IVHN GRHFENflUER: O TRUBARJEVEM PREVODU EVANGELIJEV. Ali je Trubar »Novi Zakon« prevajal iz da ne zna dobro brati.1 — Dočim bi človek po grščine ? tem mestu smel še sklepati, da je Trubar le znal V tem vprašanju še danes ni dovolj grško brati in da je tudi jezik morda razumel, jasnosti, čeprav je že L Polovic v Trubarjevem pravi isti predgovor nekoliko pozneje popolnoma Zborniku (Z. S. M., X, 1908, str. 59) mimogrede jasno, da Trubar ni znal ne hebrejsko, ne grško.2 povedal, da se Trubar tesno oklepa Luthrovega Isto potrjuje tudi Trubarjeva korespondenca. teksta. V pismu z dne 13. septembra 1555 se namreč Vzrok nejasnosti je Trubar sam. Trubar obrača do Heinricha Bullingerja v Zurichu Pred nami stoji namreč več njegovih izjav, z namenom, da bi dobil denarne podpore za svoja ki niso medseboj v soglasju. V eni namreč trdi, literarna podjetja in mu obenem pripoveduje, kako da je prevajal iz grškega, v drugih pa o tem da se je lotil slovenskega prevoda »Novega Zamolči, ali pa navaja dejstva, ki tej izjavi na- kona«. Vergerij da mu je tisto leto silno prigo-ravnost ugovarjajo. varjal, naj bi iz latinskega in nemškega V »Predgovoru« svoje knjige »Ta evangeli jezika »Novi Zakon« prevedel v slovenščino; svetiga Matevsha« (1555) piše namreč Trubar on pa da ni hotel o tem nič vedeti, ker ne o sebi: ». . . de mi (namreč Vergerij in Trubar) zna ne grški, ne hebrejski. Šele ko mu je uletim nashim preurazhenu fmo ueden imeili pred to delo naložila cela (luteranska) cerkev njegove febo, ta praui ftudeniz tiga Nouiga Teftamenta, domovine, se je lotil dela in ko je zgotovil prevod kir ie Gershki piffan, rauen tiga fmo mi tudi gle- Matevža, ga je Vergerij silil, naj ga da hitro v tisk.3 dali na tu preurazhene tih nouih inu ftarih vuzhe- Iz grščine torej Trubar gotovo ni mogel pre- nikou, kateri fi (m. fo) ta nou Teftament is tiga vajati, ker tega jezika ni znal, Gerskiga lefika vta Latinski, Nemshki inu vlashki Prevajal je torej, kakor moremo soditi po preobernili, Ner vezh pag na Erafmou Rotero- tem pismu, »iz latinščine in nemščine«; damou nou Teftament, htimu fo nom nega anno- Trubarjevo pismo (Bullingerju) z dne 13, marca tationes fylnu pomagale,«1 1557 omenja tudi laščino in se v tem oziru Trubar naj bi bil torej prevajal iz grščine sklada s predgovorom »Evangelja sv, Matevža« in primerjal še razne prevode, latinske, nemške iz 1, 1555,, ki omenja (razen grščine) tudi te tri in laške. Za tistega, kdor pozna Trubarjev jezik -------------- in slog ter je le nekoliko pogledal tudi v Lu-throve spise, je ta trditev kaj malo verjetna, 1 Dem Herrn Vergerio . . . hab . . . auff dise weiB geantwortet. Ich kenne kein Hebreischen Buchstaben, Grie- chisch kann nicht wol lesen, welche zwo Sprachen einem In cela vrsta Irubarjevih izjav potrjuje ta . , , ,. „., , , , ' .. , , ' jeden, der die riibel dolmetschen wu, zur torderst von notten dvom. V prvi vrsti tisto, kar govori o pričetku seind( das er sie wol vnd grundtiich verstehe. O. c, Teutsche svojega prevajateljskega dela v nemškem pred- Vorred, list a iiij, - Besedilo v Kopitarjevi slovnici (1808) govoru SVOJe knjige »Ta pervi deil tiga Noviga in (po njej) v Sketovi Slovstveni čitanki (II, izd,, str, 60, op,, Testamenta« (1557), Tam pravi namreč, da gaje L izd" str-374) Je nekoliko samovoljno prikrojeno. Vergerij silil k temu delu, da se ga je pa branil ,\y- icLh hab mit diser Teutschen Vorred w6llen manighch geben zuouersten, auB was doch vrsachen vnd