mn obshen rafta glasilo glasbene mladine Slovenije leto VI, številka 1 2.-nove\j|et 1975 2. stron # glasbena mladlnr urednikova beseda Ne letošnji konferenci Glasbene mladine Slovenije je njen predsednik Miloš Poljanšek govoril tudi o propagandni dejavnosti ter ugotovil, da je ,.idejo gibanja GM doslej uspelo najuspešnejše razširjati prek časopisa GM. Tudi v bodoče bomo ravnali tako in polno izkoristili to uveljavljeno možnost. Časopisu bomo posvečali največjo skrb." Z novo številko našega časopisa začenjamo že šesto leto njegovega dela. Pete obletnice izhajanja nismo posebej proslavljali, marveč se na delovnih sestankih dogovorili, kaj in kako naprej. Jasno namreč je, da bo ' časopis lahko uspeval le, če mu bomo vsi posvetili zadostno skrb, kot je dejal predsednik Poljanšek. Pred nami so številne naloge, ki jih moramo izpolniti. Zavedamo se, da smo edino glasilo te vrste v Jugoslaviji in da tudi drugod ni veliko gibanj GM, ki bi imela svoje glasilo. Ob tem pa smo tudi edini glasbeni časopis na Slovenskem, kar nam prav tako narekuje vrsto nalog, med katerimi želimo zlasti doseči odzivnost na tekoče aktualne glasbene dogodke doma in po svetu ter bralce v čim večji meri informirati o glasbenem dogajanju. Težave, s katerimi se srečujemo tudi v šestem letu izhajanja, so skoraj enake in podobne kot vsa leta doslej. Veseli smo, da nam je uspelo pridobiti veliko število bralcev in tudi sodelavcev med mladimi ljubitelji glasbe, bolj grenko pa je spoznanje, da so ostale naše sile med pišočimi glasbeniki skromne in šibke. Ob petletnem jubileju smo namreč povabili k sodelovanju številne domače glasbenike, skladatelje, dirigente in muzikologe, da bi nam pomagali pri vsebinskem oblikovanju časopisa, da bi vanj pisali, da bi tako tudi oni na svoj način pomagali seznanjati mlade z glasbo. Zal je bil odziv na to našo akcijo več kot skromen, čeprav vsega upanja še nismo izgubili. Kljub razočaranju pa se bomo še naprej po najboljših močeh trudili, pri čemer računamo na podporo naših - lahko tečemo •- številnih bralcev in mladih sodelavcev. Trdno smo jrepričani, da nam le-ti podpore Ijodo odrekli. Naj bo časopis glasilo mladih in njihovega. »itpanja za glasbo in glas-ben*<;5V tia! UREDNIŠTVO dragi bralci glasbene mladine kot že nekajkrat doslej, naj tudi v letošnji prvi številki novega letnika časopisa GMS izrečem nekaj spodbudnih misli. Tisoči po naših šolah, domovih, klubih, mladinskih krožkih ostajate zvesti našemu glasilu in tega smo veseli. S svojo zvestobo izražate pripadnost gibanju in organizaciji GM, pripravljenost, da tudi v prihodnje živite in se plemenitite ob številnih vrednih zvrsteh glasbe, domače in tuje, da svoj odnos do glasbe razširjate med svojimi mladimi prijatelji, sošolci, sodelavci v organizacijah združenega dela itd. Leto, ki se že močno preveži v drugo polovico, je prineslo veliko novega. Naj omenim samo bistveno. S sklepi republiške konference je postala GM kolektivni član ZSMS. S takšnim sklepom postaja GM del organiziranih sil naše samoupravne socialistične družbe. Njena dejavnost je tako ozko povezana s splošno družbeno usmeritvijo in še posebej s kulturnim osveščanjem mladih. Sklepi konference GMS vsebujejo številna konkretna napotila za dejavnost mladih, ki jim je glasba ljuba in ki želijo svoje znanje v glasbi še razširiti. Usmerjajo nas k mladim delavcem v proizvodnji in na deželi, da jim posvetimo veliko več pozornosti kot doslej. Zelo si želimo, da bi mladi, ki imajo vsi po vrsti radi glasbo in jo poslušajo večji del samo s pomočjo tehničnih sredstev (radijski aparati, gramofonske plošče, televizorji), doživeli pravi koncert, pravo glasbeno prireditev, se pogovarjali z glasbeniki in se udeležili pogovora o vsem, kar so doživeli. Že imate v rokah programsko knjižico za koncertno sezono 1975/76, ki sta jo izdala Skupnost koncertnih poslovalnic in RK GMS. Prebrskajte po njej in videli boste, da je v njej kaj primernega tudi za vas. Poprosite glasbenega pedagoga, tov. razredničarko, predsednika mladinske organizacije, da vam pomaga izbrati, organizirati in uresničiti program glasben ih prireditev, za katere ste se odločili. Tam, kjer je glasbeno življenje že postalo sestavni del vašega kulturnega življenja, naj vam programska knjižica omogoči, da nadalje poglobite in raz srite znanje o glasbi. Tam, kjer se pa ni še zgodilo nič primernega, je pač treba začeti od začetka. Ne ustavite se pri prvih težavah, marveč vztrajajte in terjajte. Vsakdo med vami ima pravico, da spoznava kulturne in umetniške vrednote, da živi kulturno. Naši kraji so po odzivu na naša prizadevanja zelo različni. Marsikje je odvisno, ali gre naše delo ali ne, od posameznika. Predvsem naj bodo do naših prizadevanj pozorni mladinska organizacija, razredne in šolske skupnosti, glasbeni pedagogi in drugi. V našem časopisu in ostalem gradivu, v naših akcijah, koncertih in drugih prireditvah imate tihega in učinkovitega zaveznika pri prebujanju in razvijanju glasbene kulture mladih. Priprave na celodnevno šolo in njeno uresničevanje odpirajo široke možnosti za živahnejše sodelovanje in udejstvovanje tudi v glasbi, petju, za obiske koncertov, skratka v kulturnem življenju. Slišali bomo pripombe, da je težko, da smo preveč oddaljeni, da ni denarja itd. Vendar je hkrati res, da marsikje že sedanje smotrne možnosti niso izkoriščene in da status nerazvitega območja ni vselej do konca izrabljen oziroma izkoriščen. V novi sezoni se ogrevamo za novo akcijo kviza. O prejšnji smo slišali tudi nekaj kritičnih pripomb. Le-te so zalegle. Preveč smo se zanašali na gradivo, ki smo ga dobili iz bratske republike, in premalo smo imeli časa, da bi ga kritično pregledali. Zato smo se sedaj lotili samostojne organizacije, pri čemer si želimo Čim številnejšo udeležbo. Kviz ie prijetna oblika angažiranja mladih in tako nam lahko akcija tem bolj uspe, ker tesno sodelujemo z uredništvom časopisa Pionir. Ob koncu naj vas poprosim še za nekaj. Pišite nam o vašem glaibenem in drugem kulturnem življenju. Vsakega vašega glasu bomo veseli. Z vami si želimo tud' take vrste stikov. MILOŠ POLJANŠEK predsednik GMS kar največji krog bralcev Uredniški svet, družbeni organ upravljanja časopisa Glasbena mladina, se je sestal 29. septembra. Organ, ki bi se moral konstituirati že v juniju, tudi po tej sicer sklepčni seji se ni popoln, svojega delegata morata imenovati še ZKPOS in RK ZSMS. Problemi, o katerih so delegati na seji razpravljali, segajo v vsebinsko usmeritev časopisa Glasbena mladina, njegovo razširjenost med mladimi in v njegovo funkcijo posredovalca kulturnih, predvsem glasbenih vrednot mlademu občinstvu. Pokazalo se je, da je usmerjenost časopisa sprejemljiva in preizkušena predvsem v svoji odprtosti h kar največjemu krogu bralcev. Kljub temu bo še nadalje treba veliko skrb posvečati ravni pisanja, ki mora biti dostopna tudi vsem tistim, ki se. z glasbo šele seznanjajo. Pri tem prispevki naj ne bi bili strogo didaktični, ampak vsebinsko bogati, strokovno kar se da neoporečni in, 2. november 1975 kot že rečeno, ravni mladih bralcev primerni. Časopis naj bi si prizadeval, da bi kar najbolj popestril likovno podobo. Možnosti za tiskanje na boljšem papirju in v boljši opremi so trenutno zaradi splošnih ukrepov varčevanja minimalne, je pa to gotovo ena od idej, na katero ne bi smeli pozabiti. Lepfe oprema v marsičem prispeva k večji popularizaciji glasila, za kar naj bi se v bodoče trudili predvsem aktivisti Glasbene mladine Slovenije, pa tudi glasbeni pedagogi, saj je dejstvo, da jim časopis pri pouku v marsičem koristi. Prav tako naj bi za razširjanje časopisa poskrbeli preko sredstev javnega obveščanja. Delegati so bili mnenja, naj časopis še vnaprej ohranja svojo ažurnost v poročanju o glasbenih dogodkih in svojo širino v obravnavi glasbene tematike. svetovni dan glasbe — 1. oktober Od 26. septembra do 5. oktobra je svet proslavljal teden glasbe. Nagovor Nehudija Menuhina se nam za prispevek k proslavljanju zdi najbolj primeren. Dragi kolegi in prijatelji, veseli me, da bom lahko odprl prvi teden glasbe sveta in mednarodni dan glasbe. To bo moja zadnja dolžnost v vlogi predsednika Mednarodnega glasbenega sveta. V dneh od 26. septembra do 5. oktobra in še posebej na mednarodni dan glasbe, 1. oktobra, bodo ljudje po vsem svetu skozi glasbo izrazili svoja najgloblja občutenja in najskrivnejše upe. Današnja družba, v kateri narašča stopnja nepismenosti, često zlorablja besede, medtem ko glasba še naprej nudi možnosti za medsebojno sporazumevanje, pri čemer so nesporazumi neznatni, v času ko človeštvo bolj kot kdaj koli prej ločujejo zakoreninjeni predsodki in istočasno združujejo nove vizije in potrditve tistih trajnih vrednot, ki so bile vedno sestavina umetniškega izraza slehernega naroda in slehernega velikega umetnika. Resnica, kakršna se nam razMaiva v množici oblik v umetnostnih raznih narodov, v vseh glasbenih slogih in plasteh poslušalcev - v širšem ali ožjem smislu - nam bo omogočila, da v svetu najdemo skupen jezik, do katerega ni mogoče priti na noben drue način. Rad bi vzpodbudil vsako vas in vsako mesto, vsako pokrajino in Izdaja Republiška konferenca Glasbene mladine Slovenije - Ureja uredniški odbor: Marijan Gabrijelčič (glavni urednik), Primož Kuret (odgovorni urednik), Anton Janežič (lektor), Dušan Rogelj, Metka Zupančič (sekretar uredništva), France Anžel (tehnični urednik). Naslov uredništva: Ljubljana, Krekov trg 2, tel. 322-367. Tekoči rečun pri SKD Ljubljana, št. 50101-678-49381.Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Izhaja šestkrat na šolsko leto. Celoletna naročnina 14 din, cena posameznega izvoda 3 din. