tone Seliškar bratovščina sinjega galeba premiera V 10. III. 1956 v k r a n j u gledališki lisi sezona 55/56 šh 8 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Bratovščina mladih smo mornarjev zvesta in pred nami je morja široka cesta, smelo v sonca jadra smo razpeli, vsi za srečo v daljo plovemo veseli. Tu na svoji ladji mi smo gospodarji, nas od ciljev ne odvrnejo viharji; smo veliki misli v svojem srcu zvesti: brž za njo vsi po morja široki ceslil Premiero v soboto, dne 10. muren 10,10 oh 16. liri Tone Seliškar — Lojze Filipič Mladinska igra v petih slikah Režija: ŽARKO PETAN Scena: SASA KUM P Besedilo pesmi: MARTINA BIDOVCHVA. Kostumi: EVA PAVLIN Glasba: VIKTOR FABIANI Ivo / . Anka Cigojeva Franjo . Nada Bavdaževa Peter .... Maks Jeza Pero Rudi Goezt Mihael . Alojzij Vertovšek Mi lev a Marija Krasnikov« Just . Tone Eržen Braziljanec . . . France Trefalt Jakob Jože Zupan fiarbo . . . . . Metod Mayr Lorenzo .... . . . . . j Jože Kovačič Ante .... Mirko Cegnar Mate ..... Vladimir Štiglic Tomo Janez Iuigina Komandant . . . Jože Pristov Radiotelegrafist Jože Zupan Stražar .... . . . . . Franc K ropar Krčmar / . . . . . Jardo Gogala Gost I .... Jože Pristov Gost II ... . . Franc Trefalt Godi sc na Galebjem oloku I. 1940 Razsvetljava: STANE KROPAR Odrpki mojistcr: JANEZ KOTI.OVSEK Inspicicnt: TONE DOLINAR Tehnično vodstvo: VLAD. ŠTIGLIC Krojaška dela: Gledališka delavnica pod vodstvom Slavka Tavzlja Šiviljska dela: Salon Jakofčič, Kranj Prizorišča: Dalmacija — Galebji otok, Meteor, Sinji galeb, Split Za pomladitev (j-Udalilktga občinstva. Vsako razmišljanje o gledaliških vprašanjih nas venomer privede na staro in na videz že kar oguljeno vprašanje: kako ustvariti v majhnem, po sociološkem sestavu dokaj raznorodnem mestu stal n o in zares navdušeno gledališko občinstvo? So ljudje, ki mislijo, daje treba iskati vzroke neustaljcnosti predvsem v pomanjkanju učinkovite propagande in reklame, drugi spet valijo krivdo na spored, češ, da je bodisi premodercn ali preveč ljudski (.nekaj tega ho gotovo ros!); predvsem pa se mi zdi pomembno vprašanje, ki sc ga nikoli ne dotaknemo: kako približati gledališče otroku in doraščajoči mladini? Zelo eno-' slaven odgovor na vprašanje bi se glasil: UslanovLmo mladinsko in lutkovno gledališče, pa bo vse v redu. Da, idealno bi res bilo tako. Velika mesta imajo že danes taka gledališča. V manjšem mestu, kakor je baše, pa mora to vlogo nujno prevzeli, matični oder. Prešernovo gledališče je prav zaradi tega n vedlo letos v program dve mladinski deli. Dve? Pravzaprav le eno. Klasična pravljica je namenjena predvsem otroku. Pubertetnik sc ob Janku in Metki prav gotovo ne bo več navduševal (d a si ne izključujem možnosti, da lahko pravljica kot umetnina osvoji vsako občinstvo!) V tem grmu še ni zajca. Kje pa potem? Predvsem v pomanjkanju liste dramske književnosti, ki bi, premostila prepad med pravljično domišljijskim svetom otroka in fantazijsko specifiko prehodne dobe, ko sc najbolj intenzivno oblikuje v mladostniku odnos do moralnih, etičnih in estetskih vrednot. Skratka v obdobju, ko si mladi ljudje ustvarjajo svoj odnos do družbe. Takih del pa je na žalost v vsej svetovni literaturi zelo malo, pri nas Jugoslovanih, in Slovencih posebej pa jih sploh ni. Odveč bi bilo ojb tej priliki, razpravljali o tem, zakaj tako je. Najbrž pa je vzrok isti kakor v mla,-dinski književnosti sploh. Podcenjevanje in prevladovanje tistega nc-Murnega mnenja: „za mladino bo že dobro". Ne. Prav za mladino nikoli ni nobena stvar predobra. Pisec teh vrstic je namreč trdno prepričan, da si je stalno bi gledališču resnično naklonjeno publiko [moč ustvariti samo po nepretrganem in stalnem stiku mladega človeka z gledališčem in da je ta slik možno ohranjevati samo preko kvalitetne umetniške mladinske literature. Zalo bo naše gledališče od leta do leta moralo stremeti za tem, da vključi v svoj program vsaj dvoje izrazito mladinskih del. Ce predpostavimo, da je v celotnem programu še pet lakih del i:z svetovnega in domačega izročila, ki jih bo mladina lahko s pridom in brez škode gledala, smo si la stalen in 'neprekinjen kontakt z doraščujočo publiko že zagotovili. Taka — organsko zrasla in z gledališčem povezana publika pa bo Sčasoma dovzetna za sprejemanje vseh umetnin, tudi tistih, ki so ji danes spričo enostranske tradicije morda tuje. Povedal sem Vam, dragi mladi prijatelji, bojim se, da preveč učeno, kaj slavimo na Vas mi, ki nam je usojeno prevažati Talijin voz po Gorenjskem, s