res škoda, da niste mogli tega videti na lastne oči.
toda oboji so v tej skupini pustih vse tekmece daleč zadaj. Športne RaCe pa so si tako pridobile nastop v finalu radijskih postaj in bile četrte. Zmagali so torej drugi, ampak ni omembe vredno. RaCe so bile nesporno zvezde dneva. Da o navijačih sploh ne izgubljam besed. Bili smo oboroženi s Šampion-kinimi WC račkami, plišastimi ga-gaj očimi račkami, z glasbenimi račkami in glasilkami na najglasnejši stopnji. RaCe so plesale in gagale tudi ko se je ob razglasitvi zmagovalcev ulila tista cel dan obljublja-na nevihta. Prispodoba »lilo je kot iz škafa« je dobila povsem nove razsežnosti, ampak RaCe so v vodi doma. Ker je bilo več kot jasno in z obširno Danijevo anketo tudi uradno potrjeno, da smo RaCe v kate-
goriji najbolj izvirnih kostumov nesporni favoriti, smo morah pač samo še počakati na razglasitev. Dež gor ali dol.
In smo jo dočakali. Razglasitev. In globalizacijski šok. »Bih ste fantastični,« so povedali, toda premagale so nas maskote iz desetih različnih filmov, s katerimi ameriški filmarji propagirajo razne hitre zebre in pojoče morske pse. Zelo izvirno in globoko. Ampak RaCe si nismo pustile pregnati dobre volje, s katero smo tistega dne okužile gledalce in sotekmovalce. Noč je bila še mlada, »kremšnit« na tone in razlogov za proslavljanje več kot dovolj. In Angelina Jolie alias gospa Smith, se vidimo na naslednji tekmi oziroma maškaradi!
SAŠKA TERŽAN
Navijaške RaCe so imele na bregu glasilke navite do konca.
Celjani so navdušili Romune
Celjski folkloristi v Romuniji
Člani Celjske folklorne skupine so se konec avgusta udeležili mednarodnega folklornega festivala v Romuniji, od koder so se vrnili polni lepih vtisov.
Celjani so bili na festival povabljeni že lani, a ker so ravno takrat gostovah v Makedoniji, so udeležbo prestavili na letošnje leto. Na festivalu so sodelovale še folklorne skupine iz Španije, Bolgarije, Moldavije, Srbije, Makedonije, Turčije in Romunije. V tednu dni so se nastopi vrstili vsak dan, nastopajoči pa
so opravili tudi snemanje za romunsko nacionalno televizijo. Celjani so svojo nalogo, to je predstaviti slovensko ljudsko izročilo, opravili več kot odlično. S svojo neposrednostjo, profesionalnim odnosom do svojega poslanstva in radoživostjo so z gorenjskimi, štajerskimi pustnimi, belokranjskimi in kozjanskimi plesi navdušili tako občinstvo kot organizatorje. Organizatorje je še posebej ganil ravno odnos folkoristov do ljudskega izročila. Ponos, da so Slovenci in da predstavljajo
svojo domovino daleč od doma, je še posebej prišel do izraza na zaključku festivala, ko so člani Celjske folklorne skupine s petjem slovenske himne prisilili organizatoije, da so himno, ki so jo hoteli prekiniti že na polovici, odigrali do konca.
Dokaz, da so Celjani svojo nalogo opravili več kot odlično, je tudi izjava direktorja festivala, Georga Porumbe-la, da nastopajo kot profesionalci, čeprav so popolnoma amaterska folklorna skupina.
OMI
VODNIK
O Kulturni dom Zreče Redni letni koncert mešanega pevskega zbora
10.30 in17.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - modistinja Marta Žohar 16.00 Ploščad pred mestno Četrtjo Hudinja-Celje Glasbeno popoldne z nastopom Pevskega društva upokojencev Celje 17.00 Mladinski Center Velenje Eraine ustvarjalne delavnice 17.00 lntersp.irVelenje
Dan svetovalnih središč
10.30 in 17.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - krojač Franjo Podbre-gar
12.00 Izobraževalni center Store BlažBudja-FeRTIK: Opuščena industrijska območja: 2005
19.00 Likovni salon Celje
Umetnik Paddy Bloomer, Belfast
odprtje projekta irskega umetnika
"r'
tdiocelje
«'i«»"
Še zadnjič na gradu
Renerjeva v Nikci
Slikarka Anka Rener v galeriji Nikca mednarodnega društva Otroci otrokom te dni predstavlja svoj celovit opus stvaritev olja platna in mešane tehnike. Spremno besedo k razstavi, ki so jo odprli v petek (na sliki), je podala profesorica pedagoške likovne akademije Tanja Plevnik, ki njeno dejavnost spremlja vrsto let in jo ocenjuje kot slikarko z zelo emotivno in izpovedno osebnostjo. Renerjeva je znana tudi kot plesalka Plesnega tetra Igen - Studia za ples Celje. Likovna dela bodo na ogled do konca meseca.
BA
Vodja Galerije likovnih del mladih Stari grad Celje in revije Likovni svet Mihailo Lišanin je v petek odprl 130. razstavo likovnih del, ki je hkrati tudi zadnja mednarodna razstava na gradu, saj se galerija spomladi seli v Celjski dom. Lišanin je pred odprtjem razstave spregovoril tudi o delu galerije v petih letih obstoja.
Seveda nas je najbolj zanimalo, kaj so se v MOČ dogovorili s Turističnim društvom Celje glede upravljanja gradu, a nam kaj več kot to, da se o vseh stvareh še dogovarjajo, ni uspelo izvedeti. Je pa župan Bojan Šrot potrdil, da so Mihailu Lišaninu našli novo lokacijo, kamor naj bi se preselil spomladi, ko mu poteče najemna pogodba na gradu. S takšno rešitvijo se strinja tudi Lišanin, saj bo tako »bližje šolam in bolj pri roki ostalim, ki jih zanima tovrstna umetnost«. Kljub temu pa, je dejal, bo grad z njegovo selitvijo izgubil veliko.
Mihailo Lišanin, argentinska umetnica Cristina Espasandin in prevajalec Marko Sjekloča
»Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje je edina zasebna tovrstna galerija v Evropi, ki vsako leto pripra-
vi tudi mednarodni razpis za likovna dela mladih. V arhivu galerije je več kot 100.000 likovnih del iz 70 držav sve-
ta. Kolekcija likovnih del iz razpisa na temo Konj bo prišla v Guinnesovo knjigo rekordov kot največja tovrstna ko-
lekcija na svetu. V knjigo vtisov se povprečno vpiše 12 tisoč obiskovalcev na leto, med njimi 20 odstotkov tujcev. Revija Likovni svet, ki letos praznuje 10-letnico izhajanja, berejo v 26 državah sveta. Od leta 2000 je bilo v medijih objavljenih več kot 700 časopisnih prispevkov v 30 jezikih ter 92 televizijskih in radijskih prispevkov v 11 državah,« je Lišanin natrosil nekaj podatkov, ki govorijo o uspešnem delovanju galerije in revije. Pri čemer ni pozabil omeniti, da mu v Sloveniji ni uspelo postaviti nobene razstave drugje kot le na gradu. Upa, da se bo v bodoče tudi to spremenilo.
Tokrat grajske stene krasijo slike akademske umetnice Cristine Espasandin iz Argentine, ki se je tudi osebno udeležila odprtja, dela učencev iz mesta Taller del Sol ter 14-letne umetnice Na-fise Dhima Tanjim iz Bangladeša.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Amini Kolarič priznanje Mravljice
Na,letošnji likovni koloniji Mravljica 2005 je odkupno nagrado prejela Amina Kolarič, članica Celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda Celje.
Že sedmo leto po vrsti je med 25. in 30. avgustom potekala poletna likovna kolonija Mravljica, tokrat na temo Lepote Šmartinskega jezera ter Šmartnega v Rožni dolini. V nekoliko manjšem številu kot običajno se je letošnje likovne kolonije udeležilo 14 ljubiteljskih slikarjev od blizu in daleč, ki so ustvarili 15 slik in jih razstavili v Galeriji Volk, kjer so razstavo odprli na prvi septembrski dan. Ustvarjena dela je strokovno pregledal akademski slikar Željko Opačak, ki je udeleženim avtorjem na dan otvoritve pripravil tudi strokovno predavanje, za odkupno nagrado trgovine Mravljica pa izbral celjsko avtorico Amino Kolarič.
Likovna dela nagrajenke so v galeriji Volk na ogled do konca septembra 2005.	ŽB
Pregledna razstava celjskih likovnikov
Trideset slik 30 slikarjev in dela enega kiparja Celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda Celje je razstavljenih na redni letni pregledni razstavi, ki se danes končuje v občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju.
Razstavo so ob prisotnosti številnih ljubiteljev likovne umetnosti odprli prejšnji torek. Vsakoletna pregledna razstava te likovne sekcije, ki sicer šteje več kot 40 članov pomeni letni pregled ustvarjalnosti. Vsak od slikarjev je po svojem izboru za razstavo prispeval po eno svo-
je delo, male plastike pa kipar Hranislav Kocič. Ob odprtju so člani Celjskih likovnikov pripravili tudi kulturni program, v katerem sta sodelovala citrarka Tatjana Krajne in harmonikar Dam-
jan Škorc, o pomenu razstave pa so spregovorili Marijana Kolenko, predsednik celjske Svobode Andrej Cimerman in predsednik likovne sekcije Milan Rožman.
ŽB
Na kavo do Portoroža? Neodgovorno!