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov po sklepu Republiškega sekretariata za informacije 412-1/72, z dne 22. oktobra 1973. . Uredniški svet: Jelena Kobe (RK ZSMS), ZKPOS, ZDGPS, Jože Stabej (DGU), Dane Škerl (DSS), Miloš Poljanšek, Ciril Vertačnik (RK GMS), delegacija uredništva: glavni in odgovorni urednik in sekretar uredništva. Izdajanje časopisa sofinancira Kulturna sku<><^tSW,£: (si*. % 2. november 1975 vsako deželo, naj prirejajo glasbene manifestacije vseh vrst. Meni osebno bi bilo zelo ljubo, če teh prireditev ne bi sestavljali samo koncerti in oddaje o glasbi iz vseh zgodovinskih obdobij, zlasti pa sedanjosti, temveč da bi na ulicah spontano muzicirali vsi glasbeniki - od pevcev, zborov, jazzistov, do pristašev klasične glasbe. V nekaterih mestih, na primer v San Franciscu in celo v bučnem New Yorku, se to že dogaja, pri čemei mladi glasbeniki, študenti glasbenih šol „JouilIard‘‘ in „Man-hattan“ zabavajo mimoidoče na tako prometnih mestih, kot sta križišče Pete avenije in Devetinpet-desete ulice ter na Rockefellerjevem trgu. Ne igrajo za denar, čeprav ga ne zavračajo. Spomnimo se samo nizozemskih verglašev, napolitanskih tenorjev pa minstrelov in trubadurjev - vse to so šege, ki bi jih bilo vredno znova priklicati v življenje. Teden glasbe bi moral predvsem ponuditi narodom sveta trenutek ali dva popolne tišine, miru, v katerem poslušamo, razgljabljamo in urejamo misli. Glasba bi morala biti antiteza hrupu pa jo kljub temu uporabljamo za to, da preglasimo trušč v tovarnah, restavracijah, veleblagovnicah. Želel bi, da ob določenem času po vsem svetu zavlada za nekaj hipov tišina - tišina, ki ie glasbi tako neogibno potrebna. Nemara ste slišali, da je pred nekaj leti Witold Lutoslavvski, veliki poljski skladatelj, v Parizu med enim od naših kongresov predlagal, da človek s posebnim odlokom dobi pravico do tišine. To postaja čedalje bolj pomembno, če upoštevamo, da je naš sluh iz dneva v dan bolj prizadet in poškodovan. Predstavljam si, kako tem trenutkom tišine sledijo izbruhi glasbe na slehernem uličnem vogalu, v vsaki delavnici, hiši, koncertni dvorani in operi. Sam dan glasbe mora predstavljati skrbno pripravljen finale, zgrajen na glasbenih dogodkih prejšnjih dni. Upam, da se boste vsi kar najbolj potrudili in po svoje prispevali k temu za glasbenike in ves svet tako pomembnemu dogodku. Morebiti se bo kateremu izmed vas zahotelo prirediti koncert v korist Mednarodnega sklada za vzajemno pomoč glasbenikov. Sklad je bil, kakor veste, osnovan z namenom, da pospešuje in ohranja glasbeno umetnost v svetu in omogoča, da se lasbeniki s tem namenom tudi sre-uiejo. Prisrčno YEHUDI MENUHIN 31. december 1974 delo glasbene mladine v sezoni 1975/76 Letos pričenja Glasbena mladina Maribor svoje deseto leto delovanja ln je tako torej najstarejša Glasbena mladina v Sloveniji. Načrt dela za letos se je kar precej razširil. Uspehi in pohvale prejšnjih let dajejo poleta za nove naloge. Med najbolje vpeljanimi in razširjenimi akcijami je vedno abonma za učence osnovnih šol (višji razredi). Letos so v ta abonma vključeni učenci mestnih in podeželskih osnovnih šol, kajti dolgoletna praksa je pokazala, daje zanimanje in disciplina mnogo boljša, če so zajeti mestni in podeželski učenci istočasno. V vseh osnovnih šolah namreč še ni ustreznih pogojev, razlike v kulturnem razvoju posameznih krajev so velike. Te razlike naj bi v prihodnje odpravili in vsakemu učencu omogočili doživljanje umetniških in kulturnih dobrin. Oddaljene šole bodo vključene v svoj delovni načrt tako, da bodo šole organizirale tako imenovane ..kulturne dni". Učenci bodo prišli v Maribor že zjutraj, in si poleg koncerta ali gledališke predstave ogledali še ostale kulturne znamenitosti Maribora (muzeje, galerije . ..). Letošnji abonma za osnovne šole obsega dve operi, dve drami in dva koncerta (simfonični in solistični oz. komorni). Število abonmajev je letos izredno visoko in sicer 8, v katerih je zajetih 2934 učencev. Za osnovne šole imamo v načrtu še prirejanje izvenabonmajskih koncertov po šolah z naslovom: Umetniki Maribora mladim ljubiteljem glasbe. Ti koncerti so pripravljeni v sodelovanju z mladimi mariborskimi glasbenimi umetniki, programi so prilagojeni starostni stopnji učencev, primemo komentirani in so delno naštudirani po naročilu in predlogih programsKc komisije pri Glasbeni mladini Maribor. Za mladino v srednjih in poklicnih šolah je prav tako abonma (koncertni), deležni so še priložnostnih koncertov. Hvaležna publika so tudi pripadniki JLA in neposredni proizvajalci, za katere prav tako organizirajo glasbene prireditve. Študentje in dijaki bodo vključeni v klub glasbene mladine, ki bo pričel delovati v začetku novembra najprej enkrat tedensko, če bo zanimanje večje, kasneje tudi večkrat. Problemi, ki so nastali v zvezi z organizacijo kluba, so bili predvsem v tem, kako najti primerne prostore. Na izredno razumevanje smo naleteli pri upravniku kluba prosvetnih delavcev, ki nam je z velikim razumevanjem odstopil lepe, prijetno urejene prostore kluba prosvetnih delavcev. Program dela bo obsegal vse glasbene zvrsti s predavanji, razgovori, recitali itd. ~ Tudi letos se bo GM Maribor vključila v tekmovanje za osnovne in srednje šole, udeležila pa se bo tudi srečanja glasbene mladine Slovenije meseca maja 1976 v Ljubljani. Lani se je GM Maribor na predlog Muzičke omladine Banjaluke pobratila z njihovo organizacijo in sodelovala z izmenjalnimi koncerti. V tem smislu bo nadaljevala delo tudi letos. Radio Maribor je obljubil enkrat na mesec polumi termin za glasbene oddaje v okviru Glasbene mladine Maribor. Vse naloge bomo še uspešnejše 'izpeljali, če bomo tudi v bodoče tesno sodelovali s Koncertno poslovalnico, Centrom za glasbeno vzgojo, SNG Maribor in radiom. Takšno sodelovanje se je namreč izkazalo obojestransko koristno in bo tudi letos v veliko pomoč pri uresničevanju precej obsežnega programa. METKA CUMAN ustanovitev osnovne organizacije gm v gornji radgoni Med osnovne naloge naše organizacije je ustanavljanje novih osnovnih in občinskih organizacij Glasbene mladine Slovenije. Skupaj z Zvezo socialistične mladine Slovenije smo izdelali zahteven načrt obiska nekaterih slovenskih občin, da bi preverili možnosti za razširitev naše organizacije tako po krajih, kjer Glasbena mladina še ne dela, kakor tudi tam, kjer smo imeli doslej vse premalo vpliva. Tako smo prve dni oktobra obiskali Gornjo Radgono ter se sestali z glasbenimi pedagogi in s predstavniki druž-beno-političnih , organizacij. Osnovna tema razgovorov je bila možnost ustanovitve OO GMS Gornja Radgona. „Sam glasbeni pouk brez možnosti za udeležbo na živih izvedbah, je za otroke preveč abstrakten*', pravijo glasbeni pedagogi. Tako njihova želja, kakor tudi želja učencev in dijakov je, da bi se lahko tudi mladi iz krajev, kakor so Kapela, Negova, Videm in Stogova, udeležili kulturnih prireditev, ki so dostopne njihovim vrstnikom V kulturnih središčih. Tudi misel o klubski dejavnosti v Gornji Radgoni ni nova, saj se že nekaj časa ukvarjajo z organizacijo „disco kluba“ resne glasbe. Le-ta naj ne bi bil namenjen samo učencem glasbene šole, ampak odprt vsem, ki se za tovrstno dejavnost zanimajo. 2e lani so se učenci vključili v kviz o Mozartu in osnovnošolci nestrpno pričakujejo „Kviz 1976“. Beseda je tekla tudi o možnostih slovenskega kampa Glasbene mladine v Seliščih, kjer že vrsto let deluje slikarska kolonija likovnikov-amaterjev. Predstavniki OO GMS so pripravljeni prispevati vse sile, da bi lahko v njihovi neposredni bližini zaživela tudi tovrstna oblika -n dejavnosti glasbene mladine. Za realizacijo tega projekta bo potrebna širša družbena podpora in GMS naj bi jo skušala dobiti tako od družbeno-političnih organizacij' x kakor tudi od mladih iz neposredne proizvodnje. Na tem sestanku sta.se tudi zastavili vprašanji, ki se pojavljata praktično v vseh oblikah dejavnosti Glasbene mladine. Prvo je možnost organizacije diskoteke glasbene mladine, ki bi omogočila tako šolam, kakor tudi klubom in posameznikom cenen dostop do plošč, kaset in magnetofonskih trakov. Drugi problem pa pomeni vrednotenje dela glasbenih pedagogov za Glasbeno mladino v okviru rednih učnih obveznosti. Predstavniki OO GMS so posebej opozarjali na potrebo pozitivne rešitve tega vprašana v okviru celodnevne šole. Pot od želja in programov do uspešnega dela neke občinske organizacije Glasbene mladine je dolga in naporna. Toda v Gornji Radgoni se bodo dela lotili glasbena mladina • stran 3 konkretno: s slavnostnim koncertom ob prazniku republike, ki mu bo sledila javna tribuna o delu Glasbene mladine. A. K. prijeten začetek nove sezone in hkrati pregled opravljenega dela Društvo prijateljev glasbe v Kopru je na obali dobro znana institucija; s svojo dejavnostjo - lahko bi rekli na ravni kvalitetne koncertne poslovalnice - je v treh letih (od zadnjega občnega zbora) podvojilo svoje članstvo, s tem pa seveda razširilo koncertno občinstvo ter vednost o glasbi in zanimanje zanjo. Društvo, ki vstopa v svojo trinajsto sezono, je 23. septembra pregledalo aktivnosti v zadnjih treh letih. Rezultati (28 večernih in 39 mladinskih koncertov) so vzorni. Predvsem je potrebno posebej poudariti Izjemno skrb društva za pridobivanje mladega koncertnega občinstva, kar je po trdnem prepričanju članov mogoče doseči le s kontinuiranim organiziranjem koncertov za mlade, s strokovno pripravljenimi komentarji (njihov avtor je najpogosteje Vladimir Lovec), s -pestro izbranimi izvajalci in tudi samim sporedom. Rešeta za izbiro nastopajočih so v Kopru, kar je znano, stroga; da bi se izognili prepogostemu ponavljanju |stih imen, se v društvu odločajo za gostovanje tujih umetnikov, kljub temu pa velja za osnovno vodilo pri pripravi koncertov načelo: čimveč dobrega domačega glasbenega poustvarjanja. Ob stalnem delovanju v korist mladih in v pravilih deklariranem načelu neprestane skrbi za mlado občinstvo pa društvo vendarle želi ta del obveznosti prenesti na organizacijo Glasbene mladine, za katero ,, so zdaj dani v Kopru vsi pogoji za ustanovitev. Naloga društva bo tudi v bodoče mentorska in obljubljena je vsestranska pomoč, ne glede na to, da se ima bodoča Glasbena mladina prav društvu zahvaliti za pridobivanje mladih članov, za ustvarjanje pogojev delovanja. Osnovne šole, gimnazija in dijaški dom so točke, kjer naj bi se zanimanje za glasbo le še razvilo. Najbrž pa bi bilo mogoče navezati stik tudi z aktivi ZSMS v nekaterih večjih