lem pa sem Vam razodel tudi to, zakaj smo Vam pripravili v letošnjem igralnem obdobju poleg „Janka in Metke" še dramatizacijo Seliškar j e ve povesti o ,,Bratovščini Srnjega galeba". Stavim, da med Vami ni nikogar, ki povesti še ni prebral, jaz sem jo \saj jKitkrat in bržčas jto bom še kdaj, zakaj vedno imam občutek, da je pisatelj pisal resnico o svojem, našem in mojem 'življenju. Druge resnice v umetnosti ni in je tudi ne iščite! / Naša Bratovščina" je po vrstnem redu ,že četrta uprizoritev na slovenskili poklicnih odrih. Krstili so jo v Celju, igrali pa v Trslu in Kopru. Našo uprizoritev je pripravil Žarko Petan — slušatelj III. letnika AIU v Ljubljani, vodstvo in ansambel Prešernovega gledališča mu iskreno želila. da bi mu njegova nastopna režija, kar se da dobro uspela. Bado Jan Pisatelj o tebi in a ,fBtatOi)leini. Sinftga galeba “ Za mladino sem doslej napisal naslednja dela: „Rudi“, ..Bratovščina Sinjega galeba", ..Janko in Metka", „Hudournik”. „Tovariši“, „Mulc“, ,, Hribovci”. Lišč- kL", ..Indijanci in gusari" Ler ..Posadka bi-ez ladje". Tudi za „ta velike" se je nabralo nekaj del in sicer: pesniška zbirka .,Trbovlje", „Pesmi pričakovanja" ter ,,V naročju domovine", nadalje roman „Nasedli brod", „IIiša brez oken" in še kaj. Učeni ljudje pravijo, da je „Bratov-ščina Sinjega galeba" moja najboljša mladinska knjiga. To knjigo sem napisal leta 1936 — torej pred dvajsetimi leti in ker se je mudilo, sem jo napisal v štirinajstih dneh. Takrat nisem slutil, da bo imela knjiga tak uspeh. Knjiga je do sedaj doživela v Sloveniji 5 izdaj, na Hrvaškem I izdajie, v Srbiji, na Češkem in v Italiji pa po eno izdajo. Domnevam, da je bilo v vseh teh izdajah natiskanih okoli 250.000 knjig ..Bratovščine Sinjega galeba". Zdaj pripravljam nov pomorski roman, ki se bo imenoval ..Pismo v steklenici". Snov za ta roman mi j-p dala zgodovina naših junaških dalmatinskih pomorščakov, ki so s svojimi ladjami na jadra pluli ]>o vseh morjih sveta. Zdaj pa še nekaj malega o selu. Star sem 56 let, no, star dovolj, da bi bil lahko že pameten. Toda pišem še kar naprej — in bom pisal, dokler ne bo linic zmanjkalo. Rodil sem sc nasproti tobačni tovarni v Ljubljani. Postal sem pristen ljubljanski paglavec in mnogo raje sem se klatil ob Gradaščici in po gmajnah, kot da bi čepel doma. Tudi za šolo nisem bil preveč vnel. Hotel sem slediti očetu, ki je bil strojevodja na železnici, toda v igri, ko sem bil indijanski poglavar, sem si v bitki z „belimi garjavimi psi" ranil eno oko. Na železnici pa moraš dobro videti. Torej sem postal študent. Toda nič kaj prida. Za silo sem lezel od razreda do razreda, pri tem pa počel vse, kar odlikuje takšnega fanta: pretepal sem se kol mlad petelin, šipe razbijal, hlače, trgal, za tobakom gledal, jabolka rabutal skratka, počenjal sem vse listo, kar je za dohrovzgojenega fanta prepovedano. Sc danes mrzim vse mevže, cmere, naročkarje in tožengroše in vso druge take svetnike, kajti le tista krc|>ost nekaj velja, ki si jo iz grehot sam izlušči'!. Ko Tone Seliškar som doštudiral, sem poslal učil olj, potlej sem šel v partizane, po osvoboditvi sem se ukvarjal s tisoč stvarmi, bil sem tudi v Ameriki. Zdaj pa saimoi pišem in pišem. Morda se mi bo posrečilo napisati spet kako dobro knjigo, za Vas, moji mladi prijatelji. Včasih slišim svoje sovrstnike tarnati: Ah, kakšna je danes mladina, podivjana, surova — v naših mladih lotili smo bili boljši 1 Figo je to/ res. Prav takšni ste, kot smo bili mi\, niti za n oh jek niste no boljši ne slabši. Stari ljudje strašno radi zalaje, da so bili v mladih letih barabice in slabi študenti. Vidite, dolga leta sem poučeval na šolali in nikoli nisem podvomil v našo mladino. Med mojimi učenci je biloi tudi mnogo takih, ki so mi prizadejali nič koliko jeze. Toda, ko je šlo zares, za biti ali ne hiti, sem domallega vse te fante srečal v partizanih in premnogi od le-leh je dal življenje za domovino. In tako Ivo tudi z vami, o lem sem prepričan, če bo kdaj še |>otretmo. bodite veselil, ker sle mladi! Kaj zalo, če se kdaj šipa razleti, saj zato je iz stekla! Poglavitno je, da boste domovini riali celega moža — pa najsi lio to oh strojili, v pisarni, v rudniku ali v armadi! t tocA-CVfl — Ir 'Tkivi/ 'ntAtlCv/ 3-rrrc M' • £$0 jS. to Tj&o . ‘M/tS-rk til, bt/ »»< (ilt ■**', tvI' z*. *ni *b Tit črčj ll 7l£ V&arOoi • vr*t nou#i otn ao bti tr m/fLaCi/ &//■ (ttvta/če or /aZr' t/ifOtaoiA' ■ *&rx p-vruuhm/ nm. *o&a/ i* » whw %^4,-tk). . -U+i 6y tklti *- t&nrn, o 7&:. Ko* & 9*4«**» 7 faj- frCto I Št M KiU, Upe- ji (*■ de*#* ( M, /A (n*.