Avtomobil nam škoduje veliko bolj, kot bi si bili pripravljeni priznati. Neizmerne količine škodljivih emisij, številne nesreče in krepki stroški so le najbolj opazne posledice pretirane rabe avtomobila. Številna svetovna mesta zato vsako leto 22. septembra izpeljejo akcijo Dan brez avtomobila: javnost želijo spodbuditi k razmišljanju o tem, kako zaživeti bolj trajnostno, z manj povzročene škode in z več gibanja.
V Sloveniji okoli 90 odstotkov vseh prevozov blaga in ljudi poteka po cesti, tovrstni promet pa vsako leto naraste še za dodatne 3 do 4 odstotke. Več kot 75 odstotkov zasebnih potovanj v Sloveniji je narejenih z avtomobilom, le 25 odstotkov z javnim prevozom. Nezaželeni »stranski učinki« pretirane uporabe avtomobila so okoli 140 ton emisij ogljikovega oksida (CO), 100 kg svinca, več kot 10.000 ton emisij ogljikovega dioksida (C02), 70 ton dušikovih oksidov (NO-
x) in 4 tone žveplovega dioksida (S02). Poleg tega se na celotnem cestnem omrežju letno pripeti blizu 38.000 prometnih nezgod, v katerih je samo v letu 2002 izgubilo življenje 269 ljudi, 1.564 pa jih je bilo hudo ranjenih.
Pol milijona stroškov letno
V resnično zadrego pa nas avtomobil spravi takoj, ko začnemo beležiti in seštevati dejanske stroške uporabe. Da avtomobil prekomerno onesnažuje in zavzema veliko prostora, ve danes že večina. Kar preseneti vsakogar posebej, pa so finančne dimenzije. Povprečen avtomobil srednjega razreda povprečno družino stane vsaj 500.000 SIT na leto. Za primerjavo poskusite ugotoviti, za kaj sploh vaša družina lahko letno nameni toliko denarja: za otroka? Za vzdrževanje hiše? Za hrano? Koristi nam pol ure na dan, morda uro. Preostanek dneva avtomobil stoji na mestu in je nemobilen. Je takšna razpo-
ložljivost res sorazmerna s stroški? Posebnost avtomobila je tudi v tem, da gre za takšno obliko mobilnosti, ki pušča številne skupine prebivalstva nemobilne. Razvoj cestnega omrežja plačujejo vsi prebivalci neke države, najbolj pa ga uporabljajo bogatejši sloji. Socialno šibkejši, starejši, otroci in prebivalci odročnejših krajev pa ostajajo odrinjeni.
Trije koraki dobre volje
Vsak voznik lahko vsaj delno zmanjša rabo avtomobila, si zniža stroške uporabe in začne živeti bolj razgibano življenje. Predstavljamo tri majhne korake, ki bodo imeli velike učinke.
Fokus, društvo za sona-raven razvoj, bo v času Tedna mobilnosti izvedlo akcijo Trajnostno mobilni, katere osnovni smoter je informirati javnost o škodljivih učinkih pretirane uporabe avtomobilov in spodbujanje posameznikov, da se odločajo za okolju bolj prijazne oblike ravnanja.
Vožnjo z avtomobilom pogosto razumemo kot temeljno človekovo pravico. Toda takšna slika je varljiva, če želimo ravnati odgovorno in spoštovati gospodarske, socialne in naravne omejitve ter upoštevati potrebe prihod-
RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVETI
^ig.fj J
ŠTAJERSKI VAL
Izstopi iz kolone!
Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli se drugi!
Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si.
VABLJENI K SODELOVANJU!
- Razmislek o racio
njih generacij. V tej luči je naše potovanje iz Ljubljane v Portorož na kavo videti otročje neodgovorno in celo objestno, predvsem pa ni pravično do naših zanamcev. Seveda ne gre za to, da se povsem odpovemo uporabi avtomobila. Nujno je predvsem zmanjšati obseg nepotrebnih kratkih voženj, ki jih lahko povsem udobno opravimo peš, s kolesom ali avtobusom.
Pomemben korak v smeri trajnostne mobilnosti je uporaba kolesa. Kolo je optimalno prevozno sredstvo za pre-
lalni uporabi avta
magovanje kratkih in daljših razdalj. Ne povzroča emisij in zahteva mnogo manj prostora v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi.
Interes vseh nas, tako politikov kot posameznikov je, da podpiramo razvoj oz. posodobitev sistema javnega prevoza. Kar lahko naredimo kot posamezniki, je to, da uporabljamo javni prevoz - se usedemo na vlak ah avtobus za pot v službo, gremo na izlet ali dopust z javnim prevozom, se naučimo kombinirati osebni prevoz z javnim in - seveda - zahtevamo od
Dan brez avtomobila je vsako leto 22. september, v zadnjih letih pa se veliko predvsem mestnih skupnosti odloča za izvedbo t. i. tedna mobilnosti (16. - 22. september). O tem, kako se v Sloveniji vključujemo v takšne akcije lahko več informacij dobite na spletni strani www.gov.si/mop.
politikov, da oblikujejo kakovosten javni prevoz.
FOKUS, društvo za sonaraven razvoj Zreče
Ekipa velenjskih častnikov, ki se je udeležila maratona: Rudi Zevart, Janez Melanšek, Zdenko Zaje in Zdenko Slatnar.
Velenjski častniki na Vojaškem maratonu 2005
V soboto, 3. septembra, se je ekipa OZ Zveze slovenskih častnikov Velenje udeležila tradicionalnega Vojaškega maratona Celje-Logar-ska dolina, ki ga je priredilo 38. vojaškoteritorialno poveljstvo iz Celja v sodelovanju z 1. in 72. Brigado SV.
Maraton je bil pripravljen na dveh razdaljah, in sicer na 75 ter 40 kilometrov, tekmovali pa so posamezniki in ekipe. Organizator prireditve je
poleg maratona pripravil tudi tek oziroma pohod na 15 kilometrov, katerega so se drugič udeležili tudi velenjski častniki, začel pa se je ob 10.40 v Lučah.
Vojaškega maratona so se poleg pripadnikov Slovenske vojske udeležili tudi zaposleni na Ministrstvu za obrambo, člani organizacij in društev, kot so Zveza slovenskih častnikov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo ter Zdru-
ženje Sever in družinski člani zaposlenih na Ministrstvu za obrambo ter v Slovenski vojski.
Razglasitev rezultatov je bila ob 15. uri na cilju pri Penzionu Na Razpotju, Id je 800 m višje kot je Hotel Plesnik, kjer je bil cilj lansko leto. Vsi udeleženci smo prejeli priznanje in spominsko medaljo organizatorja: Maraton Ce-lje-Logarska dolina 2005.
ZDENKO ZAJC
Oglasite se na Siolovem sejemskem prostoru,
zanesljiv in varen 24 urni dostop do interneta če želite! Širokopasovna povezava zagotavlja nem elektronske pošte, igranje igric preko mreže, dostop
kupite! Modri ADSL zagotavlja hiter, telefonske linije ali celo brezžičen, gledanje filmov, zanesljivo pošiljanje in še.
J
Hrana kot živilo in zdravilo
Časi, ko smo hrano uživali predvsem zato, da potešimo lakoto, svojo željo po hrani in nagon po samoohranitvi, so dokončno mimo. Hrana igra danes vlo-. go, ki v marsičem presega njeno osnovno, tradicionalno poslanstvo živila, ki daje telesu moč, energijo in vitalnost. Postala je zdravilo, lepotilo, tolažba in spodbuda telesu in duši. Če hočete, da bodo jedi in pijače, ki jih zaužijete, koristile organizmu, upoštevajte nekaj ključnih postulatov zdravega in spodbudnega hranjenja.
Navsezgodaj, pred sedmo uro zjutraj, prebavil ne obremenjujte s hrano in pijačo. Izjema je skodelica blagega sadnega ali zeliščnega čaja, negazirana voda, kozarec razredčenega naravnega sadnega ali zelenjavnega soka na tešče. Organizem tedaj še počiva, se čisti in razbremenjuje, zato je pomembno, da mu pri tem pomagamo s čisto tekočino.
Med 7. in 9. uro zjutraj si privoščimo zdrav, pester in obilen zajtrk, za katerega si vzamemo dovolj časa. Ta spodbudi metabolizem in pospešuje kurjenje kalorij. Kdor dobro zajtrkuje, se običajno ponaša s skladno postavo in primerno telesno težo, ugotavljajo ameriški nutricioni-sti. Vzrok pripisujejo dejstvu, da človek, ki ima zjutraj na voljo dovolj snovi za prebav-ljanje in zalogo energije za zgodnje aktivnosti, čez dan ne zapade občutku volčje lakote in neustavljive želje po neprimerni visokokalorični hrani.
Dnevno priporočamo uživanje treh porcij sadja in ze-
Dnevno priporočajo tri porcije sadja in zelenjave.
lenjave (porcija = 100 g svežega ah kuhanega sadja in zelenjave oziroma 1 srednje velik sadež). Tako ponudimo organizmu dovolj vitaminov, mineralov, encimov, varovalnih in balastnih snovi, napa-.ch oslabelosti, volčje lakote, neustavljive želje po hrani (sladkarijah, maščobah) inpo-žrešnosti pa so izključeni.
Sladkarije sicer lahko uživate, vendar v zmernih količinah in ne zvečer pred spanjem. Najbolje je, da si na teden privoščite 20 do 25 sladkih zalogajev (zalogaj = koščku čokolade, malemu bonbonu ali kavni žlički sladoleda, sladkorja, medu Oz. smetane).
Telovadba za problematične predele
80 do 90 odstotkov se nas ob povečani telesni teži najprej odloči za dieto, potem pa sklene k tej dodati še pospešeno telesno aktivnost in gibanje.