koprskih organizacijah združenega dela. Občni zbor se je kvalitetno končal s kratkim koncertom del Chopina in Liszta, ki ga je izvedel mladi italijanski pianist Fermo Roscigno. Izrazne in tehnične sposobnosti mladega glasbenika so nakazale visoko raven letošnjih koncertov v Kopru. MZ zapisano ob robu obredovanj zvoka in besede 4. stran • glasbena mladina po poletne novice iz dela mednarodne federacije glasbene mladine Bruselj je bil od 15. do 19. avgusta gostitelj Generalne skupščine Mednarodne federacije Glasbene mladine. Skupščina je razpravljala o mednarodnih projektih, nad katerimi ima nadzorstvo federacija. Tako je bil toplo sprejet projekt Grožnjana in je bila dana - na žalost -samo moralna podpora članic federacije. Enako se godi Mednarodnemu tekmovanju Glasbene mladine v Beogradu, ki ima v svetu vse večji ugled. Skupščina je poleg drugega izvolila nove vodstvene organe. Za podpredsednika federacije je bil izvoljen naš generalni sekretar Miodrag Pavlovič. Kongres federacije od 20. do 23. avgusta v Parizu je razpravljal o temi ,.Otrok in glasba". V ospredju razgovorov približno 500 delegatov iz vsega sveta je bila animacija — sc pravi, pridobivanje mladih za glasbo in usmerjanje k pravilnim vrednotam. Jugoslavija je prikazala film o tekmovanju v Beogradu, o Grožnjanu (tega je izdelala ljubljanska televizija) in tri magneto-skopske posnetke kviza. Naša organizacija je v federaciji edina, k' & ukvarja s kvizom - že tradicionalno obliko dejavnosti. Na kongresu je bilo 14 mladih jugoslovanskih delegatov, od teh dva v svetovnem orkestru. Beograjski violinist Sreten Krstič je bil koncertni mojster, Irena Grafenauer pa prva flavtistka v orkestru, ki mu je dirigiral francoski skladatelj in dirigent Jean Martinon. Letos ni bilo na jugoslovan-sko-nemškem zborovskem tednu v Vmjački banji od 3. do 11. avgusta nobenega Slovenca. Teden je bil tokrat organiziran že šestič, vsaki dve leti je v Vr-njački banji in na dve leti v Trošsingenu. Udeleženci iz obeh držav predlagajo svoje zborovske programe, ki jih izvajajo pevci skupno na koncertu. Poleg tega strokovnjaki - folkloristi predavajo o naši glasbeni tradiciji, tečajniki pa se učijo plesati ljudske plese. Pisati mi je o koncertu skupine ,,Salamander“ - dogodil se je na enem prejšnjih torkov v gledališču Glej — in ob odmevu zvoka s tega večera mi je v mislih delo in prizadevanje mojih prijateljev, ki sem jih imel priložnost srečevati v zadnjih časih. Pred leti smo se srečali na obredovanju v Modemi galeriji, kjer sem prvič prisluhnil njihovemu zvoku in besedi, prvič in ne dovolj skrbno, da bi kmalu kasneje spet poiskal njun zven. Potem je prišla Tomaževa plošča „Odpotovanja“ in je — tokrat veliko bolj prepričljivo — pokazala pot v še neslišane pokrajine združevanja zvoka in besede. Potem srno se spoznali, se srečavali tu in tam, izmenjavali misli in zvoke in se razhajali, kot so se razhajale naše Jugoslovanski trobentač Duško Gojkovič je eden izmed najbolj priljubljenih evropskih jazz glasbenikov. Redno vsako leto dvakrat nastopi s svojo skupino v znanem jazz klubu „Music inn“, snema na televiziji, v tem poletju pa sta se pojavili v trgovinah s ploščami dve njegovi LP plošči, ki ju je posnel prav za italijansko diskografsko tržišče. To sta njegovi prvi samostojni plošči po letu 1971, ko je v barcelonskem študiju Audio posnel s svojim kvintetom dve plošči za špansko in eno za nemško tržišče. Prva plošča ima naslov „Sla-vic Mood“ (Slovansko razpo-loženje“) in Gojkovič na njej igra s svojim kvintetom, ki ga poleg njega sestavljajo še Vince Benedetti (klavir), Andy Scher-rer (tenor in sopransaksofon), Ben Thompson (bas) ter Joe Nay (bobni), v glavnem mladi glasbeniki, ki jih večji medna- poti zvočnega iskanja. In zdaj so bili tu kot „Salamander“, med nami prvič z novim imenom, z novim zvokom. In znova mi je bilo doživeti srečanje besede in zvoka v tistem posebnem prostoru, ki ni prostor ne literarno-glasbenega večera ne koncerta, ampak kraj in čas, kjer se preprosto godi zvok in se godi beseda, in zvok izzveni v tišini in beseda ugasne v molku. Kako povedati drugače? Mogoče se ne bom prenaglil, če zapišem, da po načinu organiziranja zvoka - tu mislim na celotni zvočni rezultat, instrumentalni in vokalni - dogodek v Gleju sledi tistemu zvoku, ki nam ga je dal Tomaž slišati na svoji plošči in na samostojnih nastopih; z razliko od le-teh pa je zvok tu nastajal v pestri instrumentalni komu- rodni sloves šele čaka. S klasično hard-bop kombinacijo ustvarja Gojkovič oseben jazz, ki temelji na elementih naše narodne glasbe, posebno na asimetričnih makedonskih ritmih in na naši svojstveni bogati melodiki. Poleg že znanih stvaritev „Ribara starog kči“ in »Slavic Mood“ (spremenjeni naslov makedonske narodne pesmi „Sega se karame“) Gojkovič igra tudi svoje najnovejše teme „Got rio Money“, „No Love without Tears“ (preharmonizirana in prearanžirana stara pesem „Zla-tan prsten ja na ruci imam“), „Kosmet“, „Eats of Monte-negro“ (del »Jugoslavija suite“, ki ga bo te jeseni na II. beograjskem festivalu jazza izvedel Simfonični orkester doma JLA) in na koncu klasično post-bop temo „Flying Rome‘‘. Ob Gojkoviču kot glavnem solistu se odlikujeta tudi Andy Scherrer, posebno na sopran saksofonu, s 2. november 1975 nikaciji: glavno težo zvoka sta ob Milanovem klavirju nosili obe kitari (Tomaž in Jerko) s kontinuiranim „harmoničnim“, enakomerno razpletajočim se zvokom, v katerega so se vključevala — spočetka bolj plaho — tri pihala (dve flavti in klarinet) in žal ne dovolj dobro izkoriščen sicer izredno bogat zvok tolkal. In končno glas, ki ni bil namenjen zgolj reproduciranju besedila ali napeva, ampak je s prosto vokalizacijo več kot enakovredno barval celoten zvok: morda preprost v svojem zvenenju, vendar zapleten in neumljiv v svojem nastajanju, morda boren v dinamiki in tonskem obsegu, vendar bogat v svoji rahlosti in občutljivosti. Ta zvok je ob besedi nastajal v dogajanju, iz katerega se je kdaj pa kdaj izluščila pesem, morda skladba, kjer je bil glas beseda in zvok in se je kot zvok obračal k drugim zvokom in drugim tišinam, neponovljivim in zato tudi »nepopravljivim". Nastajal je mimo modelov, ki bi bili izven njega in ga tako merili in ocenjevali; nastajal je v dogajanju, ki ga ne določujejo zakoni notnega zapisa, temveč zakoni medsebojnega poslušanja in „slišanja“ glasbenikov in ki v njihovem hotenju po zvočenju najde vedno drugo rojstvo in drugo smrt. In obredovanje, naklonjenost in odprtost zvoku - tišini, besedi - molku? Slišanje, naklonjenost in odprtost drugim zvokom — tišinam in drugim besedam — molkom? BORTUREL katerim zna pričarati zvok makedonskih zurl, ter melodični in racionalni Benedetti na klavirju. Ploščo je izdala diskografska hiša Vista (RCA) ima pa številko TPL 11115. Drugo ploščo je Gojkovič realiziral z velikim orkestrom, ki ga sestavljajo priznani mednarodni jazz glasbeniki, med katerimi so tudi naši znanci: trombonist Slide Hampton (obenem tudi coleader), saksofonista Gianni Basso in Sal Ni-stico, trobentač Banny Baily n drugi. Material sta v zanimivem in modernem stilu napisala Duško Gojkovič in Slide Hampton, orkester pa je zaradi velikega števila priznanih glasbenikov dobil naziv Summit Big Band. Plošča je poleg nekaterih drugih priznanih jazz imen izšla v seriji „Jazz A Confrento“ pri mladi rimski discohiši Horo. Njena številka je Hll 101-18. duško gojkovič na ploščah v Kaliji 2. november 1975 glasbena mladina # stran 5 jazz poleti nimbia jazz, peruggia, terni villalago, cttta della pieve, črta de castelo, orvieto 26. jul j - 1. avgust Že lani sem napisal, da je umbrijski festival jazza v marsičem ena od najzanimivejših evropskih jazz prireditev, in to iz več razlogov: predvsem so koncerti vsak dan v drugem kraju in to na srednjeveških trgih, zaradi česar pride do posebnega razpoloženja, kjer se prepletata jazz in stara arhitektura te pokrajine. Poleg vsega so vsi koncerti brezplačni. Organizatorji (turistični in administrativni delavci te pokrajine) so se potrudili, da je letos festival lahko trajal sedem dni, s čemer je bil za en dan daljši kot lani, spremenjena je bila tudi razporeditev koncertov. S tem so pritegnili dve mesteci, kjer lani ni bilo koncertov (Citta della Pieve ih Citta di Castelo), k že poznanim krajem Orvietu, Perugii, ki je glavno mesto te pokrajine, Gubbiu in Temi Valla-lagu. Odlično sestavljen program „paketa“ prvovrstnih ameri&ih glasbenikov, z dodatkom nekaj italijanskih in evropskih atrakcij, je na festival pritegnil množico prek 3000 mladih Italijanov, ki so s svojo nedisciplino grozili, da bodo prekinili festival. Politično različno ušmerjeni (v glavnem radikalni levičarji), toda brez jasnega cilja, so iskali razlog, ki bi jim omogočil protestiranje, pri tem pa jim ni uspelo izraziti svojih hotenj ter jih usmeriti k pravemu cilju. Odraz nemirnega političnega položaja v sosedni Italiji. Delili so plakate, letake, govorili, agitirali, na kratko - bilo je pisano, a je obenem oviralo zbrano poslušanje festivalskega programa. Zato čestitke organizatorjem programa, ki so se morali izredno truditi, da so prireditev uspešno peljali do konca uspešno. Pojavili so se tudi problemi, ko se za toliko ljudi ni dalo omogočiti brezplačnega avtobusnega prevoza, kakor je bilo napovedano in so mladi poslušalci naslednji dan iz protesta onemogočili prihod članov Count Basie Big Band v planinsko letovišče Temi Villalago. Sploh pa je festival vzbudil veliko pozornosti in mali trgi srednjeveških mestec so bili često pretesni, da bi sprejeli vse tiste, ki so bili željni kvalitetnega jazza; pri tem lahko tudi tej mladi publiki (v glavnem) očitamo nepoznavanje jazza (prav kot v Ljubljani). Dala se je premamiti efektom, ni mogla razlikovati kvalitetnega od malovrednega, posebno v zadnjih dneh, ko je bila že nekoliko utrujena. Dogajalo se je, da so igrali predstavniki vseh stilov in to prvovrstni, od rodc-jazza pa do hard-bopa in free-jazzju, toda publika je ves čas žvižgala, tako da so se mnogi italijanski publicisti, ki so spremljali festival, trudili s