bewegungen, ich, der weder Hebreisch noch Grie-chisch kan, mich dises dolmetschens hab vnderstanden O. c, b, iiij, 3 Der Herr Vergerius , . . hat dits jar vili mit mir ge-handelt, damit mich unterstuende aus latein und t eu t s ch das neu testament in die windisch sprach zu verdolmetschen, welches ime, nachdem mich untiiglich, dieweil grie-chisch noch hebraisch nicht khan, erkhen, abge-schlagen, bis mir von der ganzen khirchen meines vatter-landes ist aufferlegt, Und als ich Mattheum allein het ver-tirt, hat den der h. Vergerius von stunden wollen druckhen lassen von wegen etlicher ursachen . . .« Elze, Primus Tru-bers Briefe, Tubingen 1897, str. 20 -21, zato, ker ne pozna hebrejsko niti črke, grško pa 1 Ta evangeli svetiga Matevsha, sdai pervizh vta Slovenski Iefig preobernen . .. 1555, list A 3. — Prim. Sket, Slovstvena čitanka, II. izd., str, 57, — Erazem Rotter-damski, ki ga Trubar na tem mestu navaja kot vir, je izdal prvič 1, 1516. v Baslu in pozneje še večkrat grški »Novi Zakon« z latinskim, humanistično prikrojenim prevodom in z racionalističnimi opomnjami; Erazem Rotterdamski je bil prvi, ki je na Nemškem obrnil zanimanje izobražencev na grško pisani izvirnik »Nove Zaveze«, in šele na tej znanstveni podlagi je bil mogoč Luthrov nemški prevod, ki v jezikovnem oziru brez dvoma kaže velik napredek, čeprav ni ne prvi, ne brezhiben. <©> 297 <©> 40 jezike, latinski, nemški in laški. V tistem pismu hvali namreč Trubar laški prevod »Svetega Pisma« (menda pač novega zakona), ki mu ga je iz Zii-richa po lal neki Bernhard iz Siene (Ochino), da mu je zelo všeč;in mu je pri delu zelo v korist; laški da zna iz Trsta, kjer ga je vzgajal škof Bo-nomo; zdaj ta jezik sicer nekoliko težko govori, a pisanega in govorjenega razume zelo lahko.1 V že znanem nemškem predgovoru iz 1. 1557, pa pove Trubar še več. Pritožuje se namreč, kako je težko prevajati, ko mora imeti pri delu zmeraj dva latinska, dva nemška in en laški Novi Zakon, zraven pa še hrvaški mi s al, ki je pred kratkim izšel v Benetkah z latinskimi črkami (glagolice Trubar ni znal). In preden pregleda vsako besedo v teh prevodih in zraven še opomnje Erazmove in druge komentarje, se izgubi dosti časa.2 — Tako skrbno, kakor se tukaj hvali, Trubar ni delal, kakor bomo ob besedilu samem videli,3 pač pa je mesto važno, ker našteva vse Trubarjeve vire. 0 načinu Trubarjevega dela pa dobimo zanesljivejše podatke, nego je to mesto, zopet v Trubarjevi korespondenci. V svoji pritožbi proti Stjepanu Konzulu, ki jo je Trubar 4. novembra 1561 poslal Ungnadu o priliki prepira radi hrvaških luteranskih glagolskih knjig (tiskali so jih v Ungnadovi tiskarnici v Urahu na Wurttemberškem), pravi Trubar med drugim: Ko sem prišel včeraj v tiskarnico, sem slišal neko besedo, ki ni bila prav prevedena, in sem dejal, naj prevaja (Konzul) tako, kakor sem jaz po 1 Porro rogo tuam pietatem, ut me fideliter com-mendes tuis svmmistis, collegis et fratribus, praecipue tum domino Bernhardo de Senis (t. j. iz Siene), et dicas si, quod illa translatio italica, quam nuper a quodam italo Geneve factam, mihi apprime placet et me multum juvat in mea versione schlavica, cum peroptime sicuti germanicam vel latinam intelligo. Nam Tergesti ab episcopo Petro Bonomo docto et viro piissimo sum a teneris annis educatus . . . Ulic Tergesti didiceram linguam italicam; licet eam nune difficulter loquor, attamen cum illam lego sive audio intelligo facillime. Elze, o. c., str. 27—28. — Prevod, ki ga Trubar omenja, utegne biti Bruciolijev. 