Trebuh: pomagajo izome-trične (napenjanje trebušnih mišic - večkrat dnevno, 10-krat zaporedoma, med stojo, hojo, sedenjem, ležanjem) in dihalne vaje (globoko dihanje s prepono, z vmesnim zadrževanjem zraka), sklece, trebušnjaki, obroč ipd. Med gimnastičnimi vajami je najboljša metoda molitve, pri kateri globoko vflihnemo, sproščeno ležemo na hrbet, dlani in roke tesno stisnemo pred trupom, noge pokrčimo, nap-nemo trebušne mišice in počasi dvigujemo trup. Pri tem izdihnemo. Spodnji del hrbta in zadnjica z boki ostanejo na tleh. Ponovimo 8-krat zaporedoma. Čez dan pogost
globoko vdihnemo, močno napnemo prepono in trebušne mišice, vzdržujemo napetost kako minuto, popustimo, nato 5 - 10-krat ponovimo. Vmes čimbolj normalno dihamo (vdih skozi nos, izdih skozi usta).
Boki in stegna: pomagajo hitra hoja po mehkejšem terenu, plavanje, vodna gimnastika, masaža, počepi, skakanje s kolebnico. Od gim-nastičnih vaj vam priporočamo bočno dvigovanje iztegnjenega telesa, pri katerem ležemo na stran z iztegnjenimi nogami, se zravnamo, naslonimo na levo roko, desno pa iztegnemo in se nanjo se opremo pred trupom. Globoko vdihnemo, napnemo vse mišice, ter boke in stegna dvignemo od tal (naslonjeni smo le na stranske robove stopal in obe roki). Nato izdihnemo, sprostimo
mišice in se spet počasi spustimo na tla. Telo je ves čas zravnano, vajo ponovimo 8 - 10-krat, nato zamenjamo strani.
Zadnjica: pomagajo hoja, plavanja, tek, vodna gimnastika, masaža, vrtenje obroča. Od ciljane gimnastike je učinkovita vaja s srednje veliko žogo. Ležemo na tla, postavimo se v stranski položaj, nogi pokrčimo v kolenih, z eno roko si podpremo glavo, z drugo pa primemo žogo in jo pritiskamo ter kotalimo od stopal do konca bokov, pri čemer so zadnjične mišice napete, nožne pa sproščene. Vajo ponovimo 4-12-krat na obeh straneh. Obenem večkrat na dan (pri stoji, hoji, sedenju ah leže) močno stisnemo zadnjične mišice, vztrajamo kako minuto, nato stisk popustimo. Ponovimo 5 - 10-krat zapored. NM - Št. 69 -13.
dva vmesna obroka. Kadar smo lačni izven urnika, si privoščimo paradižnik, grenivko, jabolko, kozarec vode, nesladkanega čaja, negazirane mineralne vode, limonade z umetnim sladilom, posneto mleko ipd. Namesto visokokalorič-nih prigrizkov vtaknimo v usta kos zelenjave ali sadja z niz-kokaloričnim prelivom. Najhujšo lakoto pred obrokom je moč potešiti tudi s tem, da pred jedjo spijemo kozarec zelo tople vode ah mineralne vode s sokom polovice limone.
Ne jejte prepozno zvečer. Tudi prebavila imajo pravico do nočnega počitka.
NM
Seveda ne morete šteti vsake kalorije in tehtati slehernega grama maščobe, kljub temu pa vam priporočamo, da kuhate in uživate hrano s čim manj živalske maščobe -cca 30 do 40 g dnevno zadostuje.
Jejte zavestno, počasi. Poglobljene raziskave v ZDA so pokazale, da predstavnice nežnejšega spola na nasprotni strani Atlantika dobro polovico kalorij zaužijejo mimogrede (s posladki, prigrizki in priboljš-ki, ki ne sodijo v redni jedilnik - sladkarije, sendviči, slano pecivo, pijače ipd.), s čimer se tudi hitro zredijo. Bolj je uživati tri glavne in največ
Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo
Na dopustu v Italiji sem imel prometno nesrečo, ki jo je povzročil Italijan. Ker je bilo moje vozilo še vozno, sem se lahko po opravljenih formalnostih s policisti vrnil v Slovenijo. Kdo mi bo povrnil škodo na avtu in kako naj to uveljavljam, saj nimam lastnega kaško zavarovanja? Nikola, Ce
Če ste pridobili podatke o obveznem zavarovanju ' povzročitelja, : potem lahko vložite zahtevek kar v Sloveniji in sicer pri; pooblaščencu tuje odgo-vornostne zavarovalnice v skladu 2 določbami četrte direktive o zavarovanju avtomobiIske odgovornosti. Pooblaščenec pa mora najkasneje v roku treh mesecev od vložitve zahtevka poslati ponudbo za poravnavo. Če ta trimesečni rok prekorači, se lahko obrnete na odškodninski urad Slovenskega zavarovalnega združenja, ki bo nemudoma stopil v kontakt s tujo pristojno zavarovalnico ter jo pozval k izpolnitvi obvez-
Vprašanja v
s svojim pri-
info@poravnava.si
ali PO POŠTI na naslov Poravnava .d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o. Lahko nas pokličete na brezplačno tel. It.:
080 13 14
ROŽICE INCAJCKI
\ / : -,
Vitaminov polno »natečje«
"Natečje", kot pravimo brusnicam na Ljubnem, je zdravilo mojega otroštva. Kadar sem imela visoko vročino, sta bili obvezni žlička ali dve okusne domače brusnične marmelade, ki smo jo pripravili iz plodov nabranih visoko v gorah, navadno na Komnu ali pod mogočno Raduho.
Tod okoli namreč pravijo, da "natečje" učinkovito zbija vročino. In res, zdi se, da je vročina padla, kot bi trenil, želja po novi žlički rdečih borovnic pa ne. Na kruh ali v palačinke sem jih mazala, naj sem bila bolna ali zdrava. Sicer pa brusnice veljajo za odličen antiseptik in zdravijo zlasti sečila, to je ledvice, sečevode in mehur. Še bolj kot plodovi je zdravilno hstje.
Brusnice (vaccinium vitis-idaea), ki jim ljudsko pravimo tudi belke, gorenk, grom-zeha, matejk, matik, moćnica, netečje, rdeča borovnica, so nizek, 10 do 20 cm visok zimzelen grmiček. Rasejo na goratem svetu, kot podrast predvsem v borovih gozdovih. Cvetovi so skoraj brez vonja, jagode pa imajo rezek, precej kisel okus in izjemno prijeten duh. Listi so grenkega in rahlo trpkega okusa. Brusnice zorijo julija in avgusta, takrat tudi nabiramo jagode. Če je poletje deževno, kot je letošnje, se zorenje in nabiranje zavlečeta v september. Liste v nasprotju z listi borovnice, ki jih nabiramo pred dozoritvijo plodov, nabiramo šele po dozo-ritvi, ker je takrat v listih nakopičeno največ učinkovin.
Listi brusnice so sila podobni listom zelenega gornika (arctostaphylos uva ursi), s katerim jo ljudje velikokrat zamenjajo. Slednji je bil svoj čas zelo čislan napram brusnici, sodobne raziskave pa so ugotovile, da učinek zdravljenja z listi brusnice v ničemer ne zaostaja za zdravilnim učinkom gornikovih listov. Še več. Prednost brusnič-nih listov je v tem, da je čajni prevretek listov za bolni-
Piše: PAVLA KLINER
ke, ki imajo že tako ali tako občutljiv želodec, veliko boljšega okusa kot prevretek gornikovih listov, ki imajo tako trpek okus, da je pitje čaja skoraj nemogoče. Tudi želodec brusnične liste veliko bolje prenaša kotgornikove. Torej, brusnični listi niso nadomestek gornikovih, kakor se velikokrat misli, so celo boljši od njih, zlasti če govorimo o boleznih mehurja, tako pri krčih mehurja, katarju mehurja, bolečem mokrenju, bolečinam v sečevodih, močenju postelje. Čaj zelo dobro zdravi tudi vnete ledvice in ugodno deluje proti protinu in revmi. Kako pa ga pripravimo? V obliki lahnega prevretka: 1 zvrhano žličko posušenih in drobno zre-zanih listov vržemo v vrelo vodo in kuhamo par minut, nato odstavimo, pustimo stati 10 minut in odcedimo. Čaj pijemo nesladkan in po po-žirkih.
Jagode vsebujejo obilo vitamina A, B in C, zato jih v sterilizirani obliki lahko shranimo za tiste mesece, ko je hrana revna z vitamini. Če jih predelamo v marmelado, niso samo sila okusne, temveč učinkujejo osvežujoče, odpravljajo neješčnost in ustavljajo drisko. Odlično marmelado lahko pripravimo, če brusnicam v enakih delih dodamo jabolka ali hruške in korenje. Odličen je tudi kompot. Brusnice ali brusnični sok pospešujejo izločanje seča. Če pa 25 dag svežih brusnic namakamo 4 tedne v litru žganja, dobimo »brusnični cvet«, ki je učinkuje poživljajoče, je pa tudi dobro domače zdravilo zoper drisko.
Dogodek, ki se je zgodil minulo sredo, nekaj minut pred deveto uro zjutraj, je presenetil tudi policiste, saj bi se lahko končal še hujše. Našo 71-letno sogovornico, ki želi ostati neimenovana, je neznanec v Malgajevi ulici v Celju ustrelil z zračno puško naravnost v glavo. 71-letnica jo je odnesla z dvema šivoma na temenu. Kaj če bi jo zadel denimo v oko?
»Peljala sem se s kolesom iz mesta proti domu. Med vož-
RTG glave: brez znakov za svežo poškodbo skeleta. Tik na kostjo je viden kovinski tujek, ki na izgled daje videz metka zračne puške.