& /*£> a&S* ^ to t* -6 oZ^oj-u , ir jriAnnti, ir ir *vw»«<4 / ____ nOtamatizator ,,(Btafaaleatz. Sinjega galeba' Lojze Filipič govori Obrnili smo se na tov. Lojzeta Filipiča, dramaturga Drame SNG, ki je dramatiziral Seliškarjevo povest o Bratovščini Sinjega galeba, da nam odgovori na troje vprašanj. Njegove odgovore v celoti objavljamo. Uredništvo se mu za uslugo lepo zahvaljuje! Dragi Lojze, ali mi lahko poveš kakšni nadihi in motivi so li velevali, tla si dramatiziral Seliškarjevo ,,Bratovščino Sinjega galeba"? Na misel, tla dramatizirani Seliškar jeva mladinsko povest „Bralov ščina Sinjega galeba", me je privedla moja dramaturška praksa. Slovenci imamo nekaj dobrih gledaliških iger za otroke, huda suša pa vlada v dramski književnosti za doraščajočo mladino. Način življenja sc v naglem tempu izprcminja in doraščajoea mladina v že zelo rani mladosti prerašča znane pravljične motive ali točneje, zanimanje mladine zanje popušča ter se usmerja v druga področja. Danes že predšolski otroci, zlasti fantje, veliko vedo o tehničnih pridobitvah, o letalih, raketah, podmornicah in podobnem in vsi po vrsti se v svojih otroških sanjarijah gredo pilote, raziskovalce in kapetane vsem irskih raket. Ta dejstva morajo gledališča v repertoarju za o 1 roke in mladino upoštevati, kar pomeni, da morajo poleg pravljičnih iger za otroke uprizarjati tudi1 igre za doraščajočo mladino z ustrezno tematiko. Pridobivanje mladine za gledališče in navajanje nanj od najbolj rane otroške dobe dalje namreč sodi med poglavitne naloge gledaliških ustanov, zlasti tam, kjer še ni vzgojenega in izoblikovanega občinstva. Da bi torej mogel zadostiti tej nujni repertoarni potrebi, sem dramatiziral Seliškarjevo povest o Sinjem galebu in njegovi bratovščini. Najprej sem posegel po tem delu, ker sodim, da spada med vrhunske dosežke mladinske književnosti pri Slovencih, vsebuje pa tudi osnovne dramatične elemente, na katere sc je moč pri dramatizaciji naslonili. Kaj meniš o dramatizaciji in o prednostih dramatiziranega teksta pred epskim tekstom? Dpomim, da j c moč govorili o prednosti le ali druge slovstveno zvrsti. In na koncil, naše gledalce ho golom zanimalo, kako je uspela krslna uprizoritev v Celju? Krstna uprizoritev Bratovščine Sinjega galeba v Celju jo sorazmerno dobro uspela in mladi gledalci so prestave zelo radi obiskovali. Naj dodam še tole: Nekateri izmed mladincev, ki so pri Bratovščini v Celju igrali, so tako vzljubili gledališče, da še danes sodelujejo pri posameznih predstavah, eden izmed njih pa je ob sodelovanju dobil vzpodbudo za študij dramatike ter za pisanje in lani je celjskemu gledališču že predložil svojo prvo dramo, ki sicer ni prišla na repertoar, ki pa vendarle, če upoštevamo avtorjevo mladost, daje osnovo za upanje, da sc bo avtor razvil v dobrega dramatika. Ansamblu Prešernovega gledališča v Kranju želim veliko uspeha pri uprizoritvi te tehnično in režijsko zelo zahtevne mladinske igro 1 'Donita St lij katj a. zg.odho o Bratovščini Sinjega galeba oh iiasbaeiiak cAlbtfta Sirka pripooeduie. (Rado S)an. / V tejle kolibi na Galebjem otoku je preživljal Ivo — glavni junak naše zgodbe — svojo mladost. Mati mu je zamlada umrla, oče pa je moral iz vasi, ker je zapravil otoča-čanom težko priborjene denarce. Tako je ra-stel Ivo, kot lesnika na gmajni v neustrašenega fanta. Od mladih nog je slikal za školjkami, lovil ribe in se uril v ribarjenju. Njegovo samoraslo nrav so kmalu vzljubili vsi njegovi vrstniki. Vas pa le ni hotela pozabiti krivice, ki jim jo je storil brez sledu izginuli, oče. Nenadoma pa sc je neke noči' vrnil Ivotov oče. Razjeden od hude bolezni in dolgotrajnega trpljenja je še listo noč umrl. Ivo pa je podedoval za njim jadrnico: „Sinji galeb". Zdaj je začel Ivo uresničevati sen otočanov. Jadrnice si ni prisvojil. Z združenimi močmi in s trdno prisluženmii prihranki v kamnolomu so fantje barkačo obnovili in ustanovili Bratovščino Sinjega galeba". Sklenili so, da bodo skupaj ribarili. Ali glej ga šmcnta! Vrnitev Ivovega očeta je znova obudila jezo in poželenje po izgubljenem denarju. Odločili so, da prodajo obnovljeno barko in si porazdele denar. Zadel j vloženega truda, še bolj pa zaradi propadlega načrta za ustanovitev ribiške zadruge na otoku, je bila „Bratovšči-na“ vsa poparjena. Fantje so tuhtali in tuhtali, kaj bi. Naj>o-sled pa jim je Ivo -razodel načrt, zelo drzen in tvegan načrt. ISKRA KRANJ tovarna za