0. c, str. 27, op. 12. 2 Vnd nach dem mein dolmetsehen gehet langsam von stat, von wegen meines schwaren Predigampts, dem ich zuoforderst auBwarten muoB. Vnd das ich im dolmetsehen alweg zwey Lateinisch, zwey Teutsch vnd ein Walsch neu Testament, Item ein Croatisch MeBbuch, wolches newlich zur Venedig mit Lateinischen Buochstaben gedruckt worden, vor mir muoB haben, vnd ehe ich ein jedliches wort, jnson-derheit einer jeden Translation, auch die Annotationes Erasmi, vnd andere Commentaria dariiber besihe vnd er-wege, wolcher Translation ich volgen soli, mit dem gehet vil zeit hin. O. c. list b ij. 3 Gl. tudi Elze, o. c, str. 148, kjer pravi Trubar: ». . . dollmetschen dem, der die sprachen kan, ist kain arbeit,« kar ne priča o veliki vestnosti pri delu. Luthru in drugih prav prevedel.1 Luther torej mu je glavni vir, drugi so mu samo nekako postrani v pomoč. S tem pismom se sklada tudi poročilo, ki ga je poslal Vergerij 9. februarja 1555 vojvodi Krištofu Wiirttemberškemu, da je Trubarja nagovarjal, naj bi prevedel »Novi Zakon« na slovenski jezik; sledil naj bi prevodu Luthrovemu, potem pa naj bi delo primerjali tudi z drugimi prevodi.2 Temu ne nasprotuje, če se pozneje Vergerij hvali, kako je prevajatelje (prevajal je le Trubar sam) zalagal s prevodi, ki so po mnenju pobožnih mož najboljši;3 Trubar jih je rabil mimogrede poleg Luthra, ki je bil temelj slovenskemu prevodu. Kako so mu ti prevodi služili, to nam nekoliko pojasnjuje Trubarjevo priznanje v Nemškem predgovoru iz 1. 1557., da namreč nemščine ne zna posebno dobro.4 To pač ne bo veljalo za nemščino kot občevalno narečje,5 pač pa za Luthrov pisni jezik, ki mu je delal v posameznih slučajih brez dvoma težave; saj vemo, da so dodajali južnonemški tiskarji svojim ponatiskom Luthrovega prevoda Svetega pisma v prvem času (1. 1522—1532) posebne besednjake, v katerih so razlagali južnim Nemcem neznane Luthrove srednjenemške besede.6 Drugi pripomočki somu služili v prvi vrsti (nikakor pa ne samo) za točnejše razumevanje Luthrovega prevoda, ki mu je bil najbolj avtoritativen tekst, mnogo bolj seveda od vseh katoliških, 1 . . . alls ich gestern in die truckherei kam, hort ich ain wort, daz nicht reeht verdollmetscht war, sprach ich, er soli dollmetschen wie ichs dem Luthero unnd andern nach reeht verdollmetscht hab. Elze, o. c, str. 149. 2 ». . . monebam illum ipsum ministrum (t. j. Trubarja), quo pacto procedere deberet in negotio versionis in linguam Sclavicam, ut scilicet Martini Lutheri versionem seque-retur, doneč conferremus cum aliis versionibus . . .« Gl. E. v. Kausler und Th. Schott, Briefwechsel zwischen Cri-stoph, Herzog von Wiirttemberg und P. P. Vergerius (Biblio-thek des liter. Vereines in Stuttgart, CXXIV.) Tiibingen 1875, str. 92 si. — Prim. LMS. za 1881, str. 134. 3 ». . . cogor dies noctesque in textu ipsius evangelii laborare, videlicet, ut possim subministrare his, qui laborant vertendo Novum Testamentum in linguam Slavicam, ex multis eas versiones, quae iudicio piorum habentur meli-ores.« Briefwechsel, str. 93. - LMS. za 1881, str. 134. 4 ». . . In der Teutschen sprach (die ich nicht sonde r 1 i c h w o 1 k a n) ... 0. c, list b iij. 5 Za to velja, kar piše Trubar Bullingerju (13. marca 1557, da razume laško prav dobro (peroptime), kakor nemško in latinsko. Elze, o. c, str. 27 in zgoraj. 6 Gl, Fr. Kluge, Unser Deutsch, Quelle und Meyer, Leipzig, 1907, str. 53—54. Da si Trubar res ni bil zmeraj na jasnem, razvidimo iz mesta Matth. 