problemom, kako publiko, vajeno rocka, usmeriti k pravim vrednotam jazza. Vidimo, da obstajajo nekateri skupni problemi, ki zahtevajo pravilen odgovor ter akcijo. Spregovorimo še nekaj o programu. Elvin Jones in McCoy Tyner nista pokazala nič več kot na nastopih v Jugoslaviji, pri ■ čemer prvi nima v svojem kvartetu enakovrednih partneijev, drugi pa ostaja še naprej eden najbofj inventivnih in najbolj svežih likov sodobnega jazza, pianist izredne moči, z odličnimi sodelavci v skupini. Basist Charlie Mingus kljub letom in s pomočjo svojih zvestih sodelavcev, posebno bobnarja Dannie Richmonda, kreira jazz, poln ostrine, temperamenta in tiste popolne predanosti glasbi, Ki je lastna samo črncem. Kot solistični zvezdi sta nastopila dva trobentača: Cheta Bakerja, nekdaj vodilnega cool glasbenika, ki se je na oder vrnil po nekaj letih, smo laže prepoznali po „hladnem“ glasu, kot pa po že precej uničenem tonu trobente; Ted Curson, član mnogih ; avantgardnih skupin, pomembnih za zgodovino jazza, je igral tako stilno nečisto in emocionalno nezainteresirano, da ga nismo mogli prepoznati. Dva avantgardna glasbenika sta dokončno potrdila svoje kvalitete: medtem ko je pianist CecH Taylor igral s svojim triom, ki je nastopil že na prejšnjem glasbenem bienalu v Zagrebu in pri- kazal vse vrednote free-jazza (moč, virtuoznost, s tem','da se poslužuje cele klaviature svojega instmmenta), je nasprotno tenorsaksofonist Archie Shepp iznenadil s popolnoma drugačnim stilom in zaigral nekakšno novo verzijo „mainstreama“, čudovito oblikovanega, ki ga je izvajal z maksimalno čustveno vživetostjo in občasno z inteligentnimi prehodi zaplaval v free-jazz. Resnično veliki glasbeniki znajo presenetiti. Taylorjevi partneiji ne morejo vedno spremljati obilice idej, ki jih njihov vodja dobesedno razmetava, zato pa so člani kvinteta Archie Sheppa več kot dobri glasbeniki, med katerimi je treba poudariti igro sijajnega trombonista Charlesa Greenleeja. Tenorsaksofonist, ki je bil lansko leto na tem festivalu zvezda Thod Jones-Mel Lewis Big Banda, se je tokrat predstavil s svojim kvintetom, ki je moderno usmerjen in ima solidno kvaliteto. Zato pa bossa-nova skupina „Brazil75“ di bila primerna za nastop na resni jazz prireditvi. Med italijanskimi predstavniki omenimo presenetljivo dobri nastop mladega pianista Gerarda Iacoucdja, ki je okusen improvizator z odlično tehniko. Na svojem nastopu se je poslužil traku s posnetkom drugega klavirja, s katerim je na zanimiv način sodeloval. Na drugi strani je znani pianist Giorgio Gaslini vse „zamorir‘ s svojimi podpoprečnimi eksperimenti in je glede na svoj ugled skrajno neprijetno presenetil. Tudi alt saksofonist Mario Scanio se ni bolje odrezal s svojim jalovim eksperimentiranjem in svojo skupino, v kateri je imel dva kontrabasa. Eno izmed najprijetnejših presenečenj pa je prišlo iz Evrope; bila je to mednarodna skupina, ki jo je vodil švicarski trobentač Franco Ambrosetti (z Georgeom Gruentzom pri klavirju in angleškim bobnarjem Tonyjem Oxleyjem ter Henryjem Te-xierom pri kontrabasu). Zaigrali so vrhunski hard-bop s sijajnimi soli in še enkrat pokazali, da evropski jazz glasbeniki lahko marsikaj povedo in prispevajo k sodobnemu jazzu. OGNJEN TVRTKOVIC 6. stran <• glasbena mladina 2. HOMfher 1975 kako ustvarjamo glasbo ..Komponiranje" je menda med vsemi ustvarjalnostmi najbolj zagoneten pojav. Neštetokrat nas zadeoe in tudi prizadene vprašanje: ,,Kako pravzaprav komponiraš? “ Veijetno vsa taka vprašanja povzroča bistvo glasbe same, ki nima v naravi drugega vzora kot alikvotne tone, torej fizikalni pojem in pojav resonance. Ce 'pa dobro prisluhnemo otroku, ki si v ustrezni starosti sproti izmišljuje melodična tonska zaporedja, podlistek polnočni samogovor . Iz knjige ..Večglasno stoletje" avtoija Kurga Honolke smo priredili za naše bralce odlomek s pričujočim naslovom. Knjiga, ki je izšla že pred IS leti zanimivo in poljudno govori o glasbi našega časa. Ob polnoči sta pričeli dve duši v avtorjevih prsih, vznemirjeni od poslušanja serielne glasbe in od preveč popite črne kave, prepirljiv pogovor. „To torej,“ je začela prva, ,je tvoja glasba prihodnosti. To oguljeno jecljanje, čivkanje, škripanje in stokanje, to brenčanje scefranih tonov - ali to sploh lahko še imenujemo glasba? “ „Kaj pa drugega? “ - je odvrnila druga ironično. „Ne vem, ali ta glasba bolj pretrese dušo ali hrbtenjačo ... Saj piska, sika, zvoni, šumi in vihra, kot da bi naj tudi kamni imeli tone in glasove .. ali sejavcu, ki „brunda“ predse drobce melodije, ali ženam-žaloval-kam, ki na našem jugu jadikujejo na grobovih umrlih, brž ugotovimo, kako se raznotera razpoloženja, delovni ritmi, igre povezujejo neprisiljeno s preprostim glasbenim izražanjem. Pričeli smo gojiti od vrtcev dalje tako spontano izražanje v obliki improvizacije, ker ni leprirojena duševna sposobnost, ampak latentno stanje, ki se da več ali manj razvijati in požlahtniti v vsakem človeku. Z drugimi besedami: kdor se nikdar ne poskusi glasbeno izraziti, temu se ne utrne nobena glasbena zamisel. Kajpak je improviziranje lahko spretno in zanimivo ali prazno in dolgočasno. Sloni lahko na samih šablonah, ki jih improvizator niza suhoparno drugo na drugo; lahko pa prinaša zrno duhovitosti, poblisk še „Da, tako poslušamo serielno glasbo!" ..Oprosti, toda kar sem pravkar rekel, se ne tiče najnovejše, marveč glasbe, ki je že zdavnaj postala klasična, glasbe Richarda Wagnerja. Dovolil sem si namreč citirati sodbo Friedricha Hebbla." ,.Pusti stare trike! Ali hočeš primerjati podobnost med Wagnerjevo in serielno glasbo le zato, ker so Wagnerja - sicer za relativno malo časa - odklanjali in tudi ne razumeli? “ ..Primerjati prav gotovo ne. Pač pa hočem reči, da tudi najnovejša glasba ni nastala sama od sebe in tudi ne čez noč. Kdor zasleduje zgodovino glasbe od pozne romantike dalje, bo jasno sledil etapam na poti od Wagnerjeve opere Tristan in Izolda, prek proste atonalnosti do dvanajsttonske in serielne glasbe. Prav gotovo ne trdiš, da glasba brez teme, melodije in harmonije v tradicionalnem pomenu sploh ni glasba! Bile so in so še pomembne glasbene kulture, ki tega, kar poznamo v Evropi šele rfekaj kratkih stoletij in kar velja kot osnova glasbe - sploh niso poznale. Poglej le grško glasbo! O njenem globokem delovanju pripovedujejo stari filozofi čudovite stvari, in vendar sta ji bili tema in večglasje tuji. Prav tako je še danes z glasbo Indijcev ali Kitajcev, katerih ritmična rafiniranost je močnejša od evropske. Kar pa se tiče oguljenega jecljanja, kaotičnosti serielne glasbe, pa vendar veš, da videz vara: pravo nasprotje 'totalnega kaosa je totalen red, v katerem je vse na svojem mestu in kjer je čutiti ratio." „Kdo le to rad posluša? Moja ušesa tega niso sposobna, čeprav z zadovoljstvom poslušam Hinde-mitha ali Bartoka!" „Rad bi te opozoril na relativnost zmožnosti poslušanja. Pomisli, daje Schubert pogrešal pri Webru -enem izmed najbolj nadarjenih me-lodikov romantike - prav melodiko in da so potrebovali stoletja za spoznanje, da je Bachova Umetnost fuge kaj več kot le učena muha. O ogorčenem reagiranju sodobnikov na Tristana ali Elektro pa naj raje molčim.” neizrabljenega izražanja, ugodno muzikalno napetost. Na take predis-pozicije naj bi bil vsak poklicni vzgojitelj posebno pozoren. Pot od improvizacijskih sposobnosti do ustvarjanja glasbenih umetnin pa ne vodi le preko ustreznega znanja materije in preko nadpovprečne sposobnosti posredovanja lastnih zamisli, ampak je vezana na raznoliko motiviranost ustvarjalca pri njegovih skladateljskih podvigih. Psihologija razpolaga že s kopico znanstvenih teorij o tem, kaj naj bi bil ustvarjalni proces. Sociologija pa pravi, da ni le neposredno doživetje kvas za nastanek in oblikovnost umetnine, ampak je ta lahko naročena. Ustvarjalčevo vživljanje v snov, ki naj bo srž njegove umetnine in gibalo njegove domišljije, ne more po vrednosti zaostajati za neposredno motiviranostjo. „Strinjam se, da o tem ne govoriva. V nečem sva si edina: daje bilo novo vedno nerazumljivo, je poceni fraza. Bacha niso pozabili zato, ker bi bil za svoj čas preveč drzen, marveč ravno obratno: ker je bil zastarel. Handel in Haydn sta pisala glasbo, ki jo'je zahteval njun čas in sta bila slavna, zelo popularna mojstra. Prav tako Be.thoven. Sele z Beethovnovimi poznimi deli se je pričela problematika modernega umetnika, ki prehiteva svoj čas. Da je Mozart umrl v revščini, ni bilo zato, ker bi ga napak razumeli kot revolucionarja. Po operi Beg iz se-raja je njegova popularnost rasla. Ko je obiskal Prago, so poulični muzikanti igrali napeve iz Figara po vseh gostilnah. Mozartu je spodletelo iz povsem socialnih in ne estetskih vzrokov.*' „Zdaj si pač naštel samo genije, ki niso bili toliko revolucionarji kot dopolnjevalci.. „Prosim te! Ali ni bil Wagner predrzen novator? In vendar je pred smrtjo dosegel triumfalno slavo. Okrog leta 1880 so vsa operna gledališča igrala njegove glasbene drame. In ne le tradicionalist Brahms, tudi njegov ..napredni" antipod Bruckner je še doživel srečo priznanja. Schubert v svojem kratkem življenju ni bil znan, ker je bil preprosto neznan, uboga para, čigar simfonije v C-duru niso zavrnili zaradi nerazumljenosti, marveč zaradi površnega rokopisa, v katerem je mrgolelo napak. Chopin je bil v svojem omejenem krogu, ki je njegovo ezoterično glasbo sploh lahko sprejemal, zelo upoštevan. Da ne govorimo o mojstrih, kot so bili Doni-zetti, Meyerbeer ali Verdi. Tudi šokantni novator Richard Strauss je že kot mladenič osvojil glasbeni svet s svojimi simfoničnimi pesnitvami in opero Salome; prav tako Stravinski s Petruško. Ne, pravljica o nepriznanih genijih ni nikakršen argument. Z njo se ne da ničesar dokazati." „Toda tudi nič nasprotnega ni mogoče dokazati! Vsaka primerjava s preteklostjo šepa. Sam si že namignil, zakaj: sociološko sta se produkcija in sprejemanje glasbe vedno spreminjala, nikoli pa tako korenito Da je komponiranje daljšega, obsežnejšega dela svojevrsten splet spontanih domislekov s selektivnim razvrščanjem in razvijanjem glasbenega materiala, ki ga ti domisleki sprožijo, drži. Vendar je že pojav spontanih domislekov skrivnost, kajti nekemu ustvarjalcu se vsiljujejo na klavirju, drugemu preko notranjega sluha, tretjemu v obliki notne slike, čeprav je prav gotovo sočasna prisotnost vseh treh komponent ideal ustvarjalne dejavnosti. Pri opazovanju in vrednotenju komponiranja zadevamo slej ko prej ob nadarjenost, ki s svojo fantazijo gradi umetnino iz preskušenih formul, in ob zelo redko genialnost, ki presega, odklanja ali celo razbija ustaljene norme, pravila, postopke. Kakšni živčni procesi se skrivajo za prvim in drugim duševnim procesom, je vprašanje, ki terja od psiho- kot danes. Odnos med sodobno glasbo in občinstvom se je razmaknil. Podobne situacije, kot je danes, v preteklosti ni bilo - vsaj v nedavni ne.