Iz zdravniškega izvida poškodovane Celjanke
njo po Malgajevi ulici sem začutila, da me je naenkrat zapeklo na glavi. Najprej sem mislila, da mi je počila kakšna žila ..., saj veste, človek pomisli na vse, zato sem stopila s kolesa, ker nisem vedela, kaj je,« nam je v šoku razlagala. »Potipala sem se po glavi in
roko sem imela vso krvavo!« Ženska je odhitela najprej domov, kjer sta s sinom ugotovila, da ima na glavi večjo rano. »Odšla sem k zdravniku, ta pa me je opozoril, da moram takoj na policijo.«
Na policiji je nenavaden dogodek tudi prijavila, krimi-
nalisti pa so si lokacijo, kjer se je to zgodilo, tudi ogledali. To naj bi se zgodilo v Malgajevi ulici med stanovanjskima blokoma 6 in 7.
Ni pa znano, ali bodo nemarnega storilca tudi prijeli, saj je izjemno težko ugotoviti, od kod natančno je neznanec streljal. In predvsem, ali je to storil namenoma ah se je puška nenadoma sprožila. Je pa dejstvo, da se kaj takšnega v Celju še ni zgodilo, znan pa je primer streljanja z zračno puško v Ljubljani, kjer je neznanec streljal na ljudi. Bo tudi celjski strelec nadaljeval v sredo začeto delo, ah mu bodo policisti stopih na prste? S tem bi storili veliko za občutek varnosti Celjanov, ki zdaj vedo, da se kaj takšnega lahko zgodi - sredi Celja.
SIMONA ŠOLINIČ
Od kod je neznanec streljal?
HALO, 113
Prestrašeni vlomilci
V petek, okoli 3. ure ponoči je na policijo poklicala občanka, ki je opazila, da na Ljubljanski cesti v Celju vlomilci vstopajo v enega izmed lokalov. Policisti, ki so pohiteli na kraj, so prijeli 19-letnega storilca in se z njim pošteno pomenili in mu razložili, da se tako pač ne dela. Enega nepridiprava še vedno iščejo, menda pa so mu že na sledi. V soboto popoldne oziroma v noči na nedeljo so v Jamovi ulici v Celju vlomih v kovinski kontejner, odnesli pa so motorni rezalnik za beton, vibro motorno ploščo in motorno udarjalko za razbijanje betona. S tem so naredili za dva milijona tolarjev škode. V isti noči so bili vlomilci dejavni tudi na Zdraviliški in Rimski cesti v Laškem. Vlomih v tri osebne avtomobile in iz njih odnesli avtoradije. V nedeljo pa je nekdo Na Okopih v Celju splezal skozi okno v stanovanje in ukradel fotoaparat znamke Cannon in mobilni telefon. Če bo ukradeno uspel prodati, bi lahko iztržil okoli 200 tisočakov. Ze v četrtek pa so policisti odhiteli v stanovanjsko hišo na Cesti v Lokrovec, kjer je neznanec vlomil v notranjost, a so ga opazili stanovalci in o tem obvestili može v modrem. Kljub temu je vlomilec uspel zbežati.
Brez avta in motorja
Policisti iščejo neznance, ki so poskrbeli za pravo presenečenje za lastnika mercedesa, ki ga je v petek zjutraj parkiral na parkirnem prostoru v Nušičevi ulici v Celju. Ko se je popoldne vrnil do svojega jeklenega konjička, le-tega tam ni bilo več. Gre za osebni avto znamke Mercedes C220 D, registrskih številk KR V7-975, srebrne barve. Če bi kdo o vozilu karkoli vedel ali ga kje opazil, naj pokliče na 113 ah na najbližjo policijsko postajo. Dva dni kasneje pa je z Mariborske ceste nekdo odpeljal motor, znamke Gilera. Motor je bil neregistriran in rdeče barve. Morebitnim kupcem ukradenega motorja policija predlaga, da namesto izplačila kupnine pokličejo 113 ...
Občan prijel roparja
Pred sodiščem se bosta zagovarjala dva mladeniča, ki sta v petek, ob 19.45 uri prišla v trgovino na Vranskem. Medtem ko je prvi zamotil prodajalko, je drugi iz blagajne ukradel 220 tisoč tolarjev, se izmaknil prodajalki in zbežal proti izhodu. Tam ga je uspel prijeti občan in mu denar iztrgati iz rok. Storilca sta brez plena zbežala iz trgovine, občan pa je denar vrnil trgovki. Policisti so storilcema že na sledi.
Bi Pokrovitelja storitev: SRHSi ST	Medijski partner)!:	ESfïïï	K3Ï	AmtCUS	2í®?2Í
Sredi Celja jo je ustrelil v glavo
V Vefiki Pirašici je umrla 4&jatna voznica osebnega automobila.
Neznanec ustrelil žensko v glavo z zračno puško - Ga bodo policisti sploh izsledili?
Ugasnili dve življenji
V petek, 9. septembra, nekaj po 13. uri, je v nesreči na glavni cesti izven Velike Pire-šica umrla 46-letna voznica osebnega avtomobila. Med vožnjo proti Arji vasi je z vozilom iz neznanega razloga zapeljala na nasprotni vozni pas. Takrat pa je nasproti pripeljal tovorni avto s priklopnikom, ki ga je vozil 38-letni Avstrijec. Zaradi silovitega čelnega trčenja je 46-letnica ostala v vozilu vkleščena, za-
radi česar je dobila tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrla. Istega dne, nekaj minut čez 19. uro, pa je do hude nesreče prišlo še na lokalni cesti v Medlo-gu. 16-letni kolesar je vozil iz smeri Ostrožnega. Ko je pripeljal v Medlog do slabo preglednega križišča, se pred križiščem kljub temu, da je zaviral, ni uspel ustaviti. Ob zaviranju je kolo zaradi peska na vozišču izgubilo stik s pod-
lago in kolesar je padel po vozišču. Ravno takrat je po prednostni lokalni cesti pripeljal 38-letni voznik osebnega avtomobila in trčil v kolesarja. Slednjega je odbilo po cesti, kjer je obležal hudo telesno poškodovan. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico Celje, kjer pa je zaradi hudih poškodb umrl. Na Celjskem je v prometu letos umrlo že 21 ljudi.
Foto: SHERPA
I OGLAS
ORMACIJE
- ffû®wDtednik -
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA
V Celju, 19.9.20054V GSM: 031 320-532
Capt. Niko Bjelovučič, s.p. NAVTIKON Stritarjeva 4, Rogaška Slatina I
PRODAM
RENAULT stenic 1.6 16 v, model 2000, kovinsko srebrne borve, vso opremo, prodom. Telefon 041794-280. 5972 HYUNDAI sonoto 3,0, letnik 1997/8, nove gume, vso opremo, odlično ohranjen, prodom zo 470.000 SIT. Telefon 041 710477.	5961
R191,4, letnik 1995, prodam. Telefon 041 772-167.	5990
FIAT punts 75 SX, letnik 1995, zelo lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031764-763. 5993 LAGUNO 1,8, letnik 1995, prevoženih 186.000 km, prodam. Telefon 041688-311.	5999
DVA šivalna stroja: svalni stroj Pfnff (športni šiv) in šivalni stroj Moser (entlerca) prodam. Telefon 041680-791. n
TRAČNI obračalnik za traktor TV 822,1,8 m, kupim. Telefon 041 974-108. 5986
PRODAM
MALO rabljen zgrabljalnik Sip star 360 ugodno prodam. Telefon 5739-044.
L840
JlMlmyvobrazdni, «>'m ÍÉÉIIÍÍ
rabljen, prodam za 60.000 SIT. Telefon (03)5738-086.
PRODAM
GRADBENO parcelo, velikost 430 m2, s hišno številko, v bližini Celja, prodam za
5.000.000 SIT. Telefon 041316423.
5953
V CEUU, Sp. Hudinja, Žična prodom gradbeno parcelo, 1500 m2 z nedokončano stavbo za skladišče oli obrt (374 m2). Telefon 041767-737. 5957 CEUE, center, peš cona (Stanetova ulica). Trgovski lokal v pritličju, z izložbo, velikost 113,22 m2, prodamo. Telefon 041 644-709. Maksimilijan Nepremičnine d. 0.0., Ljubljanska t. 5,3000 Celje, n CEUE. Proizvodno skladiščni objekt, delavnica, na Teharski cesti, 450 m!, prodamo za 35.000.000 SIT. Telefon 051
.Ljubljansko c. 5,3000 Celje.

cena 300 SIT/m2. Informacije 031415-606, 5488-042, od 20. do 22. ure.
KUPIM
PARCELO za vikend, na sonàii legi, do 15 km iz Celja in s pogledom na Celje, v občini Vojnik, kupim in odlično plačam. Telefon 041 817-500.	p
BIVALNI vikend ali manjšo hišo, na lepi lokaciji, v okolici Celja, kupim. Telefon 041710-477.	5961
ODDAM
CELJE, Objekt Maksimilijan, ljubljanska cesta 5 b. Novogradnja, poslovni prostor, 40,66 m!, 1. nadstropje, oddamo. Mesečna najemnina 500 EUR + DDV ♦ stroški. Telefon05130S432. Maksimilijan Nepremičnine d. 0.0., Ljubljanska c.