5, 22, kjer je izraz »des h e 11 i s c h e n Fewrs« prevedel »plamenskiga (m. peklen-skiga) ogna«. «s» 298 <@» bodisi latinskih, laških ali hrvaških; saj je bil Luthrov prevod po Luthrovih izjavah prirejen po originalu in boljši še celo od Hieronimove Vul-gate. Originala pa Trubar ni mogel porabiti, ker — grščine znal ni. To nam potrjujejo vsi ti dokumenti, ki enoglasno nasprotujejo oni prvi (in edini) besedi v predgovoru »Evangelija sv, Matevža«, ki trdi, da je Trubar prevajal iz originalnega grškega teksta, Isto govore tudi teksti sami. Ti namreč pravijo jasno in določno: Trubar je prevajal po Luthrovem prevodu. Na nekaterih mestih pa se je približal nekoliko boljVulgati, kjer se mu je zdel Luthrov prevod presvoboden; nekatera mesta je prevedel nekoliko po Luthru, nekoliko po Vulgati, Ostane pa še čisto majhen ostanek, kjer se je držal Trubar morda drugih virov, ki jih bo pa treba še natančneje preiskati, v prvi vrsti Bullingerjevo izdajo Biblije (»Die gantze bibel«, Zurich 1559), ki jo je Trubar kot drugi nemški prevod imel v rokah,1 Erazma Rotterdamskega latinski prevod, ki bo pač drugi Trubarjev latinski vir, ter Erazmove opomnje in Ant, Bruciolijev laški prevod. Določiti se bo moralo seveda tudi, ali je rabil tudi schiavetto (cerkvenoslovenski misal hrvaške recenzije, tiskan v latinici), kakor pravi v Nemškem predgovoru iz 1, 1557, To bo pa treba obravnavati na drugem mestu, Zanimivo bi bilo tudi zasledovati vzroke, zakaj je Trubar v predgovoru »Evangelija sv, Matevža« 1, 1555, zapisal neresnico, da je »u letim preurazhenu« imel »pred febo ta praui ftudeniz tiga Nouiga Testamenta, kir ie Gershki piffan,« Mislim, da je bil glavni povod zato ugled Luthrove umetnosti prevajanja. Znano je, da je bil Luther silno ponosen na svoj prevod Svetega pisma, da je zmeraj poudarjal svoje zasluge, da je prevajal iz grškega, ozir, hebrejskega jezika. Celo nasproti Hieronimovi Vulgati pravi ponosno, da ima v njegovem (Luthrovem) prevodu nemški jezik boljšo Biblijo nego je latinska, in se sklicuje pri tem na pričevanje bralcev,2 Da ima Hieronimov pre- 1 Trubar Bullingerju dne 20. decembra 1557: »Traduxi etiam illud compendium et scopum totius sacre scripturae ex vestris bibliis..., to je iz Bullingerjeve izdaje. Elze, o, c, str. 33. 2 Ich aber, wie wol ich mich nicht rhumen kan, das ich alles erlanget habe, thar (NB. getraue mich) ich doch das sagen, das disse deutsche Bibel, liechter und gewisser ist an vielen ortten denn die latinische (NB. Vulgata), das es war ist, wo die drucker sie mit yhrem vnvleys (NB, Un-fleiB) nicht verderben, hat gewifslich hie die deutsche sprach eyn bessere Bibel denn die latinische sprache, des beruff ich mich auff die leser, (Vorrede auff das Alte Testament.) — Dr, Mart, Luthers Bibeliibersetzung nach der letzten vod menda več napak kot pa njegov, trdi Luther še na drugih mestih,1 kar pa seveda ni res,2 To je bil vzrok, da se je Trubar v začetku branil prevzeti slovenski prevod Novega zakona, češ da ne zna ne grškega, ne hebrejskega jezika,3 Iz istega razloga se je pa menda tudi v predgovoru sramoval priznati manjšo vrednost svojega prevoda, ker ni bil zgotov-ljen po Luthrovih načelih. In zapisal je neresnico, Napeljal ga je pa k temu bržkone niče-murni P, P, Vergerij; pozneje namreč, ko Vergerij ni več kumoval Trubarjevim delom, je postal Trubar odkritosrčnejši in se ni več bahal z grščino, ki je ni znal, * * * V naslednjem hočem priobčiti nekaj mest iz Trubarjevega prevoda evangelija sv, Matevža po izdaji iz 1. 