“ „Vem, kaj hočeš. Hočeš glasbo, ki nima občinstva in ga predvidoma tudi ne bo imela, braniš jo le kot legitimen izraz nafcga časa." ..Prepričan sem, da to tudi je.“ „Čeprav je noče nihče poslušati? “ ..Čeprav! Kaj se pravi nihče? Pri dobro organiziranih koncertih avantgardne glasbe se zbere vendar nekaj sto ljudi. Koliko pa naj jih bo, da bo po tvojem mnenju legitimna? Dvajset, dvesto, dva tisoč? Dobro, klasična, abonentska glasba privabi več poslušalcev, kot jih privabi nova. Toda kdo ti daje pravico, da obsodiš določeno vrsto glasbe, ker privabi morda le sto poslušalcev, Trubadur v operi pa kar tisoč? Ob številkah, s katerimi razpolaga industrija zabavne glasbe, ostane tudi število poslušalcev klasične glasbe skromno in prednost nasproti sodobni glasbi se ob tem tudi skrči. Obe pa vsekakor potrebujeta finančno podporo. Najbolj osamljena glasba je danes najbolj poštena in najbolj dosledna. Ker sodobni glasbi za občinstvo niso dani družbeni pogoji, se avantgardisti odpovedujejo kompromisom. Nimajo občinstva in nanj tudi ne računajo." „In tak snobizem te ne razjezi? " „Ali boš obsojal tudi srednjeveške skladatelje, ki so pisali visoko učeno glasbo in niso nikoli mogli računati na občinstvo? Ali misliš morda, da so bili umetelni moteti in maše, ki so jih peli v gotskih cerkvah, napisani za užitek „ljudstva“, ki je tam klečalo na kamnitih tleh? Nikakor - to je bila glasba za božjo slavo, ki jo je razumela majhna peščica glasbenih izobražencev v samostanih in na dvorih! Dejal sem že, da ne more veljati mehaničnost zgodovinskih dokazov, nakazati bi želel le, da današnja osamitev nekaterih umetnostnih smeri ni povsem brez paralel v preteklosti." ,.Kakšen absurd danes! Ali ne bi bilo mogoče, da v času radia, filma in plošč sodeluje pri uživanju glasbe glasbena mladina • stran T logov raziskovalne napore. Vsa dosedanja demistifikacija ustvarjalnih procesov se naslanja na dejavnost prvega in drugega signalnega sistema v možganski skorji, o kateri govori znameniti ruski psiholog Ivan Pavlov, pri čemer moramo upoštevati, da imamo v možganski skorji še vedno okoli pettisočkrat več živčnih zvez, kot ima sodoben računalnik električnih spojev. Kaj vse odloča pri spajanju teh zvez, je navidez nerešljiva uganka. Najtežje ustvarjalec najde odgovor na vprašanja „kako si tole skladbo skomponiral, zakaj si jo napisal, kdaj si si jo zamislil". Imamo sicer v sodobni literaturi nekaj tehtnih poskusov osvetliti na konkretnih primerih ta proces. Naj omenim nemškega sodobnega poeta Hansa Magnusa Enzensbergerja, ki je napisal razpravo ..Nastanek pesmi“. Pre- vedel jo je Niko Grafenauer. V tej razpravi Enzensberger pojmuje pesniško ustvarjanje kot asociativnoteh-nično operacijo. Ali velja to pojmovanje tudi za glasbeni ustvarjalni proces? Odkar se tudi glasba odpoveduje svoji nekdanji ..romantistični vzvišeni drži“, kot pravi prevajalec, gotovo vsaj delno tudi zanjo. Nemški pionir avantgardne glasbe, Karl-heinz Stockhausen, je pred desetimi leti naslovil na izbrano glasbeno občinstvo tele drzne besede: „Sklada-telj naj vendar misli!" Pri tem je Stockhausen nesporno namignil na isto, kar se danes dogaja v kibernetiki. (Definicija kibernetike: znanost razmerij, ki preučuje regularno obnašanje visoko kompleksnih energiziranih sistemov -tudi ljudi in skupin ljudi - z matematičnimi metodami). Vedno gre za ..vhodne zahteve", ki bi jim rekli ustvarjalni vzgibi, za „črno skrinjico", to so naši ustvarjalni procesi v človekovih možganih, in za „iz-hodne podatke “, to je izgotovljena notna slika. V svojem predavanju v društvu za primerjalno književnost z naslovom „Poezija in kibernetika" izhaja Denis Poniž iz dejstva, da vzpostavljanje kibernetičnih sistemov pomeni tudi obvladanje1 človekove umske dejavnosti. Ce pa pripada svet umetnosti človekovi umski dejavnosti in ni „iskra božja‘\, in če bo nekoč mogoče opisati to dejavnost, jo spoznati skozi nastajanje določenih produktov zavesti, potem pripada tudi ta svet umetnosti fizični sferi... Denis Poniž končuje svoje sklepanje z vprašanjem: „Ali evropskega človeka kibernetike skuša oropati še za zadnjo samoprevaro za umetnost, (po naše: za 2. november 1975 glasbo? Današnje komponiranje se zares čedalje bolj razlikuje od tradicionalnega, ki je vladalo več stoletij v glasbi. Zaradi svoje poudarjene arhi-tektonike mnogo bolj zaposluje miselno kot pa čustveno plat človekove duševnosti. Zaradi odmikanja od pretežno subjektivnih odnosov do življenjskih procesov bolj ceni duhovitost, zanimivost, dovtipnost in presenečenja, vse manj pa čutnost in zanesenost. Zaradi novega tonskega materiala pa terja nenehen študij novih izraznih možnosti. Ali smemo biti srečni in zadovoljni, da so nam še neproučeni, nekontrolirani in neprogramirani duševni vzgibi vsaj delno usmerjevalci pri ustvarjalnem procesu? Kakšnega genija v glasbi bo še mogla roditi kibernetska tehnika? PAVEL Sl VIC več ljudi kot kdajkoli poprej - in tudi pri uživanju sodobne glasbe? “ „Kaj hočeš? Tega pa ni. Le odpri radio: poplava tonov - tu imaš svojo demokratično glasbo!" „Ti misliš na glasbo, ki-je eksistirala v vseh časih. Ne pozabi pa, da modema reprodukcijska sredstva koristno služijo tudi resnični umetnosti. Beethoven in Bach imata danes milijone poslušalcev in tudi uspešne sodobnike, kot so Stravinski, Orff, Šostakovič, Britten ali Me-notti, posluša danes neprimerno več ljudi kot kdajkoli. „In kaj hočeš s tem dokazati?" „Da je tudi danes mogoče pisati glasbo, ki najde svoj TI s predpostavko, da išče skladatelj v občinstvu partnerja in ga ne zaničuje." „Dobro. Proti glasbi, ki je napisana za en dan, nimam ničesar. Kdor sklepa kompromise, bo imel vedno lažje stališče. Toda dnevna slava hitro preide! Kdo se vpraša danes še po Menottijevem Konzulu ali Brittnovem Petru Grimesu, ki sta bila svoj čas svetovna uspeha? “ " „Če bi se operne hiše in koncertne dvorane zaprle sodobnikom, bi bil njihov repertoar še bolj muzejski, kot je že brez tega. Bodi vesel, da se tudi danes skladatelji trudijo za razumevanje občinstva - v interesu nove. glasbe bi jih bilo treba ohrabriti. Kajti brez tega bi bil prepad, ki loči razne glasbene smeri pa tudi dediščino in sodobnost, popolnoma brez upanja in nepremostljiv." ..Oprosti, kaj pa pomeni razumevanje občinstva? Kakšnega občinstva? Abonentskega občinstva na simfoničnih koncertih? To gre zamenjat karte že tedaj, če je na sporedu Hindemith. Ali misliš na peščico navdušencev, ki posluša oddaje nočnih študijev? Njim pa spet ne moreš ponuditi poštenih kompromisov Menottija ali Brittna. Na katero občinstvo torej misliš? Saj ga ni! Rekel sem že, daje stanje današnje glasbe neprimerljivo. Nikar se ne slepi z nekdanjimi triumfi velikih mojstrov! Zakaj je bil Beethoven lahko uspešen? Ker je bilo njegovo občinstvo dovolj izobraženo, da ga je lahko razumelo. To ni bil nikakršen nedoločljiv narod, ampak maj- meniško kuto askeze. Bolj neprijazne glasbe še ni bilo." „Toda s tem priznavaš prav njeno legitimnost kot izraz časa! Ali misliš, da je čas, nad katerim visi Damoklejev meč atomske nevarnosti, posebno zabaven? Ne, prijatelj, dokler je umetnost svobodna, ne moreš ukazati Kafki, da piše namesto deprimirajočih vizij zabavne romane, da Picasso namesto groze v Guernici slika žanrske slike in da Alban Berg namesto senzibilne žalosti svojega Wozzecka laže v bleščečih harmonijah." „Nihče poklicnim vidcem ne krati pravice, da gledajo črno. Toda ni vsak, ki opisuje temo, Kafka, ki zagrizeno snuje dvanajstonske vrste, Alban Berg. To, čemur nasprotujem, je diktatura epigonov. ki so.le pokukali čez plot in jih managerji predstavljajo kot reprezentante moderne. Ali misliš, da čas tridesetletne vojne ni bil tudi poln obupa in težav? In poglej resno umetnost H. Schutza - menda ne boš rekel, da ni času primerna? Ali sme današnja umetnost imeti le eno oko? Ali mora ostati na drugo, s katerim naj bi gledala na svetlejše strani našega bivanja, slepa? “ „Postavljaš vprašanja, na katera sodobnik ne more z gotovostjo odgovoriti. Odgovori lahko le z osebnim odnosom. Ne verjamem, da bi bila glasba lahko danes lepa v smislu .Jepili melodij" klasike ali romantike. Kdo ve, ali je v krizi stilov in pridobitniške miselnosti sploh mogoče ustvariti popolno umetniško delo? “ „Morda bi zmogel to Mozart, če bi danes živel? " „Geniju je vse mogoče - morda celo spremeniti množico poslušalcev v občestvo, kaos stilov v povezano in razumljivo govorico." „Bojim se le, da novi Mozart ne bi imel nič lažjega stališča kot pred 200 leti. Avantgardni menažer bi ga izkoristil že zato, ker bi bil Mozart." »Upajmo na Mozarta našega stoletja - morda bo našemu strahu prinesel nasmeh, opogumil našo resignacijo z vedrino, ki kot Čarobna piščal poleg Rekvijema stoji ob robu žalosti." hen krog plemstva in meščanstva. Socialna in izobrazbena struktura sta bili daleč enotnejS, kot je množica današnjih posluša leev. In ko se je Beethoven, da ostanemo pri njem, v starosti odmaknil od konvencije, kar mu je narekovala notranja potreba, je bilo tudi s prijateljskim odmevom konec; zadnji godalni kvarteti še do danes niso dosegli popularnosti, kot ostala dela. Ali so zato manjvredne umetnine? ‘‘ ..Odgovarjam z nasprotnim vprašanjem: ali je Beethovnova 5. simfonija manj vredno umetniško delo