elektrotehniko In fino mehaniko proizvaja in dobavlja Vse vrste avtomatskih telefonskih central. / Telefonske aparate — avtomatske namizne, CB namizne, induktorske namizne, poljske prenosne, ter vse rezervne dele. / Električne ure in urne naprave. / Tonske kinoaparature za filme 35 mm in 16 mm. I Električne vrtalne stroje EVS 1 0 10 mm in EVS 3 0 32 mm. Električne merilne instrumente — električne števce; instrumente za vgraditev z vrtljivo tuljavo ali z vrtljivim železom — voltmetre, ampermetre, elektro-dinamične vatmetre; prenosne instrumente za obratvoltmetre, ampermetre, vatmetre, merilce ozemljitve, univerzalne instrumente, linijske ommetre, preizkuševalce akumulatorskih celic itd.: precizne laboratorijske instrumente — voltmetre, ampermetre z vrtljivo tuljavo, elektrodinamične vatmetre; instrumente za kontrolo toplote — termoelektrič-ne pirometre; pribor za električne merilne instrumente — tokovne transformatorje, ločene shunte, predupore itd; / Električni avtomobilski pribor — avtodiname, napetostne regulatorje, starterje, vžigalne tuljave, diname in reflektorje za bicikle. / Selenske usmernike po naročilu. / Instalacijski material — paketna stikala, priključne sponke itd. MOTOR” 99 /Jektvihii SLtv&ii ^juisilska aprema 'JOLadllmki ŠKOFJA LOKA IZDELUJE: ELEKTROMOTORJE ELEKTRIČNE BRUSILNE STROJE ELEKTRIČNE POLIRNE STROJE ELEKTRIČNE KROŽNE ŽAGE GASILSKE ARMATURE GASILSKE ČRPALKE ALARMNE SIRENE HLADILNE NAPRAVE NAMAKALNE NAPRAVE nudi: svoje priznane izdelke v bombažnih in staničnih tiskanih tkaninah v vseh modnih barvah in desenih. Maše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot najkvalitetnejše po izdelavi in trajnosti. Naročila solidno in točno izvršujemo. < Z z < * X X TOVARNA TISKANEGA BLAGA Telefon: centrala 173, komerciala 175 TRGOVSKO PODJETJE ZA GORENJSKO NA VELI KO KOKRA KRANJ Galanterija -manufaktura n a vel i ko UtipatGMiHG se tta nakup! Zvezali so stražarja Bar ho, posedli ,,Galeba" in se odpravili na odprto morje... . . toda morje je muhavo, kakor le kaj. Fante je zajelo neurje in naslednjega dne so sc znašli z razbito barko na samotnem skalnatem otoku nalik Robinzonu. Lo-tu so odkrili Spil jo, polno tihotapskega blaga. Indija Koromandija... Ge ne bi bili prišli na otok tihotapci, ki so fante z Ivom vred za-čopatili in jih malone hoteli pobiti, bali so sc, da jim me bi izdali skrivališča. Toda, fantovska iznajdljivost ni bila od muli. Izmotali so se iz kajute, kjer so bili zaprti, ugnali in zvezali tihotapca Anteja in odpluli s tihotapsko motorno ladjo naprej, tihotapce pa so pustili na otoku. Nekdanji mornariški častnik Ante, i>o srcu dober človek, Ici je v mladeniški nepremišljenosti zabredel med tihotapce, prepoznav Ivu otroka tistega moža, ki ga je on pred leti opeharil za denar v Splitu. Zdaj je prišel čas, da popravi krivico. Vedel jte, da on lahko pomaga fantom, ki sami še ne znajo ravnati z ladjo, iz zagate. „Me-teor“ je bil njegov. Podaril ga je fantom, oni pa so ga sprejeli v bratovščino. „Meteor“ je dobil novo ime. Življenje na ladji je poslalo peslro. Bratovščina je ladjo povsem prenovila. An le je mlado posadko učil, kar morajo vedeti dobri pomorščaki. Anteja so fanlje pokopali kot zreli mornarji. Bratovščina Sinjega galeba pa se je z novo ladjo vrnila nazaj na svoj rodni otok, svetlini dnevom naproti. Klišeji »Mladinska knjiga«, Ljubljana Tone Seliškar - tnladlniki pisatelj Slovenska mladinska književnost ni revna, temveč nasprotno. A solidni temelji, ki so jih postavili naši besedni umetniki od Levstika dalje, pričajo, da bo stavba, ki se ji pravi Mladinska književnost, rastia vedno višje in postajala vse lepša. In eden izmed delavcev, ki to tako občutljivo poslopje gradijo, je tudi Tone Seliškar. Da je eden med pomembnimi našimi ustvarjalci socialne lirike in proze, je znano mnogim našim ljudem, slehernemu slovenskemu otroku pa se zableščijo oči, ko sliši naslove Bratovščina Sinjega galeba, Rudi, Mule, Janko in Metka itd. Ce bi hoteli na drobno govoriti o njegovem pisanju za mladino, bi popisali mnogo pol papirja in, ko bi vse skupaj zložili, bi bila kar zajetna knjiga, čas in prostor nam tega ne dopuščata, zato se le v glavnih obrisih ozrimo na ta del Seliškar j e-vega književnega dela. Seveda ne smemo misliti, da je njegovih devet del mladinske proze, izdanih pri Mladinski knjigi, Mladinski matici itd., vse, kar je napisal, čeprav je jasno to glavnina in zelo veliko ter predmet naše obravnave, kajti po mnogih mladinskih listih in lističih, iz predvojne in današnje dobe, najdemo pisateljevo ime. Začeli bi kar pri Zvončku, Novem rodu, Kresnicah, Mladinskem listu itd., končali pa pri Cicibanu in Pionirju. Nekatere teh revij za male se lahko tudi pohvalijo, da jim je Seliškar napisal uvodne povestice v nadaljevanjih za celo leto. (N. pr. Naš rod let. VII. — Bratovščina Sinjega galeba; Ciciban IV. — Hribovci; Pionir XII.