1555, (pod črto so izpremembe v izdaji 1. 1557,) in jih primerjati z grškim tekstom, z Vulgato in z Luthrom, Iz evangelija sv, Matevža sem jih izbral zato, ker Trubar ravno v predgovoru svojega prevoda tega evangelija trdi, da je prevajal iz grškega jezika, dočim v poznejših izdajah tega ne pravi več. Naj se torej ob Matevžu vidi neresničnost njegove trditve. Kajti odvisnost od Luthra je popolnoma jasna in jo zasledujemo lahko do najneznatnejše malenkosti, večinoma sta še stava besed in zgradba stavkov ista kot pri Luthru, Če bi bil prevajal Trubar res iz grščine, bi bil njegov prevod mnogo bolj odgovarjal duhu slovenskega jezika, tako pa je Trubar le prečesto prevajal čisto suženjski ter je natezal ubogo slovenščino na prokrustovsko posteljo pristno nemške frazeologije Luthrove, O tisti skrbnosti, ki mu jo na podlagi »Nemškega predgovora« iz 1, 1557, prisoja n, pr, dr, Ivan Prijatelj v svoji panegirični brošuri »O kulturnem pomenu slovenske reformacije« (str, 41), pisani v prezaupni veri v izjave naših luteranskih pisateljev, ne najdemo v Trubarjevem prevodu mnogo sledov; izjeme so zelo maloštevilne. Deloma to Trubar v »Nemškem predgovoru« iz 1, 1557, sam priznava, ko se opravičuje, da časih kake besede ni prevedel v prvotnem pomenu bodisi radi revščine slovenskega jezika, bodisi da dotične besede ni poznal ali pa da mu ravno tačas Originalausgabe kritisch bearbeitet von Dr. H. E, Bindseil und Dr. H. A. Niemeyer, VII. Theil. Halle, Cansteinsche Bibel-Anstalt 1855, str. 315. 1 Prim. Luther von H. Grisar S, J. III. Bd., Freiburg im Breisgau 1912, Herdersche Verlagshandlung, str. 450, pa tudi str. 449-452. 2 Luther von H. Grisar S. J., III, Bd., str. 432 si. 3 Gl. Elze, o. c, str. 20. ) «s> 40* ni prišla v s p o min.1 To zadnje je brezdvomen dokaz za — netemeljito delo : dollmetschen dem, der die sprachen kan, ist kain arbeit.2 Za lažjo orientacijo so tiskana v Trubarjevem tekstu tista mesta, ki ne odgovarjajo grškemu Novemu Zakonu, ozir. Vulgati, pač pa Luthrovemu prevodu, z ležečimi črkami, istotako dotična mesta v Luthrovem besedilu. Mesta pa, kjer se 1 Das ich aber etlich Worter hab improprie verdoll-metscht, geschieht . . . auB mangel der Windischen worter, oder es mag auch sein, das ich dieselbig nicht kont, oder villeicht dazuomal in mein gedechtnuB nicht sind kom-men. O. c, Teutsche Vorred, c ij. 2 Prim. še Nemški predgovor (1557) list b ij: ». . . het ich auB beuelch des Herren Vergerii den Matthaum Euangelisten in einer eil verdollmetscht. Trubar od Luthra loči, so tiskana razprto; če se je na dotičnih mestih držal Vulgate, so tiskana razprto tudi dotična mesta.1 1 Grški tekst je tiskan po izdaji »Novum testamen-tum graecae recensionis Tischendorfianae ultimae textum . . . Oscar de Gebhardt. Ed. stereot. nona, Lipsko, B. Tauchnitz 1912. V okroglem oklepaju sem dodal, kar ima izdaja Fried. Brandscheida (Novum Testamentum graece et latine, Herder, Breisgau 1906), po izdaji Tregellesa, oziroma Westcotta in Horta, več besedila, v oglatem, kar ima drugače. — Tekst Vulgate je tiskan po cerkveno potrjeni izdaji, Trubarjevo besedilo je iz knjige »Ta evangeli svetiga Matevsha . . .« iz 1. 1555., Luthrov prevod pa je pre-tiskan iz kritične izdaje »Dr. Martin Luthers Bibeliiber-setzung nach der letzten Originalausgabe, kritisch bearbeitet von Dr. Heinrich Ernst Bindseil . . . und Dr, Hermann Aga-thon Niemever . . . VI. Theil, Halle, Canstein'sche Bibel,-Anstalt 1854. Teksti: Grški Novi zakon. 