zato, ker je popularna? “ raj? Ki po vsem tem, kar je to nemilostno stoletje prineslo človeštvu in morda še skriva v svojem naročju, kljub množični potrošnji in demokraciji, ne verjame v patos božjih glasov iz elizija, na „Seid umschlun-gen, Millionen"? “ „Nič ne očitam. Toda jezi me zmerna ošabnost, ki meri na „zani-čevanje prav istih milijonov" - obenem pa se pusti subvencionirati v eksluzivnih laboratorijih radijskih študijev in na glasbenih festivalih s sredstvi prav te zaničevane množice. In še slabše! Priznati moraš, da je danes biti laže izvajan z neko seriel- „Ne. Toda NE na obe vprašanji dokazuje le, da razširjenost ne more biti merilo za vrednost umetniškega dela. Popularnost je, če ni dosežena s poceni špekulacijo in zavestnim zniževanjem ravni, milost - in bojim se, da živimo v zelo nemilostnem času. Ali se jeziš na skladatelje, ker so toliko pošteni, da priznajo svojo skepso? Ker ne verjamejo v majave mostove med danes in vče- no stvarco - četudi le ob strani, kot s skladbo, ki hoče biti razumljiva. Kakšna izbrana avantgarda je to, da ne poskuša - tako kot je mladina včasih - viharno osvojiti sveta, marveč hira v sivi resignaciji, kalkulira papirnate izračune in se skriva pred svežim zrakom! Moja ušesa slišijo kot osnovni ton le govorjenje o ne-utešenosti, resignaciji, o sivem nesmislu. To je glasba brez vere, a z 8. stran • glasbeno mladina dobrava Celodnevna šola je danes pojem, ki zadeva nas vse, posredno ali neposredno. Poleg vseh drugih vprašanj, ki si jih postavljamo, se gotovo mnogi sprašujemo, kako uskladiti vse individualne, doslej tako imenovane izvenšolske dejavnosti, s poukom, ki otroka zaposluje skoraj ves dan. Vsaj tako si v naglici predstavljamo. Ta pouk pa seveda ne traja tako dolgo, da bi otroci po njem ne bili zmožni za noben miselni napor več, saj je bilo že do sedaj mnogo otrok v podaljšanem bivanju, se praS>i, da niso presedeli v šoli nič manj časa kot pri celodnevnemu pouku. Spomnimo se še tega, da celo otroški vrtci delujejo vsak dan od pol šestih do pol štirih popoldne, to se pravi, da tudi mnogo malčkov biva v njih ves ta čas! Gotovo je najbolj pravilno, da se z otroki vse te ure, ki jih prebijejo v šoli, čimbolj aktivno ukvarjamo, jih usmerjamo, jim pomagamo do znanja, do discipline, do samostojnega učenja. Učenec v celodnevni šoli mora v tej ustanovi tako poslušati učenosti', se učiti, delati naloge, jesti, telovaditi in se sproščati. Zato ima šola nanj izredno velik vpliv, pri čemer imajo vzgojitelji ogromno odgovornost. V našem časopisu nas zanimajo predvsem problemi glasbene vzgoje, zato smo se odločili obiskati nekaj šol, ki so že uvedle celodnevni pouk in se pozanimati, kako pri njih poteka glasbeni pouk, koliko jim je mogoče šolo opremljati s potrebnimi napravami, ploščami, instrumenti in podobnim, kakšne so glasbene dejavnosti učencev poleg pouka ter tudi toj kako sodelujejo z glasbenimi šolami, ki zaenkrat še niso v sklopu obveznih šol in za katere imajo učenci čas le pozno popoldne. Septembra smo obiskali Dobrovo, prijazen kraj nedaleč od Ljubljane, ki ima dve šolski poslopji. V starejši zgradbi ob cesti, ki pripelje z Vrhovcev, bivajo otroci prvih treh razredov, osnovne šole. V isti stavbi so tudi prostori vzgojno-varstvenega zavoda, tako da nas že ob vhodu sprejme vesel otroški živ-žav. Kljub nemodernemu šolskemu poslopju učencem tu ne manjka prijetnega vzdušja, mlade učiteljice si prizadevajo v pouk vnesti čimveč pestrega, in že na oglasni deski na stopnišču nas ustavi lično napisan podroben urnik krožkov. Te dejavnosti otroke seveda veselijo in glasbeno udejstvovanje jim je močno pri srcu. Sola ima Orffov instrument arij, ki bi ga rada še podvojila, da bi lahko bilo čimveč učencev naenkrat aktivnih. Najmlajšim šolarjem je tak glasben pouk, ki je lahko povezan tudi z ritmičnimi gibi in plesom, česar se seveda zavedajo tudi učiteljice, najljubši in najkoristnejši. Šola je založena s ploščami in otroci jih pogosto poslušajo, v programu pouka je tudi nekaj ur poslušanja glasbe brez predhodne razlage, ob čemer učenci rišejo svoje vtise. Radio, ki je menda skoraj v vseh razredih, jim dela družbo v jutranjih urah, da je tako otrokom kot tovarišicam bolj domačno, pozneje pa ga odprejo med poukom za poslušanje radijskih oddaj za mladino, katerih urnik imajo kar na steni v razredih. Sola premore še zborček 36 otrok, ki se pridno udejstvuje in ob raznih priložnostih priredi majhen koncert za starše. Otroci te šole so prosti okrog četrte ure popoldne, toda šolsko vodstvo ima mnogo razumevanja za želje po izvenšolskem udejstvovanju, tako da lahko učenci, ki se učijo instrumentov na glasbeni ■ šoli, zapustijo pouk že po drugi uri. I. M5 Nič drugače ne velja za dijake višjih razredov, se pravi od čef ^ tega do osmega, ki pa obiskujejo lično moderno šolo na gričku j vasjo. Okolje je mimo in zeleno, zgradba svetla in sončna, v vrow{t dneh najbrž kar pretopla, notranjost prostorna. Uidi tu si prizadevajo otrokom ustvariti vzdušje, ki bi jim omogočalo sproščenost domačnost pa kljub temu vlilo v mlade glavice čimveč novega f koristnega. l/t Ves ta čas, ki ga dijaki prebijejo v šoli, je treba razdeliti na razC dejavnosti, ki si jih lahko v začetku leta izberejo sami. Poleg običCj‘ nega glasbenega pouka premorejo Orffov orkesterček in pa ogiL^ men zbor, kar devetdeset mladih pevcev, ki so nad svojo izbi dejavnosti tako navdušeni, da se zaradi nje odpovejo celo marsiklei teri uri rekreacije. Tako zelo radi pojejo, da so za neko proslcfi preprosili eno od tovarišic, da jih je vodila namesto zadržane&S zborovodje. In zapelo jih je, na lastno željo, vseh devetdeset! y Bilo bi imenitno, če bi se dalo te šolarje včasih pripeljati,^ Ljubljano na kulturne prireditve ali pa organizirati manjše koncev?' pri njih na šoli, toda tu se vedno znova pojavlja pomanjkanje sm stev, ki tare kar vse šole po vrsti. Za število otrok, ki ga premol šola v Dobrovi, bi bilo treba najeti več avtobusov, kar niso mačf^ solze. Se šole v Ljubljani zavedajo svojih velikih prednosti? KAJA ŠIV “o !. v FOTO: MARKO RUDOŠs, največ n f/i h so napisali najmlajši Grožnjan vendar ni na koncu sveta - Čeprav marsikdo ta0r misli. Kljub dolgi poti se tja vendarle da priti... a Tako pripoveduje Danijela, trinajstletna Beograjčanka, ki se Al udeležila tečaja otroškega zbora. Kljub neprespani noči v prem trpanem kupeju je bilo srečanje z Grožnjanom zanjo doživetje. h Kako so Grožnjan doživljali mladi Slovenci? .f( Vse bolj se bližamo Grožnjam. Naša nestrpnost se stopnjuj Kakšno bo mesto? Kaj nam bo prineslo? Polni smo vprašanj ^ našem bodočem tritedenskem domu. a- In že se srečujemo s prvimi grožnjanskimi hišami. -Značiln* istrske hiše so to, grajene iz kamenja, med njimi pa se vijejo kako^i neskončen labirint ozke ulice. Kdaj pa kdaj je nad visokim^ strehami mogoče opaziti vršičke dreves, ki edini poživljajo sivop rjavo kamenje in rdečo zemljo. ii Renata Karba, ki je napisala gornje vrstice, je v tečaju otroškega zbora od 16. junija do 5. julija bila članica uredništva GI&& Grožnjana, glasila, ki so ga izdajali nadebudni mladi novinarji '■< okviru prostih aktivnosti. i Prvi kamp je nasploh pokazal nešteto možnosti za glasben^ udejstvovanje naših mlajših članov. Grožnjanske delovne počitniete iz vse Jugoslavije zbranih mladih zboristov pa so po svoje lahkC'l zgled, kako naj bi organizirali glasbene aktivnosti v celodnevni šofc* Dopoldrie je bilo namenjeno zboru pod vodstvom dirigenta Zlatar$ Vaude, popoldne pa je potekalo v sproščenem urednikovanji biltena, igranju v Orffovem orkestru, oblikovanju keramike, risanji in še neštetih drugih dejavnostih, ki so bile za osnovnošolci koristne in zanimive. Takole je pripovedovala v biltenu Gordani Mrkobrada iz Beograda: 1975 > ^ vrsti naših svobodnih aktivnosti je pripravljen tudi tečaj, ki vodi profesor Jack Buckley iz Anglije. Njegova naloga-je, da nas ■ kako najlažje dojemamo glasbo, pravzaprav zvoke v nas samih °koH nas. Na prvi uri je bil to malce trd oreh, počasi pa se 'ajamo loviti zvoke okoli sebe. Profesor nam je pojasnil, da s 'lušanjem zvokov v sebi in okoli sebe tudi veliki skladatelji var ja jo svoja dela. “ fcbo je bilo slišati skoraj iz vsake hiše 'a otroškim zborom so prišli v Grožnjan mladi Nizozemci, di, Belgijci, Jugoslovani. Nekateri Švedi so prinesli s seboj 'kelharpo, folklorno predhodnico in, lahko bi rekli, neke vrste ftco violine. Za njimi so nekaj vreč piščali in gosli in lajn lesli s seboj trije madžarski glasbeniki, trio Sebo, ki že nekaj let nema izvirni tiačin petja in igranja in tako ohranja folklorno Učijo. Prvič letos in upajmo, da ne zadnjič, je Center glasbene ldine pripravil foklomi tečaj. Jugoslavijo so zastopali zagrebški sarajevski strokovnjaki s področja etnomuzikologije, člani fol->rne skupine Jože Vlahovič iz Zagreba pa so demonstrirali plese m narodov in narodnqsti. Izredno zanimive teme razgovora, fdno zanimive izmenjave izkušenj in predstavitve različnih kul-1' vendar na žalost premajhna odmevnost; tečajev se je udeležilo <) premalo - tudi naših - glasbenikov. ftevilnejši je bil tečaj amaterskega simfoničnega orkestra. Raven fianja je vsekakor ustrezala izobrazbi - v glavnem srednješolski planov orkestra. Truda pa zato v pripravo koncerta ni bilo prav ■ manj vloženega, še več, orkestraši so se že kar malo pritoževali, Jrnajo preveč dela. Vsak izmed njih je sodeloval tudi v komornih Prhlih ali v tečaju jazza, pa časa reš ni bilo na pretek. „Jazz na /i" je bil od vseh nastopov morda najbolj prisrčen in privlačen. Mu Petroviču in njegovim sodelavcev BP Conventionu je uspelo Pdbuditi samoiniciativnost in kreativnost mladih glasbenikov, od Jerih nekateri dotlej še nikoli niso igrali jazza. &ne in manj glasne aktivnosti čas, ko so v prvih treh tednih avgusta v šoli neutrudno JPevala dekleta, članice beograjskega zbora Collegium musičum, 'i so se v Kaštelu upevali Švicarji - Kammerchor Seminar ,}esnacht in iz Loggie odmeval Barberijev Adagio, ki ga je fnčno usmerjal Uroš Lajovic, je bilo iz delavnice v inštitutu ~fi drugačne glasove - drgnjenje smirkovega papirja in pil po žag in kladiva. V delavnici mojstra Collona so maloštevilni, 1° Pa toliko bolj zagnani „delavci“ prodirali v bistvo orgel, jih •Javljali, čistili in ponovno sestavljali, da bi jim povrnili nekdanji ^k- Mojster Collon, ki sicer v Belgiji gradi nove instrumente, je rf/ usposobil grožnjanske in bujske orgle, še leto ali dve pa bo s Virni tečajniki restavriral pozitiv iz Završja. Njegov trud ne rodi vedno sadov, kot naj bi jih - v Grožnjanu razen treh vn°v, ko traja orgelski tečaj, na orgle nihče ne igra, kar pomeni, dragoceni instrument počasi spet propada. Ne se je mirno izteklo v Grožnjanu ni zbora ali orkestra, posebej še, če so glasbeniki lpZno kitaristi, je v mestu mnogo manj hrupa, d 0 živahni avgustovski kulminaciji, ko so slikarji in keramiki že uJeilco. P°^uia^ neprestano „piljenje“ violin in „a-a-a“ in i,' upevanja zborov, se je začetek septembra v centru zdel JiPMčen. Kitaristov iz Reške hiše (ki naj bi bila že letos poleti D 0 novi družabni center kampa, pa je bila komajda usposoblje-a to, da je kdo v njej mogel igrati in še zdaj, ko to pišemo, ni Ppinorna gotova) skorajda ni bilo slišati, trikrat klavirski trio . bil preglasen, le čeliste je profesor Valter Dešpalj najbrž ‘Sanjal, da jih je bilo slišati po nekaj hkrati. ,, °Kvrstno razigranost so v prihajajočo jesen vnašali udeleženci Ust sre^nieveške in renesančne glasbe,ki so pod strokovnim ^va^T ^nc*ree von Ramm, znane specialistke za staro glasbo, toan^ .