5,3000 Celje.
mnmi
PRODAM
CEDE, objekt Maksimilijan, Ljubljanska cesta 5 a. Novogradnja, trisobno stanovanje, 91,04 m2, 2. nadstropje, vseljivo takoj, prodamo za 28.211.109 SIT (z DDV). Telefon 051 305432. Maksimilijan Nepremičnine d. 0.0., ljubljanska c 5,3000 Celje.	n
CELIE, Dečkovo naselje, Dropšinovo 1. Novogradnja, dvosobno stanovanje, 66,04 m2, z balkonom, 1. nadstropje, lastniško parkirišče, vseljivo takoj, prodamo za 21.677.779 SIT (z DDV). Telefon 051 305-432. Maksimilijan Nepremičnine d. 0.0., ljubljanska c. 5,3000 Celje, n
HITRO NAROČITE
mssmi
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. - Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp ■""-»^^zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Ulica:_
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
ŒUE, Škapinova 3. Trisobno stanovanje, 82,64 m2,6. nadstropje, delno opremljeno, vseljivo takoj, prodamo za 17.700.000 SIT. Telefon 051 305-432. Maksimilijan Nepremičnine d. o. o., Ljubljanska c 5,3000 Celje.	n QUE. Na Zelenici prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 55 m2, cena 13,5 mio SIT. Telefon 041 383-637. 5990 ŽALEC. Dvosobno stanovanje, nova plastična okna, vrata, laminat, prodam. Telefon 041453-596. Ž 418 ENOSOBNO, 35 m2+12 m2 kleti in trisobno stanovanje, 58 m2♦27,5 m2 lastni atrij in mansardno, 64 m2, Celje, bližina centra, oboje popolnoma obnovljeno, ck, kabelska, prodamo. Telefon (031) 342-789. p
KUPIM
VEČIE meščansko stanovanje v centru mesta Celje kupujemo. Telefon 041 213-756, Marko.	P
ENOINPOLali dvosobno stanovanje v centru mesta, z vsemi priključki, v 1. nadstropju ali višje, če obstaja dvigalo, kupim. Plačilo takoj. Telefon 031892-125. 5996
ODDAM
GARSONJERO, v Čopovi 23 v Celjo, oddam.
Telefon 031 235-020. 5990 OPREMLJENO enosobno stanovanje, 25 m', v Brodarjevi ulici 31 v Celju, oddam. Cena po dogovoru. Sprotno plačilo + stroški, ena varščina. Telefon 041784-872.	5976
GARSONJERO, 30 m2, oddam. Telefon 041 680-791.	n
ELEKTRIČNI štedilnik, francoska posteljo, hladilnik, zamrzovalno skrinjo, mizo, stole, kavč, prodam. Telefon 041 415-
SUHA bukova in gabrova drva prodom. Telefon (03) 5736-365,041 521-443.
BUKOVA drva prodam. Telefon 031 693-282.	Š790
BUKOVA drva, žagana na 33 cm m rozsekáno, prodam. Telefon 031 649-206, popoldan.	5988
AKUSTIKA
■V
GARANT d.d. Polzela
Industrijska prodajalna Polzela VyilVllXI Tel. 03 7037130,7037131
UGODNA PONUDBA POHIŠTVA
i
i N0yg ; \ program za opremo otroških in mladinskih sob ROSA Ugodna promocijska ponudba
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si

BIKCA frizijco, starega 14 dni in teličko, 75 kg, prodam. Telefon (03) 5724-016.
Ž 416
PRODAM
CEPLJENO belo grozdje m kakovostno belo vino prodam. Telefon 041 654-336, 5764-161.	5958
VEČJO količino belega grozdja, sorte laški rizling, renski rizling, chardonay in sa-vignon, prodam. Telefon 041836-745,
KAKOVOSTNO domače vino s certifikatom, integrirane pridelave, prodam. Cena od 200 SIT naprej. Telefon 031 744-163.
5951
SILAŽNO koruzo prodam. Telefon 5720 988.	ž 412
KORUZO™ njivi, 33 ali 48 arov, blizu Celja, Tmovlje, Hudinja, prodam. Telefon 041 968-562.	5966
KORUZO za silažo ali v zrnju in grozdje juiko prodam. Telefon 5718-749, po 16. uri.
BELO mešano grozdje prodom. Telefon
5798-079.	$787
KROMPIR, jedilni in krmno peso prodam.
Telefon 031635-263. 5989 VINO, Spon, rizling, muškat, mešano, ugodno prodom. Telefon 051 344-275.
5984
PODARIM
CAJ, žajbelj, podarim. Telefon 5774-156.
IŠČEM samsko žensko, staro od 40 do 55 let, za druženje. Imam hišo. Telefon (03) 5794-615.	5977
Emma
ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajt-na s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n
in komunikativnih oseb za delo v trženju. Izkušnje niso potrebne. Informacije: pon. - pet od 8. do 15. ure; 03/425 61 50,041/710 663
V NAŠI enoti v Celju nwhme poštena delo zo pošteno plačilo. Telefon 040 431-561, 040 621-165. Demon s. p., Parižlje 145
Zaposlimo voznike B kategorije.
Pogoji: urejenost, komunikativnost, veselje do dela s strankami in poznavanje Celja z okolico.
Informacije: 031546 670, TAXI SIMBY.
Terezija Apal s.p.. Kersnikova 52. Celje
FANTA s poklicno izobrazbo in vozniškim izpitom B kategorije zaposlimo. Informacije: Steklarski center Leskošek d. o. o., Hausenbichlerjeva 9, Žalec, telefon 7101-982.	ž 414
BARVNI televizor Gorenje Voyager, ekran 51 cm, zelo dobro ohranjen, prodam za 15.000 SIT. Telefon 041914-701.E
PRODAM
DVE psički, čivavi, stari tri mesece, prodam. Telefon 031 880-763 ali (03) 5720-285.	ž 410
PRAŠIČA za zakol ali polovko, domača hrana, prodam. Telefon 5717-986.
Ž413
TELIČKO, brez številke, prodam. Telefon 041
941-881.	L 838
Nudimo dolgoročno delo -
marketing na terenu.
dopoldan.
Zavod »VID«, Planina 3,4000 Kranj
PRODAM
INVALIDSKI električni voziček, z garancijo, prodam. Telefon 5472-215. 5954 KORUZO za silažo in jognjeta, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 759-681.	Š789
PEČ za centralno, na trda gorivo in rabljen bobrovec, dober, poceni prodam. Telefon (03) 5461-098.	5985 PLUG, obračalni, dvobrozdni, 14 col, dobro ohranjen, peč na trdo gorivo * gorilec, staro približno 7 let, prodam. Telefon 040901-768. 6000
POTNIK na terenu pogodbeno išče službo za obisk trgovin v maloprodaji. Telefon 041 710477.	5961
Zaposlimo
ZOBOTEHNIKA.
Izbrani kandidat bo zaposlen za določen čas. Pisne vloge pošljite do
20. 9. na naslov: Zasebni zobotehnik Petovar Pija, Trška cesta 67, 3254 Podčetrtek.
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne:
-	na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje
-	na spletni strani http:/www.ess.gov.si
-	pri delodajalcih.
UPRAVNA ENOTA CEUi
Gradbeni delavec gradbena dela, pomožna gradbena dela pri sanaciji in zidanju objektov; do 1.10. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica slikopleskarska dela; do 26.9. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
monter gips plošč; do 26. 9. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Pomožni delavec pranje osebnih, tovornih vozil in àvtobusov; do 16.9.2005; Vengust Edvard d.0.0. Celje, Cesta na grad 66, 3000 Celje. Krovec
krovsko kleparska dela na višini; do 20. 9. 2005; Anclin Jože s.p., Stavbno kleparstvo in krovš-tvo. Lopata 48,3000 Celje.
Kmetijski mehanik
popravilo motornih žag, kosilnic in kmetijske mehanizacije, prodaja in svetovanje; do 16.9.2005; Vengust Edvard d.o.o. Celje, Cesta na grad 66, 3000 Celje.
Mesar
prodaja mesa in mesnih izdelkov v prodajalni v Celju; do 20.9. 2005; Fingušt Jožef s.p. Mesnica in predelava mesa Pragersko, Spodnji gaj pri Pragerskem 9,2331 Pragersko.
Mizar
mizarska dela; do 16. 9. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
samostojna mizarska dela; do 5.10.2005; Planinšec Andrej s.p., Mizarstvo, Mariborska cesta 153, 3000 Celje.
Ključavničar
ključavničarska dela, rezanje in priprava kovinskih profilov, varjenje, spajanje alu izdelkov; do 16. 9. 2005; Božičnik Stan-
ko s.p.. Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje.
Strugar
obdelovalec, vzdrževalec kovin, dela na različnih obdelovalnih strojih, opravlja vzdrževalna strojno ključavničarska dela; do 18. 9. 2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
Varilec
elektro in plamensko varjenje, montaža plinskih in toplovodnih naprav; do 24. 9. 2005; Tašker Ivan s.p. Škofja vas. Na gmajni 13, 3202 Ljubečna.
Monter klimatizaájskih naprav
monter klima naprav; do 27.9. 2005; Klima Celje d.d.. Delavska ulica 5, 3000 Celje.
Avtomehanik
vzdrževanje in popravila gradbene mehanizacije in vozil; do 16. 9. 2005; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje.