13. 'Ava^topvjaavttov še au-twv, Bcu arf(ekoq xuptou cpai-VLT "kiftiv s^spO-člc 7uapaAa[k to ?uaiBiov -mi tv;v [j,YjTLpa auTou, xal speu^s eh ATvu^Tov, -ml la-O-t Lx,ei emc, av L"71(1) aoi* \iLWei fap 'HpdoS^c fotetv to Tuatciov tcu azoXeaa{ auto. 14. 6 Bi ifep&ei? r.api-Aa[kv to TuaiSiov xat tt)V potepa auTou vuy,Toc, v.d ave^pirjcsv elq Aivutctcv, 15. v.a\ rjv h.zl etoc vqq teXsut% 'Hptbcou- Iva tcay]- pw{H] TO pY]<0-L7 UTO ttUplOU Sta TOU TOOf/jtOU Ae^OVTOC' L^ A?y6tctou L7,aAeo-a tov ulov piou. 16. T0TL 'HpobŠ^C Bo)V OTt švenrai^&vj uto twv ^a^tov, e&ujAt^h] ^ev, *ai pbtoateOax<; žvsOvev Tcavtag tou? TCatSa? TCU? LV By]$-ALL|J. 7,al LV TOSOt zdiq optoic auTvjc žico Sistouc y.at y.aTO)TLpto, y.ata tov */povov Sv ^xp((Jaxrsv Trapa Ttov [j,avtov. 17. totL ŽTiA^pd)^ to prr •0-čv &a 'Iepepicu tou TOoepr/rou a^ovto?- Matth. IL 13—18. Vulgata. 13. Qui cum recessissent, ecce angelus Domini appa-ruit in somnis Ioseph, dicens: Surge, et accipe puerum, et matrem eius, et fuge in Ae-gvptum, et esto ibi usque dum dicam tibi. Futurum est enim ut Herodes quaerat puerum ad perdendum eum. 14. Qui consurgens accepit puerum, et matrem eius noete, et secessit in Aegvptum: 15. Et erat ibi usque ad obitum Herodis: ut adimple-retur quod dietum est a Domino per Prophetam dicentem: Ex Aegvpto vocavi filium meum. 16. Tunc Herodes videns quoniam illusus esset aMagis, iratus est valde, et mittens oecidit omnes pueros, qui erant in Bethlehem, et in omnibus finibus eius a bimatu et infra secundum tempus, quod exquisierat a Magis. 17. Tunc adimpletum est, quod dietum est per Jere-miam prophetam dicentem: Trubar. 13. Kadar jo pag oni bili prozh vlekli, Pole, ta Angel tiga Gofpudi le prikashe Io-shefu vtih saneh, inu praui, Vftani inu ufami gfebi tu deite inu nega mater, inu befshi vto Egiptouo deshelo, inu oftani tamkai, dotle ieft tebi po-ueim, Sakai klima pride, de Erodesh bode iskal tu deite, ta ista pogabiti. 14. Ina on vftane tar vfame gfebi tu deite inu nega mater po nozhi, inu beshi uto Egiptouo deshelo, 15. inu tukai oftane d o Erodesheue fmreti. De fe ie dopelnilu, kariebilugouo-rienu od Gofpudi skufitiga preroka, kir praui, Is Egipta fem ieft muiga finu poklizal. 16. Kadar pag Erodesh uidi, de ie on od tih Modrih bil obnorien, fe fvlnu referdi, inu poshle te sholnerie, pufti pobyti vtim Betleemu vfe otroke, inu kar ie nih bilu po vfeh Betleemifkih kraih, kir fo po duei leti oli ofdolai ftari bili, po tim zhafu, kateri ie on bil ffliffom ifprashal od tih Modrih. 17. Tedai ie napelnenu, kar ie bilu gouorienu od tiga preroka Jeremiafa, kir praui. Luther. 13. Da sie aber hin weg ge-zogen waren, da erschien der Engel des HERRN dem Joseph itn trawm, vnd sprach, Stehe auff, vnd nim das Kindlin vnd seine Mutterz« dir, vnd fleuch in Egyptenland, vnd bleib alda, bis ich dir sage. Denn es ist fur handen, das Herodes das Kindlin siiche, das selb vmb zu bringen. 14. Vnd er stund auff, vnd nam das Kindlin vnd seine Mutter zu sich, bey der nacht, vnd entweich in Egyptenland, 15. und bleib alda, bis nach dem tod Herodis. Auff das erfiillet vviirde, dasderHERR durch den Propheten gesagt hat,derdaspricht,AusEgypten hab ich meinen Son geruffen. 16 Da Herodes nu šahe, Das er von den Weisen be-trogen war, ward er seer zornig, Vnd schicket aus, vnd lies alle Kinder zu Bethlehem tddten, vnd an jren gantzen Grentzen, die da zwey jerig vnd drunten waren, Nach der Zeit, die er mit vleis von den Weisen erlernet hatte. 