^°Pp'° srednjeveškega misterija. Grožnjan so za teden dni animat°rji, ki so se učili še kako koristnega dela -levi?6- r?mentarjev za mladinske koncerte, priprave radijskih in 4 Mesto reportai' zraven pa so s svojo družabnostjo zapolnili 'l'o°dS° oc^(’ ie center tako ali tako kmalu zaprl svoja vrata. Za (pravi ^76, redstave. Vsako leto postane Salzburg julija in avgusta prava Meka za ljubitelje umetnosti iz vsega sveta. Na ulici skoraj ne slišite nemško, preplavljene so z Japonci, Američani in drugimi, ki so srečni, če lahko slišijo vsaj en koncert ali eno operno predstavo. V senci festivala so na visoki šoli za glasbo vsako leto tudi številni tečaji v okviru poletne akademije Mo-zarteum. Tukaj se zbirajo mladi glasbeni umetniki, ki se izpopolnjujejo pri znanih svetovnih pedagogih in umetnikih. Tečaji so izredno intenzivni, nekateri potekajo dopoldne in popoldne, vmes pa lahko slišimo iz vsake sobe zavzeto vadenje. Najzahtevnejša je operna šola, saj zahteva veliko prejšnjega znanja in le po hudi preizkušnji izberejo najboljše. Le-ti pod vodstvom profesorjev šest tednov spoznavajo operno literaturo, umetnost igre, maskiranja. Svoje trdo delo pokažejo na opernih produkcijah, ki jih domačini, kritiki in ostali spremljajo z velikim zanimanjem. V okviru Mozarteuma deluje vsako poletje tudi simfonični orkester. Le-ta sc združuje z dirigentskim tečajem, ki ga vsako leto vodi drug priznani dirigent. Ob koncu tečaja je koncert, na katerem igrajo iz posameznih tečajev za instrumente izbrani mladi koncertanti. Tako ima vsak mladi udeleženec tečaja še večjo voljo za vadenje, saj lahko z orkestrom igrajo resnično najboljši. V mesecu juliju so veličastno odrli letošnji festival, na katerem vsa-o leto nastopajo najboljši reproduktivni umetniki na svetu. Vrhunec letošnjega festivala je bila operna predstava Don Carlos. Dirigentsko paličico in režijo je imel v rokah veliki Herbert von Karajan, ki je imel izredno srečno roko pri izbiri pevcev. Izbral je odlično italijansko E:vko Mirello Freni, Spanca Placida ominga, Bolgara Nikolaja Giaurova in druge. Na velikem odru Festspiel-hausa je s številčnim opernim zbo-' rom in statisti znal pričarati vzdušje na španskem dvoru konec 16. stoletja tako prepričljivo, da je človeku marsikdaj zastal dih. Letos je Salzburg po 16 letih poleg velikih dirigentov, kot so Karajan, BShm, Ozawa, Zubin Mehta, Claudio Abbado in drugi, z velikim navdušenjem sprejel Leonarda Bernsteina. Seveda so bile karte za oba koncerta, ki ju je dirigiral v Salzburgu, razprodane že pred pol leta. Kakšno veselje je zavladalo med mladimi udeleženci poletne akademije, ko smo izvedeli, da je na tiskovni konferenci Bernstein mladim dovolil obisk na generalki za koncert! Navdušeno smo ga pozdravljali in ob koncu koncerta je bilo slišati ploskanje, topotanje z nogami in vzklike „biavo“ skoraj pol ure. To ni nič čudnega, saj je slišati in videti Bernsteina resnično doživetje, ki ga je le težko opisati. Prav gotovo pa je bilo za našega dirigenta, Toneta Kolarja, ki ga poznate z mladinskih koncertov kot dirigenta in komentatorja, srečuje z Bernsteinom kot umetnikom in človekom še mnogo globlje in intenzivnejše. Nedvomno bo za nas zanimivo, če nam bo o tem povedal več sam: ..Bernsteina poznamo pri nas le po njegovih mladinskih koncertih, ki jih je predvajala naša TV. Ravno tak, kot je bil v teh oddajah, neposreden, enostaven in ves zavzet, da bi mlade rad prepričal o lepotah glasbe, je tudi v resnici. Najbolj sem bil presenečen, da si je kljub velikim obveznostim v Salzburgu vzel vedno čas zame, če sem se hotel z njim pomeniti o problemih kakšne partiture. Čeprav je po dirigentskih Kvalitetah povsem enakovreden Kara-janu, Soltyju, Bohmu in morda še komu, je po svoji človeški širini in enostavnosti daleč nad temi imeni. Prepričan sem, da so ravno zaradi te človeške topline njegove oddaje za mlade poslušalce tako uspele, ker zna poleg dirigentske in govorniške spretnosti najti tako odkrit in neposreden stik z mladimi poslušalci." Bernstein se je predstavil kar v treh vlogah: kot skladatelj, pianist in dirigent. Kako je vse troje lahko združeval? ,.Najbolj me je zanimalo, kakšen bo Bernstein kot skladatelj. Tudi tu, moram priznati, me je s svojo glasbo prav presenetil. Kot skladatelj ne sega po pretirano modernih sredstvih. V spominu mi bo ostal izredno lep solo otroškega soprana v 2. psalmu njegove skladbe Chichester Psalms, ki ga je pel član zbora Dunajskih dečkov in je izražal zopet tisto Bernsteinovo človeško iskrenost, ki poslušalca takoj osvoji in pritegne. kljub izrednim pianističnim sposobnostim je v tej vlogi le malce zaostal za skladateljem in dirigentom. Verjetno v svoji vsestranski dejavnosti ne more ure in ure presedeti za klavirjem. Vseeno pa je bila izvedba Mozartovega koncerta pravo doživetje, ker se je igra orkestra in solista spojila v vseh interpretacijskih odtenkih. V svoji tretji vlogi - dirigenta je seveda največji. Prav posebno se je to poznalo pri izvedbi Mahlerjeve 8. simfonije, ker ima, kakor sam pravi, do tega skladatelja ista občutja kot sin do očeta. Prepričan sem, da danes ni dirigenta, ki bi tako čudovito izvajal nenavadni svet Mahlerjeve glasbe. MONIKA KART1N parada svetovnih in domačh glasbenikov Beograd se je pred dnevi poslovil od svojih gostov - udeležencev sedmega glasbenega festivala, beograjskih glasbenih slavnosti ali s kratico BEMUS. V dvanajstih dneh festivala, od 7. do 19. oktobra, se je beograjskemu občinstvu, ki vsako leto budno in mnogoštevilno spremlja te prireditve, predstavilo približno 1400 glasbenikov iz 12 dežel, kamor je vključena tudi Jugoslavija. 2e tradicionalno BEMUS otvarja zmagovalec Mednarodnega tekmovanja Glasbene mladine v Beogradu. Letos je bil to japonski violončelist Mineo Hayashi, spremljal pa ga je mladinski simfonični orkester iz Tokya, ki je bil povabljen, da na tekmovanju spremlja 3. etapo v kategoriji violončela. 8. oktobra se je v okviru BEMUS predstavil še zmagovalec v kategoriji kvartetov, ACADEMICA iz Romunije. Labodje jezero so na Slavnostih izvedli člani leningrajskega gledališča opere in baleta Kirova, eminenten je bil tudi nastop Nacionalnega kubanskega baleta. Od Slovencev se je v Gluckovem Orfeju predstavila Zlaga Ognjanovič kot Evridika, Uroš Lajovic pa je dirigiral Komornemu orkestru beograjskih glasbenikov. Naj omenimo st akademski komorni orkester beograjske fakultete glasbene umetnosti, ki ga je do svoje nenadne smrti v avgustu vodil aktivist Glasbene mladine in njen tesni sodelavec Dušan Skovran. Na BEMUS-u je orkester z vsem mladostnim elanom in zavzetostjo nastopil brez dirigenta. varšavska jesen 1975 - Kaj je „Varšavska jesen “ in kako je nastala? V poljskem glavnem mestu je preteklih devetnajst let vsako leto mednarodni festival sodobne glasbe, imenovan ..Varšavska jesen Prireditev je nastala po „Drueem poljskem glasbenem festivalu , ki je bil leta 1955 razen v Varšavi organiziran v vseh večjih poljskih mestih in je potekal vse leto. Ta festival je predstavil številna dela sodobne poljske glasbe, videti pa je bilo, da je ta glasba po svojih takratnih dokaj tradicionalnih kompozicijskih prijemih za ostalo evropsko in svetovno glasbo še precej zaostajala, običajni koncertni sporedi pa so bili še vedno sestavljeni s skrajnim konzervatiz-mom. Zato je osrednji svet društva poljskih skladateljev sprejel zamisel o mednarodnem festivalu, ki naj bi vsako leto redno potekal v Varavi. Namen festivala naj bi bil, da bi bila poleg poljske predstavljena tudi druga evropska in svetovna sodobna glasba in s tem bi omogočila nekakšno soočenje občinstva. Prvi festival ..Varšavske jeseni'* je bil torej v oktobru leta 1956, že na drugem, leta 1958 pa so se pokazali rezultati zastavljenega dela: poljski skladatelji so se predstavili z deli, v katerih so uporabili nove, na Poljskem še ne preizkušene kompozicijske prijeme, po festivalu pa so z novimi deli popestrili tudi koncertne in radijske sporede. - KAJ SMO VIDELI IN SLIŠALI NA LETOŠNJI ..VARSAV-SKI JESENI"? IN NEKAJ O RAZLIČNIH NAČINIH ORGANIZACIJE ZVOKA V NOVI GLASBI. Ce primerjamo to, kar smo slišali o nastanku festivala in to, kar smo videli in slišali letos, moramo priznati, da je organizatorjem uspelo realizirati v začetku zastavljene zamisli, predvsem kar zadeva predstavitve nove poljske glasbe. Med skupno 98 deli, ki jih je bilo izvedenih, je bilo 27 poljskih, med njimi jih je 11 doživelo krstno izvedbo. Poleg koncertov, organiziranih v Narodni filharmoniji, ki so bili namenjeni izvedbam simfoničnih del in koncertov v višji glasbeni šoli, namenjenim