Zidar
zidanje, ometavanje, betoniranje, zidanje s kamnom, polaganje robnikov; do 15. 9. 2005; Pragmatik d.o.o. Vojnik, Globoče 10, 3212 Vojnik;
zidanje, ometavanje; do 20. 9. 2005; Sarič Milovan s.p. Štore, Cesta XIV. divizije 11, 3220 Što-
zidar, zidanje in ometavanje na gradbišču v Celju; do 1.10.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 1. 10. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 16. 9. 2005; Božičnik Stanko s.p.. Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje;
voznik tovornjaka; do 1. 10. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
voznik kamiona/kombija za območje Štajerske (relacija Ljubljana -Štajerska); do 16.9.2005; To-gres d.o.o, Bratuževa ulica 13, 5290 Šempeter pri Gorici. Prodajalec
prodaja elektronike in računalnikov^ do 15. 9. 2005; Edicom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12, 3230 Šentjur;
prodajalec; do 20. 9. 2005; Itu sports fashion d.o.o. Ljubljana Trgovina Sport extreme Celje, Glavni trg 17, 3000 Celje;
prodaja fotografskega materiala, razvijanje filmov in fotografij, fotografiranje; do 16.9.2005; Mar-kovič Zoran s.p. Foto Tabor Maribor PE Planet Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje;
prodajalec, prodaja blago kupcem in jim strokovno svetuje, po potrebi rešuje enostavnejše reklamacije kupcev in vrši inkaso gotovine in drugih plačilnih sredstev, delo v Celju, pripravnik; do 13.9. 2005; Sava trade d.d.,'Cesta v Mestni log 90, 1000 Ljubljana. Natakar
strežba hrane in pijač, izdajanje računov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.-. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, za kadrovsko službo; do 20.9.2005; Engrotuš d.o.o. Celje Kavarna De la creme. Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba varjenje v zaščitnem plinu C02; do 16. 9. 2005; Pavlič d.o.o. Celje, Obrtna cesta 50, 3000 Celje. Strojni tehnik
operater na CNC žični eroziji; do 20. 9. 2005; Penca d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 13, 3000 Celje;
operater na CNC rezkalnem stroju; do 20. 9. 2005; Penca d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 13,3000 Celje.
Gradbeni tehnik gradbeni delovodja; do 24. 9. 2005; Čepin Branko s.p., Zidarstvo in izdelava estrihov, Zadobrova 88, 3211 Škofja vas. Komercialni tehnik prodajni referent, telefonist, del. mesto v Celju; do 13. 9. 2005; Prešernova družba d.d. Ljubljana, Opekarska cesta 4,1000 Ljublja-
Ekonomski tehnik prodajalec - poslovodja; do 16. 9. 2005; Hoby les, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Škofja vas 3, 3211 Škofja vas;
komercialist; do 22. 9. 2005; Incotel Com d.o.o., Novi trg 1, 8000 Novo mesto;
administrativna dela; do 20.9. 2005; ZIT d.o.o.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik, delo na območju Celja; do 13. 9. 2005; Slovenica življenje d.d.. Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 8. 10. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3,1000 Ljubljana;
pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska za-
varovanja, območje Celja; do 8. 10. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
grafični oblikovalec, fotografiranje; do 16. 9. 2005; Agencija S 2000 d.o.o. Celje, Miklošičeva ulica 6, 3000 Celje;
komercialist, del. mesto v Celju; do 26.9.2005; Parnad d.o.o.. Cesta v Gorice 33, 1111 Ljubljana;
vročevanje pisemskih pošiljk na terenu; do 24. 9. 2005; Unicus d.o.o.. Varnostni inženiring, Zadobrova 23, 3211 Škofja vas. Inž. strojništva vodja sprejema in servisa; do 16.9.2005; Avtomotiv Rado d.o.o. Podružnica Avtohiša Odar Celje, Dečkova cesta 43, 3000 Celje.
Univ. dipl. inž. kemijske tehnologije
samostojni tehnolog v proizvodnji kemijske tehnologije za spremljanje in uvajanje tehnoloških novosti, pripravo; do 23. 9. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, UlicaXIV. divizije 6, 3000 Celje. Magister farmacije izdaja in priprava zdravil v lekarni, v podružnici v Štorah; do 13.9.2005; Pusser Romana mag. farm. - Lekarna sveti Jurij, Ulica Dušana Kvedra 27,3230 Šentjur. Dipl. ekonomist (vs) komercialist, delo v Celju; do 23. 9. 2005; Delnica d.o.o., Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana. Dipl. socialni delavec (vs) socialna delavka, uvajalni stiki pred sprejemom v dom, sprejem vlog stanovalcev, urejanje domske dokumentacije, obveščanje domskih in javnih služb, priprava analiz, poročil; do 16. 9. 2005; Con-traco d.o.o., Cesta vTomaž 6,3212 Vojnik.
UPRAVNA ENOTA 1AŠKO
Gradbeni delavec gradbena dela; do 20.9.2005; Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6, 3270 Laško. Delavec brez poklica pomoč v mizarski delavnici in na terenu po Sloveniji; do 1. 10. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško;
strojnik gradbene mehanizacije; do 5. 10. 2005; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni Dol 34, 3271 Šentrupert;
gozdarska dela, sečnja, spravilo lesa, gojitvena dela; do 28. 9. 2005; Timbles d.o.o., Lahov graben 5, 3273 Jurklošter. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri gradbenih delih; do 20. 9. 2005; Nemec Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško.
mizarska dela v delavnici in na terenu po Sloveniji; do 1.10.2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško. Varilec
varjenje jekla in barvnih kovin; do 25.9.2005; Monting sk d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270
Monter ogrevalnih naprav
monter centralnega ogrevanja; do 1. 10. 2005; Kerin Ivan s.p. Laško - Inštalacije Kerin, Marija Gradec 58, 3270 Laško.
zidarska dela; do 12.10. 2005; Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6, 3270 Laško. Strojnik gradbene mehaniza-
upravljanje težke gradbene mehanizacije; do 12.10. 2005; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6, 3270 Laško;
strojnik gradbene mehanizacije; do 20.9.2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško.
Voznik avtomehanik
voznik za mednarodne prevoze; do 5. 10. 2005; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni Dol 34, 3271 Šentrupert;
voznik tovornjaka (kiperja); do 20. 9. 2005; Nemec Primož s.p., avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško.
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Liketji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolaijev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili* za 5.000 tolaijev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina).
Podpisani-a naslov
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19,3000 Celje
C3	CL L U .
	
	JíWm
S3	fyr
imM	
	
>o	K / j/ l !.
o	
S-N	
	
	^ f*/
kuhar; do 20. 9. 2005; Nemec Primož s.p., avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270
Natakar
strežba pijač; do 20. 9. 2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško.
Strojni tehnik
specialist monter hladilne opreme in strojnih elementov; do 13. 9.2005; Eho d.o.o. elektrika, hla-dilništvo in ogrevanje. Brezno 7, 3270 Laško.
Računalniški tehnik
programer; do 20. 9. 2005; I -rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3270
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Pomožni delavec pomožna dela v lesarski proizvodnji; do 16. 9. 2005; Plard d.o.o., Slov. Konjice, Škalce 1,3210 Slovenske Konjice. Ključavničar
brušenje tračnih žag (za krožno žago); do 20. 9. 2005; Cug-majster Alojz s.p., razrez hlodovine, Cesta v Železník 7,3215 Loče;
ključavničarska dela; do 24.9. 2005; Kostroj strojegradnja d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Oblikovalec kovin upravljanje CNC rezkalnega stroja (borhwerk) ; do 1.10.2005; Kovač Rudi s.p., DBR - ključavničarstvo, trgovina, dobrava 50,3210 Slovenske Konjice. Frezalec
rezkalec - frezalec; do 24.. 9. 2005; Kostroj strojegradnja d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Avtomehanik
avtomehanik; do 30. 9. 2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. Avtoličar
avtoličarska dela; do 30. 9. 2005; Klas d.o.o., Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 5.10.2005; Fijavž Henrik s.p., Avtoprevoz-ništvo, Križevec 62, 3206 Stra-
voznik težkega tovornjaka v mednarodnem prometu; do 8.10. 2005; Grm Anton s.p., mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice Natakar
strežba pijač; do 15. 9. 2005; Mladinski center Dravinjske doline, Žička cesta 4, 3210 Slovenske Konjice;
strežba pijač; do 13. 9. 2005; Tornado d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 37, 3214 Zreče;
pomoč pri strežbi jedi in pijač; do 24. 9. 2005; Ulipi Vlado s.p., gostišče Ulipi, Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice.
Doktor medicine specialist splošne medicine
zdravnik, specialist splošne ali družinske medicine; do 13.9.2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17,3210 Slovenske Konjice.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI _ CELJU
Pomožni delavec NK delavec - pomožna gradbena dela; do 16. 9. 2005; Kohne Branko s.p. Gradbeništvo Poljčane, Lušečka vas 35, 2319 Poljčane.
Osnovnošolska izobrazba izkopi jarkov za telekomunikacijo, pomoč pri stroju; do 16. 9. 2005; Jahiri Tatjana s.p. Gradbe-
ništvo Tok-tok Šentjur, Na Lipico 4, 3230 Šentjur. Obdelovalec kovig delo v lakirnici, obešanje in snemanje izdelkov, montaža in em-baliranje - moški; do 16. 9.2005; Alpos oprema d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur;
upravljanje vseh vrst strojev, enostavne nastavitve - moški; do 16.9. 2005; Alpos oprema d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur.
parketar na lesno obdelovalnih strojih; do 20. 9. 2005; Parketar-na Jager d.o.o. Šentjur, Proseniš-ko 14, 3230 Šentjur. Orodjar
rezkanje na CNC stroju, struženje; do 17.9.2005; Kovač Alojz s.p. -splošna mehanska dela, Cesta kozjanskega odreda 79,3230
Strojni mehanik upravljanje in nastavitev zahtevnih strojev ter programiranje; do 16.9.2005; Alpos oprema d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Elektrikář energetik monter elektroinštalacij; do 20. 9. 2005; Selič Anton s.p., elek-troinstalacije in trgovina. Ulica II. bataljona 16,3230 Šentjur;
monter elektroinštalacij; do 27. 9. 2005; Selič Anton s.p., elek-troinstalacije in trgovina. Ulica II. bataljona 16,3230 Šentjur; Slikopleskar
pleskarska in soboslikarska dela - lahko pripravnik; do 15.9.2005; Edicom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12, 3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, strojnik TGM; do 20. 9. 2005; Polak Gabrijel s.p. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34,3230 Šentjur. Natakar
strežba hrane in pijač; do 21.9. 2005; Jug Jožica s.p., Gostilna in trgovinaJug,UlicaSkladateljevIpav-cev 18, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba voznik kombija po Sloveniji; do 16. 9. 2005; Koželj Erika s.p., design Koželj, Planinska vas 44,3225 Planina pri Sevnici;
monter suhomontažne gradnje; do 17. 9. 2005; Siter Simon s.p., zaključna gradbena dela Tagoss, Dramlje 13, 3222 Dramlje. Strojni tehnik
upravljanje CNC strojev za iz-delávo kablov za avtomobilsko industrijo; do 23.9.2005; Avtomobilske sinergije d.o.o.. Cesta Leona Dobrotinška 21a, 3230 Šentjur.