—XIII. — Med »Indijanci« in gusarji ter Indijanski rod na pohodu). Ko je izšla prva Seliškar jeva mladinska povest »Rudi« (1929), je bil že zelo upoštevan pesnik in je služboval kot meščanskošolski učitelj v Ljubljani (tam do okupacije), ki ga je sprejela pod svoj megleni plašč, po nekajkratnem preseljevanju iz enega službenega mesta na drugega. Socialni problemi so Seliškarja hudo mučili; krivico, ki se godi zatiranim, je močno obsojal in tlačene je s svojimi deli napajal z vero v prihodnost. Tudi mali Rudi je siromak iz rudarskega kraja (Trbovlje!), ki je »mesto trpljenja, ponižanja in vzdihov.« V Rudiju se vedno močnejše oglaša klic po daljni Ameriki, kjer (!) bi našel očeta in srečo (!). Kakor je usodno prišel k hudemu stricu, tako je usodno naletel ob svojem pobegu na dobrega mornarja Toma. Morje, ladja, Amerika. In potem — se začenja stara pesem: rudnik, delo, brezposelnost... A glej, končno — sreča: nadarjenost pripelje Rudija do neke vrste izumitelja, najde očeta in mati s sestro se preseli k njemu v Ameriko. Realistično zasnovana povest lova za srečo, ki jo proletarski otrok doseže (!) z marljivostjo, delom, pogumom, znanjem, se konča malce konvencionalno malomeščansko, sentimentalno in patetično, a vendar z dosledno izpeljano mislijo — da le pošteno delo pripelje do sreče. Če v povesti Seliškar — vzgojitelj kaže mlademu bralcu zgled etične moči, pa na drugi strani Seliškar — človek »sledi svojim mladostnim željam«, kot sam pravi. Izgleda, kakor da se sproščajo nakopičene mladostne sanje in mladostni upor, ki si ob težavah kliče in prigovarja: moram. Morda so v »Rudiju« vidne tudi posledice tistega otroškega hrepenenja po »daljnih, čudežnih deželah«, ki ga je pisatelj še kot otrok presnavljal iz najrazličnejših knjig. Skoraj gotovo nezavedno so se tu sprostile sile Seliškarjevega otroštva. V »Rudiju« beremo: »Morje! Morje! 2e beseda sama je kakor pesem hrepenenja, ki leži v srcu slehernega človeka.« Ta stavek nam veliko pove. Že ob prvem srečanju nam namreč posreduje pisateljev odnos do morja, ki se jasno in prepričljivo razgrne v »Bratovščini Sinjega galeba« (1936). Morje in življenje ob njem zaživita v »Bratovščini« v tolikšnem sijaju in lepoti, da ni čudno, če je knjiga ena najbolj branih del slovenske mladinske književnosti. Morje je nedvomno Seliškarjeva posebna ljubezen, ob kateri so se razmahnile umetniške moči in porodile našo »odisejado« ali »robinzo-nado« (v dobrem pomenu besede) oz. bolje: vzorno mladinsko povest. Sest dečkov, z Ivanom kot osrednjo osebnostjo, uresniči izročilo in poslednjo željo »Braziljanca«, Ivovega očeta. Na smrtni postelji naroča sinu: »...! Vsa vas ena sama družina...! Vsi ljudje drug za drugega...! Nič zavisti, nič pogoltnosti...! Prijateljstvo in ljubezen...! Vsi enako dobri...!..........!- Zapu- ščam ti to svojo lepo misel...! . . .! Dvigni jo iz mojega srca in ji daj življenje, da bo vsem ljudem dobro na svetu . . .!« V pastelnih barvah se nam prikazuje v »Bratovščini« obmorska ribiška vas (ob Jadranskem morju), kjer živi zapuščena sirota in samorastnik Ivo, ki ga kujeta usoda in — morje. Živi med ribiči, ki »v neprestanem boju za življenje in smrt nekako okamene in nesreča jim ni tako huda kakor tistim, ki so vajeni dobrot in izobilja. Toda okamene le na zunaj. Obrazi so trdi, ožgani od neurij in bojev z morjem, srce pa je zmeraj polno. Ustnice so stisnjene, redkobesedni so, če izgovore dobro, milo besedo, tedaj je ta beseda resnična, saj se je odtrgalal od srca.« Spomin na fantastične gusarje pa je še vedno živ. S .Sinjim galebom' se začne avantura mladih pogumnežev, ki hočejo dokazati, da je v združenju moč ter da poštena in delavna mladost lahko uresniči to, kar se očetom ni posrečilo. Njihovo geslo je »naš Galeb« in ne moj — torej kolektivnost. Stari Ante jim polaga na srce: »Pošteno, nesebično delo! Tovarištvo.