17. Da ist erfiillet das gesagt ist von dem Propheten Jeremia, der da spricht, Ta pervi deil tiga Noviga Testamenta (1557). Variante : II. 13. ufami ] vfami — gfebi ] kfebi — befshi ] beshi — 14. gfebi — kfebi — uto ] vto — 15. tukai [ ondukai — dopelnilu ] dopolnilu — finu ] fynu — 16. uidi ] vidi — ffliffom ] sfliffom — 17. napelnenu ] napolnenu. «©p 300 <@> 18.cpwvY) ev 'Ps\t,a, ^xo6cr6^f}, ¦/.AauO-^bi; z. al ožupp.bc tcoX6$, 'Payr,X vcXaioucra xk Texva au-vj?, y»al oox ^$-eXev rcapa-jtXyj^vatj Sti oux. elatv. 18. Vox ex Rama audita est ploratus, et ululatus mul-tus : Rahel plorans filios suos, et noluit consolari, q u i a non s u n t. 18. Na tih Gorah le ie ena ftvma slishala, veliku klago-uane, plazh tar yok. Rahel fe plazhe po fuih otrucih (!), inu fe ne pa/ti potroshtati, f a k a i ni h ne i. 18. Auff dem Gebirge hat man ein geschrev gehoret, viel klagens, weinens vnd heu-lens. Rahel beweinet jre Kinder, vnd wolt sich nicht trosten lassen, Denn es war aus mit jnen. Matth. V. 17—26. 17- Mr( VOJAtorjTS Skl^-O-ov 17. Nolite putare quoniam xax«X0aat tov vopiov ft xobq veni solvere legem, aut pro- Ttpo©Y]Tac* oh'/- Y)X$-QV %axv xat t&apiaauov, ou [jlyj s!aeX-{hjTL L?; ty]V (3atp au-tou pa^d [B. 'PavuzJ, LVo/o? ecTat to) ffuvL§pi(i) • oq 8' dv Li-Y) [;.oopL? b>oyoq ECTat L?c TY]v yLLvvav tou Trupoc. 23. lav ouv 7tpoo-cpLpYj<; to 8 301 <§» xoa Ororfg Ttpo&TOv SiaAAcrf'^^. T(o aSsAcp« acu, zal tote Ia&gjv Ttppacpepe to šwpov aou. 25. urfri suvočov to avTt-oi'yao aou Ta^b so)? ctou s! pieT5 auTou sv x^ cšw- ^itots as Trapasti) 6 avTior/,o<; tw '/.pn^ y,a; o 7.ptTY]c (aL -apaSo) B.) tw u7CY]pLTY], xa( elq Aay.Y]v ^v^-O-^a?]. 26. a^rjV ALvw aci, ou [rr, l^LA-8'Yji; izsiO-ev La)<; av octtc-Bo>; tov ša/aTov y.o§pavTY]v. reconciliari fratri tuo : et tunc veniens offeres munus tuum. 25. Esto consentiens ad-versario tuo cito dum es in via cum eo: ne forte tradat te adversarius iudici, et iudex tradat te ministro: et in car-cerem mittaris. 26. Amen dico tibi, non exies inde, doneč reddas novissimum quadrantem, poprei Jejpraui ftuim bratom, inu potle pridi tar offrai tui dar. 25. Bodi dobreuole ftuiem fupernikom hitru, dotle fi shnim na tim potu, de tebe ta Supernik timu Rihtariu zhes ne da, inu ta Richtar tebe potle zhesda timu hla-pzu, inu bosh uershen vto keho. 26. Sa rifnizo ieft tebi po-ueim, od tot ti uunkai ne pridesh, dotle ti tudi platish to pusledno shkufizo. zuuor hin, vnd versiine dich mit deinem Bruder, vnd als denn kom vnd opffer deine Gabe. 25. Sey wilfertig deinem Widersacher bald, die weil du noch bey jm auff dem wege bist, Auff das dich der Wi-dersacher nicht der tnal eins vberantworte dem Richter, vnd der Richter vberantworte dich dem Diener, vnd werdest in den Kercker geworffen. 26. Ich sage dir warlich, Du wirst nicht von dannen eraus kommen, bis du auch den letzten heller bezallest. Matth. VIII. 1—4. 1. KaTofJavtt §L at)tw [B. y.aTa(3av~cc §L aiJTOu (TH)] omb tcu opouc, Y]y.oXo60-Y;aav auTW oyXoi %6XXo(. 2. y.al tSou Xs7up6? TrpoasA-¦O-iov [B. LX{k!)v] 7ipcaLy»6vLi auTW XLYWV y.6pts, lav {M^tjc, Yjvaood \xe za&apiaa;. 3. y.al hxzfaaq ty;v xL^Pa ¦qbaio auTOu (o Tr(aouc B.) Aeftov &LXw, Kad-apta-Or/u, y,a( EJ&icoc š^ad-spia-O-r] [ly.a-{rapia&v) B.] auTcu rt Xixpa. 