Poslovni sekretar poslovni sekretar; do 16. 9. 2005; Avtomobilske sinergije d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 21a, 3230 Šentjur.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI _JELŠAH_
Snharica
vzdrževanje čistoče, urejanje okolice, čiščenje in urejanje sob, odnašanje odpadkov; do 16. 9. 2005; Zdravilišče Rogaška zdravstvo - hoteli d.o.o.. Zdraviliški trg 9, 3250 Rogaška Slatina.
Klepar-krovec
kleparsko krovska dela; do 20. 9.2005; Gajster, gradbeništvo, trgovina, prevozi, storitve, d.o.o.. Ločen dol 6,3250 Rogaška Slati-
Avtoklepar
avtokleparska in avtoličarska dela; do 13. 9. 2005; Krajne Darko s.p., Avtokleparstvo in ličarstvo, Predel 6,3240 Šmarje pri Jelšah.
Monter ogrevalnih naprav
monter ogrevalnih in vodovodnih naprav, varjenje; do 13. 9. 2005; Plam, trgovina in elektro-
storitve, d.o.o„ Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Avtomehanik
popravilo vozil in strojev; do 16.9.2005; Žgajner servis d.o.o.. Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Slikopleskar
soboslikarska dela; do 16. 9. 2005; Tepeš Ivan s.p., Mini prevozne storitve & slikopleskarstvo, Črkos, Ulica Zrinjskega 2, 3250 Rogaška Slatina. Grafični tehnik referent grafičnega oblikovanja; do 23. 9. 2005; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Sla-
Ekonomist za komercialno dejavnost
komercialist za prodajo tiskarskih proizvodov; do 22. 9. 2005; Josip Šolman s.p.. Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Vzgojitelj predšolskih otrok vzgojitelj predšolskih otrok delo v 1. starostni skupini; do 20. 9. 2005; Osnovna šola Kozje, Kozje 131, 3260 Kozje. Diplomirani ekonomist (vs) referent za oglaševanje in stike z javnostjo; - do 23.9.2005; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54,3250 Rogaška Slatina.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih; do 20. 9. 2005; Musa Mustafa s.p.. Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5,3310 Žalec. Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
vulkanizerska dela, pranje avtomobilov; do 23. 9. 2005; Šte-fančič Pavel Dejan s.p., Vulkani-zacija, Arja vas 10, 3301 Petrovče.
Upravljalec lahke gradbene mehanizacije
strojnik lahke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg
12,	3000 Celje. Natakarski pomočnik točenje in strežba toplin napitkov in ostalih pijač - ženske; do
13.	9. 2005; Stubičar Vesna s.p. Bar Frklja, Šlandrov trg 23, 3310 Žalec.
Pek
pek - pomožni pek; do 27. 9. 2005; Pekarna Postojna d.o.o. Proizvodnja, trgovina ingostinstvo. Kolodvorska cesta 5, 6230 Postoj-
Oblikovalec kovin upravljalec CNCc stružnice; do 16.9.2005; Bastl - reduktor d.o.o.. Polzela, Ločica ob Savinji 36,3313 Polzela. Avtoklepar
avtokleparska dela; do 24. 9. 2005; Krajne Andrej s.p. Griže, Avtokleparstvo, Migojnice 19,3302 Griže. Strojni mehanik mehanik na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Avtomehanik
delo vproizvodnji, hišnik in voznik; do 16. 9. 2005; Edit d.o.o. Prebold, Šešče pri Preboldu 22, 3312 Prebold;
avtomehanik, vulkanizerska dela, pranje avtomobilov; do 23.9. 2005; Štefančič Pavel Dejan s.p., Vulkanizacija, Arja vas 10, 3301 Petrovče. Elektrikář energetik prodaja elektro materiala; do 16. 9. 2005; Elektro Krašovec d.o.o.
Prebold, Soseska 13, 3312 Prebold. Steklar
obdelava in montaža stekla - art program; do 13. 9.2005; Lukanc Mitja s.p. Steklarstvo Lukanc, Grajska vas 49, 3303 Gomilsko. Gradbenik
montaža, demontaža PVC stavbnega pohištva, zaključevanje z knauf ploščami in letvicami ter ostala pomožna gradbena dela; do 13. 9. 2005; Gradex - Matič Radosav,_k.d., Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Tesar
tesarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13.9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar
zidarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
zidanje in druga gradbena dela, montaža in demontaža stavbnega pohištva; do 13.9.2005; Gradex - Matič Radosav, k.d., Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
voznik tovornjaka; do 20. 9. 2005; Bombek Maksimiljan s.p., Avtoprevozništvo, Šlandrov trg 19, 3310 Žalec;
voznik-monter - naklada in prevaža potrebno opremo in delavce na delovišča, pomaga pri montaži in demontáži šotorov in prireditvenih komponent na terenu; do 20. 9. 2005; Petre d.o.o., Žalec, Železno 5,3310 Žalec;
voznik tovornjaka po Sloveniji; do 16.9.2005; Zagožen d.o.o. Žalec, Cesta ob železnici 3,3310 Žalec.
Kuhar; do 20. 9. 2005; Berosi, gostinstvo in storitve d.o.o., Pod bregom 5, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Natakar
strežba pijač; do 16. 9. 2005; Klub ljubiteljev šaha Škorpion Žalec, Železno 5f, 3310 Žalec. Elektrotehnik
tehnologa vzdrževanja (m/ž) pomoč pri prenosu tehnologij, programiranje krmilnikov, predpisovanje postopkov za vzdrževanje, izvajanje vzdrževalnih del, izdelava polizdelkov, - delo v Žalcu; do 12.10.2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13.9.2005; Alea groupd.o.o. Celje, Glavni Ug 12, 3000 Celje. Ekonomski tehnik komercialna dela, trženje blaga; do 13. 9. 2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Inženir gradbeništva referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9.2005; Alea group d.o.ó. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
vodja gradbišča - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Ekonomist za komercialno dejavnost
komercialist, opravlja dela na področju marketinga - strojna industrija; do 13.9.2005; Wart d.o.o. Griže, Migojnice 17,3302 Griže.
Univerzitetni diplomiram eko-
samostojni knjigovodja, računovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 9. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Delavec brez poklica natakar; do 13. 9. 2005; Švarc Valter s.p. Gostilna na Klancu, Lju-bija 57, 3330 Mozirje;
pomožni delavec gradbišča; do 13. 9. 2005; Zekolli Shefki s.p., Dol-suha 11, 3331 Nazarje. Kuharski pomočnik pomoč v kuhinji; do 20.9.2005; Benglas d.o.o.. Loke pri Mozirju 33, 3330 Mozirje.
kuhar; do 20.9.2005; Benglas d.o.o.. Loke pri Mozirju 33,3330 Mozirje. Natakar
Natakar; do 20. 9. 2005; Benglas d.o.o., Loke pri Mozirju 33, 3330 Mozirje. Srednja poklicna izobrazba natakar; do 23.09.2005; Mom-čilovič Milena s.p.. Rečica ob Savinji 67, 3332 Rečica ob Savinji.
voznik tovornjaka; do 16. 9. 2005; Prislan Ivan-Avtoprevozniš-tvo, Radmirje 41,3333 Ljubno ob Savinji. Turistični tehnik animator, pomožni receptor; do 20. 9. 2005; Benglas d.o.o., Loke pri Mozirju 33, 3330 Mozirje.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Gradbeni delavec
gradbeni delavec,pomožna gradbena dela.delo se izvaja v Velenju; do 1.10.2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor.
transportni delavec v Šoštanju (gradbena in pomožna dela pri sanaciji objektov); do 1. 10. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Pomožni gostinski delavec pomožna dela v strežbi; do 17. 9.2005; Marina OstrovrŠnik Beš-kovnik s.p., Partizanska cesta 52,
3320-Velenje;---- -.........: -
Delavec brez poklica pomožna dela v gradbeništvu; do 16.9.2005; Agromat Velenje, Kersnikova cesta 1,3320 Velenje;
pomožna dela v gradbeništvu; do 16.9.2005; Agromat Velenje, Kersnikova cesta 1,3320 Velenje;
šofer C in E kategorije; do 20.
9. 2005; Volk Franjo s.p., Pleši-vec 38, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba pralec vozil-ročno in v avtomobilski pralnici; do 22. 9. 2005; Avto Velenje d.o.o.. Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Pomožni klepar pomožni krovec stavbni klepar; do 13. 9. 2005; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40, 3320 Velenje.
Pomožni keramik
Keramik; do 8.10.2005; Agromat Velenje, Kersnikova cesta 1, 3320 Velenje. Krovec
pomožni delavec (opravlja pomožna krovsko kleparska dela); do 13. 9. 2005; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40, 3320 Velenje.
krovec stavbni klepar; do 13. 9. 2005; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40,3320 Velenje. Avtomehanik
avtomehanik; do 27. 9. 2005; Volk Franjo s.p., Plešivec 38,3320 Velenje. Slikopleskar
slikopleskar- lahko priučen z nekaj delovnimi izkušnjami; do 20. 9. 2005; Trs Boris s.p., Šlan-drova cesta 16,3320 Velenje.