« Pisatelj previdno snuje in pelje bralca po trdno tlakovani cesti svoje zgodbe. Nikoli spodrsljaja, vse je skladno in dramatično napeto. Tudi srečno naključje, da so dobili tihotapsko ladjo in vsa Antejeva zgodba (lik Anteja pa je izklesan!), vse je povsem prepričljivo in organsko vtkano v celotno zamisel »Bratovščine«. Vzgojitelj se je previdna skril za umetnika in mu narekoval samo idejo; ostalo gre svojo pot. Pustolovščine dečkov niso same sebi namen; če pogledamo pozorneje, vidimo, da so le sredstvo — k dobremu. Saj so šli na pot, da bi uresničili plemenito zamisel. Tako je pisatelj dosegel pravzaprav dvoje: sama pustolovščina mladega bralca (a tudi odraslega!) privlači in ker se za tem skriva plemenita ideja, tudi vzgaja. Poglavja (sedemnajst jih je) v delu so presenetljivo kompozicijsko skladno razporejena in tri po tri tvorijo nekake enote — 'dejanja (!), zadnji dve pa sta razplet in epilog. In končni dojem, ki ga dobi uživalec te čudovite povesti, je prav kristalno čist. Leta 1939 sta izšli dve Seliškarjev! mladinski deli — »Janko in Metka«. Naslov prve zveni kaj pravljično in prav gotovo sleherni misli, da bo bral o Janku in Metki, ki sta v gozdu našla čokoladno hišico in v njej čarovnico, ki zgori v peči. Ne, to je povsem nova zgodba o istoimenskih junakih. Pravljica sicer živi v njunih srcih, a resnica je druga. Kakšen je Jankov dom? Lesena baraka, v kateri ni prav nič prijetno; oče je brez dela in ker ga je lakota zapeljala, da je kradel, so ga zaprli; mati se je izgubila v tujini; kruha ni, revščina trka s koščeno in neizprosno roko... In podobno je z Metko. Ah, kje neki je pravljična hišica! — To so samo sanje, ki se izgubijo, ko je lakota dovolj zahtevna, ali pa se zopet povrnejo, da jo otrok lažje prenaša . . . Da, to je pravljica iz predmestja, kjer gospodari kruta Resnica. Pred nami se dvigajo liki predmestnih otrok, ogoljiifanih za mladost in njeno lepoto. V Seliškar j evih mladih junakih vladajo »močne sile«, nekako gorivo, ki bi ga z drugo besedo poimenovali — vera in zaupanje vase in sočloveka. To pa je končno tudi tisto, kar Rudija, Iva, Janka, Ivana (Hudournik), Pavleka (Tovariši) itd., žene naprej — do cilja, ko se življenje dvigne in pomlad zagori. Torej, zaupati vase in delati. Otožno in žalostno vzdušje, ki v delu včasih kar duši, daje pretresljivi ton bede. Povest se odlikuje po živahnem dialogu in hitro se menjajočimi drobnimi slikami, ki so solidno strnjene v celoto. Seliškar je zelo doiber opazovalec otroka. In skoraj se dozdeva, da na marsikateri strani »Janka in Metke«, oživi avtorjeva mladost ali pa vsaj nekatere njene lastnosti. Mar ni čutiti dih dečka s Tržaške ceste? V »Hudourniku« se doslej vedno zmagoviti življenjski optimizem še stopnjuje. »Nič ni na svetu bolj žalostnega, kot so črnogledi ljudje . . .« Tudi to je povest »močne sile«, ki tira bajtarskega otroka Ivana, da dokaže svojo nedolžnost. Ce je bila »Bratovščina« lokalizirana na morje in življenje ob njem, pa nas »Hudournik« popelje na Gorenjsko, pod Karavanke, med globače, kote in strmine, kjer je še vedno živo izročilo o Zlatorogu in zakladu v »Hudičevem črevu«. Kakor se v »Janku in Metki« nekje spajata pravljica in realnost, tako se tudi v tem Seliškar j e vem delu družita realnost — življenje bajtarskega otroka, ki trpi zaradi slabega človeka in divjega lovca na eni strani in fantastično-romantična bajka prednikov na drugi. A bajka se ob koncu izkaže res le za privid fantazije. »Hudournik« pa govori še o nečem, in sicer, da je življenje hudournik, ki ga je treba obvladati in speljati v strugo, da bo koristil — vsem. Pisatelj je v mnogočem zadel svojevrstnost člo-veka-hiribovca, ki v delu zaživi v elementarnosti nagona in plemenitosti, ki se skriva pod raskavo skorjo nedostopnosti in nezaupanja. Stara dobra etična vodila so ostala, se poglabljala in se bogatila s svežimi,' ki jih je prinesla nova doba. Novi čas pa je zahteval tudi novo vsebino... V narodnoosvobodilnem boju je (1. 1944) nastajala Seliškar jeva »povest partizanske zvestobe« »Tovariši«. Vrstijo se realistično pripovedovani dogodki iz partizanskega življenja — boj, zatišje, lakota, veselje ob zmagi, žalost ob smrti, pesem in krik — vse to se razgrinja s subtilno preproščino, iskreno in nevsiljivo. V otroku dostopni besedi je prikazana vas tik ob razsulu stare Jugoslavije, vdor Nemcev in boj partizanov za slovensko zemljo vse do italijanske kapitulacije — ko se pravzaprav konča prvo dejanje boja in se začenja drugo, ki pripelje do konca. V »Tovariših« zaživijo Dolenjska, Rog. Gorjanci, Bela krajina... Napeto zatišje mirne vasice (Kal) se prelije v grozečo praznoto zapuščenih vasi in pogorišč. Prasketanje strojnic se meša s pomladno pesmijo vzbrste-lega