4. y.al \iyzi omw b 'I^acO;;- bpcc [J.v]0Lvl slVjfjc, otiChčc Siraf« asauTov SetJjov tw Ispet y-ac TipoašvE^/.ov to Scopcv o Trpoa-LTa^LV Ma/Javjc, elq p.apTupcov au-oTc. 1. Cum autem descendisset de monte, secutae sunt eum turbae multae. 2. Et ecce leprosus veniens, adorabat eum, dicens: Domine, si vis, potes me mun-dare. 3. Et extendens Iesus ma-num, tetigit eum, dicens: Vol o. Mundare. Et confe-stim mundata est lepra eius. 4. Et ait illi Iesus: Vide, nemini dixeris: sed vade, ostende te sacerdoti, etoffer munus, quod praecepit Moy-ses, in testimonium illis. 1. Kadar on pag is gore doli gre, fa nim gredo uelika ludi. 2. Inu pole, en gobouez pride, inu nega pomoli tar praui, Gofpud, aku hozhes, ti mo-resh dobra mene ozhiftiti. 3. Inu Iefus iftegne fuio roko, fe nega dotakne inu praui, Ieft hozho, bodi ozhi-ftzhen. Inu fdaici (!) ie on zhi-ftzhen bil od fuih gob. i. Inu Iefus praui Lnemu, Gledai nekomer ne pouei, temuzh poidi inu fe iskashi timu faryu, inu offrai ta dar, kateri ie Moifes Tapouedal kani prizhi zhes nee. 1. Da er aber vom Berge her ab gieng, * folgete jm viel Volcks nach, 2. Vnd sihe ein Aussetzi-ger kam, vnd betet jn an, vnd sprach, HERR so duwilt, kannstu mich wol reinigen. 3. Vnd Jhesus strecket seine Hand aus, riiret jn an, vnd sprach, Ich wils thun, sey gereiniget, Vnd als bald ward er von seinem aassatz rein. i. Vnd Jhesus sprach za jm. Sihe zu, sags niemand, Sondern gehe hin, vnd zeige dich dem Priester, Vnd opffere die gabe, die Moses befolhen hat, za einem zeugnis vber sie. Matth. XXVI. 30—35. 30. Kal 6|j.vrjaavTLc e!;ijX-&ov dq to cpoq twv LXatwv. 31. TCTL ALVLi aUTOl? 6 'IvjaoOV 7tavTLs; b[idq cjtavBa-Ata&^aea-O-s šv i\).ai h xr\ w%x\ TauTY]. YLYpa^Tai "fap- TraTa^to TOV TiCU.F.Va, 5U3CJ StOCTtOpiHff^H}- aovTat Ta Trpč^aTa iftq wc([aviqc. 32. jxLTa šs to tfGp&rivai [j,L -poa^co ujjmžc d.c ty;v Ta-AiXai'av. 33. chmpt&sl; Se 6 IlLTpoc eitcsv auTO)* e? 7uavTLc; gxav- 30. Et hymno dieto, exie-runt in Montem oliveti. 31. Tunc dicit illis Iesus: Omnes vos scandalum patie-mini in me, in ista noete. Scriptum est enim: Percutiam pastorem, et dispergentur oves gregis. 32. Postquam autem resur-rexero, praecedam vos in Galilaeam. 30. Inu kadar Jo oni te Hualnopeifan bili rekli, gredo oni vunkai n a ta hrib tih Olik. 31. Tedai praui Iefus knim, Vletei nozhi fe bote vfi na mano fmotili, Sakai ona ie piffanu, Ieft bom vdaril tiga Paftyria, inu te ouce (!) tiga kardela fe refteko. 32. Anpag kadar gori vfta-nem, ieft hozho poiti pred vami vto Galileo. 30. Vnd da sie den Lobge-sang gesproehen hatten, gien-gen sie hinaus an den Oleberg. 31. Da sprach Jhesus za jnen, In dieser nacht werdet jr euch alle ergern an mir Denn es stehet gesehrieben, Ich werde den Hirten schla-hen, Vnd die Schafe der her-de werden sich zerstrewen, 32. Wenn ich aber auff-erstehe, wil ich fur euch hin gehen in Galilean. 33. Respondens autem Pe- 33. Peter pag odgouori, inu 33. Petrus aber antwortet, trus, ait illi: Et si omnes praui kemu, Tar aku fe oni vnd sprach zu jm, Wenn sie V. 25, dobreuole ] dobre uole — Richtar ] Rihtar — vto ] uto — 26. tudi platish ] ne platish tudi. — VIII. 1. ueliku ] veliku — 2. pomoli ] moli - 3. zhiftzhen ] ozhiftzhen — 4. nekomer ] ne komer. — XXVI, 30. na ta hrib tih Olik ) hti Oliski Gori (Nb. an den Oleberg). — 31. vri ] uii — vdaril ] udaril — 32. vftanem ] uftanem — vto ] uto. <©» 302 «=•» Ba/Ua&^aovia'. Iv aoi. Iyo) cu- scandalizati fuerint in te, ego vfi fmotio na tebi, taka fe vfai Sstots (rcavBaAia&Vjaojjtat. numquam scandalizabor. /V/? nezho fmotiti, 34. L 303 «§p