Izvajalec površinske zaščite hidroizolater; do 13. 9. 2005; Kroving d.o.o., Paka pri Velenju 40, 3320 Velenje. Zidar
zidar-zidanje in ometavanje,dela se izvajajo v Velenju; do 5. 10. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Prodajalec
prodajalec ali serviser; do: 16. 9. 2005; Grudnik Viljem s.p. X com, Jenkova cesta 15, 3320 Ve-
Prodajalec papir.-knjigotrških artiklov
zastopnik za območje Velenja ( Nazarje, Mozirje, Gornji grad ) -svetovanje in prodaja; do 1. 10. 2005; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3,1000 Ljubljana. Natakar
natakar; do 20. 9. 2005; Re-sman Branko s.p.. Kavče 23,3320 Velenje. Elektrotehnik energetik elektro vzdrževalec in posluže-valec strojev-vzdrževanje, nastavljanje in posluževanje strojev (klasičnih stružnic, rezkalnih strojev, NC in CNC strojev), ugotavljanje napak na strojih, zamenjava delov, redno servisiranje, vodenje evidenc o popravilih; do 12.10.2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Elektrotehnik elektronik trgovski poslovodja; do 13. 9. 2005; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6,3320 Velenje. Ekonomski tehnik komercialist - serviser - vaše delo bo obsegalo predstavitev tehničnega izdelka že znanim strankam; do 13. 9. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik - delo v Velenju; do 13. 9. 200S; Sloveni-ca življenje d.d.. Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik zobna asistentka; do 17.9.2005; Lah Romana doktor dentalne medicine, Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
Delovodja; do 12.10.2005; Te-kavec d.o.o.. Podjetje za inženiring in consulting, cesta i 5,3320 Velenje;
varilec z atestom za plamensko varjenje - cevar ali monter ogrevalnih naprav; do 16.9.2005; Termo shop d.o.o.. Cesta talcev 5, 3320 Velenje;
elektrikar-elektronik (jaki tok) ali električar -energetik; do 16.9. 2005; Termo shop d.o.o., Cesta talcev 5,3320 Velenje. Univ. dipl. inženir elektroteh-
vodja oddelka omrežja in zaščitnih sistemov del. mesto v Velenju; do 23. 9. 2005; HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljublja-
Univ. dipl . inženir geodezije svetovalec IH-pregled geodetskih elaboratov -upravni postopki; do 23. 9. 2005;R.S.minis.za okolje, prostor in energijo-geodetska uprava RS območna geodetska uprava Velenje, Prešernova cesta 1,3320 Velenje. Diplomirani ekonomist (vs) referent za delo z vrednostnimi papirji delo v Velenju; do 16. 9. 2005; Delnica d.o.o., Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inženir arhitekture univ.dipl.ing. arhitekture; do 13. 9. 2005; Vegrad projektivni biro d.o.o.. Stari trg 35, 3320 Velenje.
www,noiritednik.com
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko inagen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) S441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Boeadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
MoJa poroka na straneh Novega tednika
Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi
na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št. 4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Srčast pridelek
Ko se je naša zvesta bralka in naročnica Marica Kokot iz Šmarja pri Jelšah vrnila z dopusta, jo je doma na vrtu čakalo presenečenje. Zrasel je kar 70 dekagramov težek paradižnik, ki je za povrh je imel obliko srčka. Ali so ga takoj pospravili ali pa za nekaj časa prihranili za radovedneže, Marica ni sporočila.
Astra je klasična, cena pa fantastična!
Astra Classic II
že za 2.402.000 SIT!
Popravek
V tekstu Huda zadrega s fotografom v številki 67 smo napačno zapisali datum poroke Urške Pocajt in Bojana Sumraka. Pravilni datum se glasi 20. avgust 2005. Za napako se opravičujemo.
Škrat Polde želel na nudistično plažo
Riža za zvrhan koš sreče
Dušan Kampuš je našega škrata Poldeta vzel s seboj v Turanj pri Zadru, kjer je Polde resnično užival, vsaj tako nam je zaupal v kratkem telefonskem pogovoru, saj je s počitnicami nadaljeval. Na dopust ga je vzela tudi družina Pfeifer iz Laškega in sicer na Lošinj. Pfeiferjeve je Polde tako fascinira!, da so svoje doživetje z njim opisali kar v verzih: »To poletje smo škrata Poldeta na morje vzeli in se malo bali, če bomo težave z njim imeli. Želel je na FKK plažo oditi, pa smo ga morali ves čas loviti. Posledica so bile hudo vnete oči, zato smo pri optiku naročili očala za mini ljudi. S seboj je vzel še radijski aparat, saj RADIO CELJE je njegov najboljši brat. Ker pa mini ležalnika v trgovini nismo dobili, smo ga iz borovih iglic . naredili, da smo se po plavanju skupaj lahko spočili ...«
Sandra Mlinarič iz Šentjurja in Bojan Zalokar iz Dramelj sta 28. maja letos postala mož in žena ter se naslednji dan zjutraj odpravila k počitku v svoj skupni dom na Jožefovem hribu v Celju. A se je zgodilo, da ju je v prvi poročni noči tam čakalo presenečenje in kar nekaj zamudnega dela. Stanovanje je bilo namreč vso okrašeno s cvetjem in posuto z rižem. Če se po količini riža zakonska sreča pozna, se mladoporočencema Zalokar piše lepa prihodnost.
Ko je bila Sandra pred leti še maturantka šole, kjer so v večini dekleta, se je morala soočiti s problemom, kje najti soplesalca za plesne vaje in maturantski ples. Za to njeno zadrego je vedela njena prijateljica in sošolka, obenem pa Bojanova sestrična Andreja in šla nemudoma v akcijo. Ko je vprašala Bojana, če bi hotel biti Sandrin soplesalec, je ta bil takoj za akcijo. Sledile so plesne vaje in takrat se je vnelo, bilo je novembra leta 2001. Do maturantskega plesa spomladi naslednjega leta sta že oba vedela, da sta za skupaj, to pa je bila tudi priložnost, da Sandra svojega fanta, kuharja v Domu svetega Jožefa v Celju, predstavi tudi svojim staršem.
Sandra je opravila maturo, potem pa jo je Bojan nekega dne presenetil z zaročnim prstanom. Nič ni imela proti poroki, a je pripomnila, da se to lahko zgodi šele takrat, ko bo dobila službo. In jo je sčasoma res dobila,
tam, kjer je kuhal njen zaročenec, torej pri svetem Jožefu. Zdaj je bilo treba le še določiti datum poroke.
Civilni poročni obred se je 28. maja odvijal v Ipavčevi hiši y Šentjurju, kjer ju je poročil bivši šentjurski župan Jurij Malovrh. Sandrina po-
ročna priča je bila Andreja, ki je pravzaprav vse »zakuhala«, Bojanova pa njegov brat Matjaž Zalokar. K cerkvenemu obredu se je poročna druščina odpravila v Celje v Jožefovo cerkev, tam pa ju je poročil duhovnik Jože Planinšek. Poročno slavje se
je do nedeljskih jutranjih ur nadaljevalo na kmečkem turizmu Salobir v Trobnem Dolu, kjer se je zbralo več kot sto ljudi, ki se je zabavalo in vrtelo v plesnih ritmih ansambla Užmah.
Že pošteno utrujena mladoporočenca sta se odpravila k počitku v svoj dom, stanovanje v najemu prav blizu tam, kjer sta oba zaposlena. Vse jima je bilo doslej z rožicami postlano, ko sta prestopila prag stanovanja, pa je bilo le-to dobesedno »postlano« z rožami in vsepovsod je bilo vse polno riža. »Imela sva kar precej dela, preden sva šla spat, a naju to ni motilo. Bila sva srečna,« je povedal Bojan, ki namerava svoji ženi v vsem pomagati, deliti delo, le likanje mu ne diši prav dosti.
Na poročno potovanje bosta odpotovala prihodnje leto, sta se odločila, kje bosta uživala medene tedne, pa še ne vesta. Že načrtujeta naraščaj? »Otroci seveda bodo - kolikor jih bo dal bog,« je na to temo pripomnil Bojan, ki je pri svoji Sandri najprej opazil njene oči in njen smeh.
MARJELA AGREŽ
Gasilca in pevca
Nekateri dogodki so še prav posebni in prav ti nam ostanejo v najlepšem spominu. Eden takšnih se je zgodil 13. avgusta 2005, ko je minilo natančno 50 let, odkar sta stopila na skupno pot Marija in Janez Cverlin iz Pristave pri Mestinju.
Vse se je pričelo s poročno slovesnostjo, ki je potekala v poročni dvorani v Šmarju pri Jelšah, ob prisotnosti hčera, vnukov, sorodnikov, prijateljev ter župana občine Podčetrtek Petra Mišje.
Nato pa so po petdesetih letih ponovno zadoneli poročni zvonovi pri sveti Emi, kjer sta si še enkrat obljubila večno zvestobo in kot edina zakonca izmed 15 poročenih parov iz leta 1955 dočakala jubilej zlate poroke. Kot dolgoletnima gasilcema jima je PGD Pristava pri Mestinju pripravilo poseben sprejem s prisrčnim pozdravom in čestitko. Ker pa sta oba tudi velika ljubitelja petja in imata za seboj vrsto let aktivnega sodelovanja v cerkvenem pevskem zboru, so jima v obliki lepih pesmi poklonili svoje darilo še Obsoteljski slavčki.	IN