gozda ali pa s pošastnim zavijanjem mrzle zime. Sredi vsega tega pa živi in se bori mali partizan Pavlek — ki je na grobu svojega očeta prisegel maščevanje vsem, ki teptajo slovensko zemljo. Pavlek v začetku komaj sluti grozo resničnosti in otroško romantično se mu Tiše življenje v partizanih; kasneje pa se, čeprav še vedno otrok, dokoplje do nekega spoznanja o vsem doga- t jan ju. To je otrok, ki postane zaradi neizprosnosti življenja prezgodaj zrel. Pravzaprav so taki vsi Seliškarjev! junaki — že zgodaj jim zariše trpljenje prve brazde v otroška srca (avtobiografski element!). »Tovariši« so apoteoza tovarištva, kolektivnega boja in zmage, življenja in smrti. Oporoka »Braziljanca« iz »Bratovščine« je tu dosegla višek in popolno uresničitev. Obenem s tem pa so pretresljiva obtožba vojne, fašizma' in nečlovečnosti sploh. Pa še nekaj — tu se najdeta v ne-razdružljivi edinosti ljubezen do matere in domovine. Ko se Pavlek poslavlja, mu mati pravi: »Domovina, veš, je mati nas vseh! Zato je prav, da greš... da braniš! Kadar ti bo najbolj hudo, se le spomni name.« »Domovina- je čez vse . ..« tako uči Tone Seliškar mladino. Mati je v Seliškar j evi mladinski povesti tista velika, a skrita ljubezen, ki je mladim junakom v močno oporo. Rudija spomin na mater opogumlja; Ivu je le daljna vizija nečesa dobrega in ravno tako Janku, ki končno le občuti, kaj je mati; Ivanu je misel nanjo vera vase in Pa vleku živa podoba boja za domovino. Vsi ti liki pa so nedvomno zrastli iz pisateljeve ljubezni do svoje matere, za katero pravi, da »se ni nikoli povzpela nad obzorje večnega garanja.« Epičnemu nizanju dogodkov daje prav posebno barvo neka kar eterična Hričnost, ki se razliva ob slikanju narave, ali v izpovedi tovarištva ih prav posebno ob smrti partizanke Sonje, Povesti pa pripomore tudi humor, ki doslej ni prišel do izraza, a je odslej zvest spremljevalec pisateljevega pripovedovanja. Posebnost Seliškarjevega mladinskega opusa so njegove zgodbe o živalih, zlasti o mulah. Dve Seliškar j evi knjigi govorita o tem: »Mule« 1948 in »Liščki« 1950. V Mulah je zbranih dvanajst veselih in bolj ali manj žalostnih dogodivščin o mulah in njihovih spremljevalcih-partiza-nih. Te kratke črtice so drobne prigode, ki v prijetno kramljajoči govorici in v vzorni kompoziciji pripoveduje, kako je žival mnogokrat, bodisi s svojo zvestobo ali pa muhavostjo, koristila partizanom. Cela galerija »likov« mul je našla v tej Seliškarjev! knjigi svojo »upodobitev«. Tu so Muki, Srna, Pika, Cigančica, Bistra, Miška itd. in ob njih se vrstijo najrazličnejši obrazi dobrih in slabih »mulovodcev« Mihca, Ceneta, Naceta, Petra in dr. Seveda je najbolj poudarjena najznačilnejša mulina lastnost — trma, ki pa velikokrat izuči tistega, kdor slabo ravna z živaljo in pomaga onemu, ki je z njo* dober. Pisatelj s svojo hudomušnostjo prodira v »mulino notranjost«, pripoveduje kaj žival »misli« in zapisuje »pogovore« med mulami in vodniki. Kajti »človek, ki ljubi svojo žival, jo tudi razume, pa naj že govori v kakršnemkoli jeziku.« Ostanejo pa mule le mule in navidezne človeške lastnosti so le sredstva, da bi vse skupaj oživelo in — vzgajalo. Vse te zgodbe so kaj preproste, »brez našopirjene bombastike in papirnatega ,heroiziranja', brez priskutne sentimentalnosti in profesorsko resnega moraliziranja.« (M. Mejak) Šegavo zaokrožene zgodbice s svojevrstnimi motivi so in vedno bodo malim privlačno branje. Ob vsem tem pa je bežno skicirano, ne da bi bilo globlje osvetljeno, življenje partizanov v nekaterih zdaj boli zdaj manj hudomušnih trenutkih, ki so ostali pisatelju v spomniu in ki jih je uporabil kot prijetne zapise iz težkih dni revolucije. »Mulam« podobno je tudi devet zgodbic v »Liščkih«. Poleg mule nastopajo tu še medved, volk, pes, konj, osel itd. V nekem smislu so »Liščki« nadaljevanje »Mul«, toda invencioznost pisatelja pri izbiri motivov je malo opešala, zrahljala se je tudi kompozicija in tisti prvinski odnos do snovi, ki je tako obču- ten v »Mulah«, je precej zbledel. Živali so tu mnogokrat nosilke določenih lastnosti, bodisi negativnih (volk, medved) ali pozitivnih (pes). Do večjega izraza so prišli tudi posamezni liki partizanov, ki so rahlo karikirani. Prav posebno pozornost pa vzbuja črtica Liščki — po svoji mehkobi občutja in simboličnosti. Svojevrstno mesto v Seliškar j evi mladinski prozi zavzema »Dedek Som« 1953, s podnaslovom »pravljična povest«. Pravljičnost v polnem pomenu besede je bila doslej Seliškarju tuja; »Dedka Soma« pa je naslikala domišljija, kajti »zakaj bi človek ne poiskal v svoji domišljiji vseh takih stvari, ki so mu mikavne in ljube, da rad o njih sliši.« Tako se je zatekel v fantastično pravljični svet, da bi oživel in simbolično poosebil ter ob koncu pustil, da zmaga dobro in izgine slabo. Nenasitnost otrokovega poželenja po nenavadnem bo ob tem delu nasičena, a pozitivna idejnost bo pač vplivala zdravo. Slikovitost, barvno niansi-ranje, naravno zapletanje zgodbe, polnost dejanja ter akvarelsko risani ljudje, živali, to je le nekaj lastnosti, ki govore delu v dobro. Pendant »Bratovščini« je Seliškar-jeva zadnja knjiga »Posadka brez ladje« 1955. Zopet je zaživela pisateljeva ljubezen do morja in ljudi, ki žive z njim. »Posadka« je sinteza dosedanjega Seliškarjevega pisanja za mladino. Ne morda motivno in vsebinsko, temveč idejno in etično. Tiste človeške vrednote, ki so nakopičene po ostalih delih, se tu pokažejo v novi in sveži luči. Tudi tu bi po pravici lahko dali isti podnaslov, kot je pri »Tovariših«. Nima pa s »Tovariši« le etično-idejnih stičnih točk, temveč se zanimivo, tudi časovno odvija prav v isti dobi. Tik pred razpadom stare Jugoslavije se začne povest ladje Delfina in njene posadke, obenem s tem pa se začenja tudi pustolovščina štirih otrok: Miška, Nikole, Perice in Anke. Po uničenju ladje zanese posadko celo na afriško obalo, od koder se srečno dokoplje do jadranske obale in kjer postanejo pomorščaki - partizani. Napetost ne popusti skozi vso povest in dogodki se menjavajo s filmsko hitrostjo. Nekateri liki so izredno plastično izdelani: nepozaben je zlasti kuhar mojster Andrej, ki s svojim humorjem poživlja pripovedovanje, ali pa bistroumni Miško, pogumna Anka in resni kapitan itd. Vsi junaki pa so zvezani s trdno vezjo ljubezni do domače zemlje in neizprosnim sovraštvom do vojne in fašizma, največjega zla človeštva. Misli male Anke: »Tudi čez to kraško zemljo se bo razširila sreča ...«, pa so hrepenenje vseh članov posadke ... Tako smo si v bežnih obrisih ogledali Seliškarjevo mladinsko prozo. Preostane nam še eno in sicer, poudariti moramo, da se Seliškar uvršča med naše najboljše mladinske pisatelje. Nevsiljiv je s svojo vzgojnostjo, neprisiljeno vpliva z zgodbo, nikoli ni sladkobno osladen, temveč vedno življenjsko stvaren. Umetnik pripoveduje, a vzgojitelj stoji ob strani in mu svetuje. Gregor Kocijan. H^omacc gledališke novic* Marijan Dolinar, vi a n igralskega zbora MG v Celju, je v jioncdtif ljck dne 27. februarja nas opil v našem gledališču s celovečernim programom umetniške besede. To pol je pripravil devet Cankarjevih Podob iz sanj. Navzoči so prednašanjc Cankarjeve besede loplo sprejeli. Vodstvo gledališča se je odločilo, da lw pripovedovalca tekom tega meseca še enkrat povabilo v goste. Javnost bo za lo priliko posebej obveščena po Glasu Gorenjske. Cankarjeva farsa „Pohujšanje v Dolini Šentflorjanski1' bo naša deveta uprizoritev v letošnji sezoni. Najbolj slovensko in hkrati najbolj svetovljansko delo slovenskega klasičnega repertoarja bo režiral Miloš Mikeln. Izvirno in globokoumno ter domiselno sceno je zasnoval Mile Korun. Premiera -bo predvidoma sredi aprila. Režiser Dino Radojevič nam je obljubil, da pride kot režiser - gost režirat Salacrou-jeve „Noči jeze“ — moderno delo talentiranega francoskega avtorja, ki je s lem delom posegel v problematiko francoskega odporniškega gibanja. Pretresljiva usodnost medvojnih let, naslikana brez črno belih kontrastov zaživi pod njegovim peresom vsaj v kompleksnosti in človeški prizadetosti. Prešernovo gledališče bo v okviru dvajsetletnice štrajka kranjskih tekstilcev sodelovalo z uprizoritvijo na prostem. Katero delo bo uprizorjeno v la namen, la hip še ne moremo določno povedati. Dne 11. II. se je v Ljubljani poročila Angelca Illchcctova, članica umetniškega ansambla PG in Herbert Grun, nekdanji dramaturg Prešernovega gledališča in sedanji umetniški vodja in dramaturg MG v Celju. Obema sodelavcema iskreno čestitata uprava in ansambel PG s toplimi željami pa sc čestitkam pridružuje Uidi Uredništvo Gledališkega lis la. Trgovsko podjetje jj J A O 0 J\ - Kranj Vam nudi 3 ugodnosti prt nakupu: CENA KAKOVOST IZBIRA galanterijskega, manufakturnega in modnega blaga Gledališki list PG v Kranju - Predstavnik Lojze Gostiša - Odgovorni urednik Rado Jan Ovitek je izdelal Saša Kump - Tiska Tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranj Naklada 600 izvodov - Rokopisi se ne vračajo - Telefon št.: 355, 450 I PG