komornim in eksperimentalnim skladbam, sta bili na sporedu dve operi češkega skladatelja Leoša Janačka (Lisička zvitorepka, Iz mrtvega doma) ter opera „Somrak Pe-ryna“ Poljaka Zbigniewa Penherske-ga. Vzporedno s festivalom sta bila organizirana še dva koncerta z izključno poljskimi deli, izmed katerih je bil drugi namenjen najmlajši skladateljski generaciji. Vsak dan so bile organizirane tudi tiskovne konference, na katerih je ob navzočnosti skladateljev in izvajalcev tekla beseda o koncertih prejšnjega dne. Festival je odprl simfonični orkester Narodne filharmonije, ki je poleg treh poljskih del predstavil še „San Francisco Potyphony“ Gyor-gyja Ligetija in edino jugoslovansko oziroma slovensko delo: ,,Trois Ima-ges“ za violino in orkester Iva Petriča s solistom Igorjem Ozimom. Program v Narodni filharmoniji na splošno niso presegali okvirov ,,klasičnega" simfoničnega koncerta, med njimi pa smo slišali tri, ki so ta okvir vsaj deloma radikalizirali. „Perphassa“ grškega skladatelja lana Xenakisa - izvajali so jo člani „Les Percussions de Strasbourg" -sloni na posebni prostorsko-akustič-ni organizaciji izvajalcev, pri katerih je šest tolkalcev razporejenih v obliki kroga okoli publike. Z ukinitvijo tradicionalnega dualističnega prostorskega principa publika - izvajalci, taka razporeditev, kjer so poslušalci „ujeti“ med izvajalce, seveda pridobi na prostorsko-zvočnih možnostih in efektih (kroženje tremola, izvedenega na različnih tolkalih z nihajočo jakostjo od pp do fff in višino, v enem krogu). Podobno je izvor zvoka obkrožal publiko v ,,Phazah“ Nizozemca Tona Bruynela: dialog med orkestrom in kvadrofonsko reproducira- 2. november 1975 glasbeno mladino • stran *1 nim zvokom s traku (zvočniki so bili razpostavljeni po vsej dvorani), ki je temeljil predvsem na transformaciji zvočnih barv in redčenju in zgoščevanju zvočne intenzitete. Zaradi osnovnega zelo ravnega in linearnega zvoka in zaradi pomanjkanja informacij o izvozu zvoka, ki je prihajal k publiki s strani, je dobil poslušalec vtis nihanja celotnega prostora. Z razliko od teh dveh skladb, ki sta podlušalca držali v stalni poslu-šalni napetosti, pa je skladba ,,Fetes filantes et pastorales“ Poljaka ygmunda Krauzeja prinesla med publiko sprostitev: izmenjavanje elementov statično reproduciranega zvoka (orkester) in obhodov štirih glasbenikov, članov varšavske „Mu-sic workshop“ med publiko, ki so igrali na stare folklorne instrumente in so jih ob vsakem obhodu zamenjali. Če se pomudimo pri poljskih skladateljih, naj najprej omenimo dva, ki predstavljata ne samo na Poljskem, ampak tudi v svetovnem merilu že simbol sodobne glasbe. To sta Krzysztof Penderecla in Witold Lutoslavvski. Zadnji se je predstavil s starejšim delom „Paroles tissees" za tenor, godala, toklala, harfo in klavir na tekst Jeana-Francoisa Chabru-na. Delo, ki ga odlikuje precizna instrumentacija, zelo skrbna obdelava vokalnega parta in odtehtana zvočna razmerja med solistom in orkestrom, je eno najlepših sodobnih primerov združitve zvoka in besede tiste vrste, ki imajo svoje prednike v Debussyjevih samospevih, žal pa se danes vedno redkeje pojavljajo na koncertnih odrih. Penderecki je imel samostojen koncert v katedrali sv. Janeza z dvema skladbama biblijske tematike (Le reveil de Jacob, Magnificat), ki ju je tudi sam dirigiral. Zal moramo povedati, da sta skladbi, če ju primerjamo z njegovim ostalim delom, ki ga poznamo, razočarali. Morda so temu vzrok tudi zelo slabi pogoji poslušanja, saj če v nabito polni dvorani stoje prisostvuješ dve uri trajajočemu koncertu, je težko do konca obdržati intenzivno koncentracijo. Kljub temu smo imeli vtis, da ambient in akustika, ki naj bi bili prednosti cerkve pred koncertno dvorano, nista prišla do izraza. Na Poljskem obstaja poleg Pendereckega in Lutoslawskega vrst« skladateljev srednje {generacije, ki predvsem na področju koncertne in komorne glasbe posegajo po kompozicijskih prijemih, ki so v manjšem obsegu uporabljeni tudi pri nas. To je najprej poseganje po standardnih koncertnih oblikah, kot so simfonija (Krzysztof Meyer, 4. simfonija), koncert (Zbignievv Bargielski, Čon-certo for Percussion), itd., ki nosijo včasih tudi programski ali kakšen drugačen naslov (Bronislavv Przybylski, Guernica;. Andrej Do-browolsld, A-LA). Drugič angažirajo veliki simfonični orkester, včasih z zborom in solisti, predvsem p s potencirano uporabo tolkal. Kompozicijski problem, ki tu nastane, je, kako uporabiti tako obsežen zvočni aparat, ne da bi pri tem trpela enotna struktura skladbe in dalje - to je tudi osnovni problem organiziranja zvoka v novi glasbi - kako organizirati zvočni material, če ne s sredstvi harmonije ali serielne tehnike, ki tako strukturo zagotavlja. Eden izmed načinov je, da se struktura skladbe, ki jo je nekoč omogočala npr. harmonska določenost klasične sonate, zamenja z razporejanjem zvočnega materiala v določenih ali nedoločenih časovnih enotah, bo- disi glede na različnost osnovnih karakteristik zvoka (trajanje, jakost, višina, barva), bodisi - v velikem orkestru - z razporejanjem materiala glede na različne kombinacije instrumentalnih skupin, največkrat pa s povezavo obeh možnost.. Z nekaj drznosti bi lahko rekli, da je to princip, ki sta ga v novi glasbi utemeljila prav Penderecki in Luto-slawski. Kljub zelo obdelani in prečiščeni uporabitvi tega principa, pa se ravno Penderecki včasih ne more izogniti ujetosti v določene stereotipne modele (uporaba klastrov, glis-sandov, zgoščevanje in redčenje zvočne mase v posamezni instrumentalni skupini), kar je verjetno eden izmed vzrokov njegove ogromne produkcije. Ob poslušanju skladb za veliki orkester ostalih poljskih skladateljev pa smo imeli vtis, da so ta kompozicijski princip uresničili daleč manj posrečeno. Zdelo se je, da so z željo izkoristiti zvočne zmogljivosti orkestra zanemarili enotnost strukture skladbe in tako so se te večkrat reducirale na dokaj neorganizirano pojavljanje včasih še slabo instrumentacijsko obdelanih zvočnih gmot. Pač pa se je ob poslušanju komornih del pokazalo, da se je ta princip pri komponiranju takih skladb veliko bolje obnesel: manj S Foss (Joel Chabade, Chamber Musič Quot; Dennis Eberhard, Dialo-gues II.). V prvem primeru je bil zvočni rezultat po natančnih ritmičnih obrazcih izdelana interakcija solista tolkalca in elektronskega zvoka z magnetofonskega traku, drugi primer pa je še z vključitvijo svetlobnih efektov in z vnaprej pripravljeno psihološko linijo izvajalca (prav tako tolkalca), prerasel že v miniaturni insfrumentalnoteatrski monolog. Odgovor na vprašanje, kako je mogoče organizirati zvok v povezavi z besedo in teatrsko akcijo na področju tako imenovane intermedial-nosti, je dala predstava skupine ,,Musique et scene d’aujourdhui“ z izvedbo dela „Song Books“ ameriškega skladatelja Johna Cagea. Avtor imenuje skladbo nedoločeno kompozicijo, ki je sestavljena iz 90 solov za glas, katerih temelj je petintrideseti. Ta vsebuje 32 melodičnih variacij na tekst „The best form of goverment is no goverment at ali, and that’ the kind weTl have vvhen we are ready for it“ in ki vsebuje vse avtorjeve zamisli o gledališču. Razen pesmi ni v partituri zapisana nobena druga glasba, pač pa so navodila, kako naj bo skladba realizirana kot \ tt&a gs ^ zvočni obseg omogoča lažji pregled nad materialom, hkrati pa manjša zasedba dopušča boljšo komunikacijo med izvajalci (Wlodzimierz Ko-tonski, Aeolian harp za sopran in 4 instr.). Popolnoma drugačno rešitev problema organiziranja zvoka v novi glasbi pa so predstavile skladbe koncerta skupine „Centra za ustvarjalno in poustvarjalno umetnost" iz Buf-stke Zdenke Lukec, klavirska : ^adba, otroške pesmi in njegova pisana beseda. Ljubeznivo in spretno nas je vzpodbujala v odgovorih Nataša Dolenc, ki je vodila prireditev. Ladko Korošec, ki je s Kozino -zadnje mesece njegovega življenja doživel uspeh Ekvinokcija v SZ in Češkoslovaški, nam je v svojem prisrčnem govoru predstavil umetnikovo veličino in predvsem umetnika - človeka. MOJCA GALESA OŠ Katja Rupena, Novo mesto d občinskih odbornikov obeh Jcnljur^hih 'občin In te drugih veljavnih mož d n«. 18.marca 1934 izvorni .Odbor> dobil častno nalogo, d* postavi na trgu pred cerkvijo sv.Jurija jpomtnilt dru.35ei!^»rain>Lnje4i»rahx dru. Qusfevu jinu poslednjega dru.lOSiČtt -IPAVCU- za zasluge.hl 50 $\ jih pridobi« bol skladatelji, bol pionirji slovenske glasbe kr ho) narodni in gospodarski delavci ~ Omenjeni jOdbor za postavitev spomenika skladateljem IPAV CEM v Sv.Jurju prt Cebu*je danej na dan Sv.Senzacija, no je .1. IPAVČEVA ŽU&A J.V& odkrila bratoma v rojstni hljl spominsko pb» Sto. v sporazumu z lupo na slovesen nafcln z blagoslovitvijo položil temeljni kamen za spomenik in vanj vzidal tok listino, o V Sv.Jurju pri Celju,na dan Jv.Sen«clja 1934. -V' iZZZZi. f£, ? y» ~T~' • (l * — V 74^4’ . -T. «£ Pergamentna listina, vzidana v temeljni kamen za spomenik Ipavcem L 1934. Hrani Jo Narodna ln univerzitetna knjižnica v Ljubljani. vse o kvizu Navdušeni obrazi zmagovalcev in skrite solze v očeh ti stih, ki niso prišli v finale Trema pred • končno preiz kušnjo znanja in strah pred te levizijskimi kamerami: kljlib temu koncentracija, praviln odgovori in navdušen boj za prvo mesto. „Na svidenje drugo leto na kvizu," smo se pozdravili. Mladi so bili nad kvizom navdušeni in tudi marsikateri glasbeni pedagog je kviz pozitivno ocenil. Tako smo se odločili tudi za letošnje šolsko leto pripraviti podobno tekmovanje. Za temo smo posegli v zakladnico/ jugoslovanske glasbe in vam bomo predstavili življenje in delo bratov Ipavcev, Vatro-slava Lisinskega in Stevana Mokranjca. Vprašali boste, zakaj prav te? Omenjeni skladatelji so živeli v času, ko so s prebujanjem narodne zavesti nastajale tudi ustrezne kulturne razmere za razcvet domače glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Tudi letos bo KVIZ 1976 skupna akcija Pionirja in Glasbene mladine Slovenije. Pionir bo objavil kratke življenjepise skladateljev ter spremljal potek kviza, Glasbena mladina pa bo izdala posebno, slikovno bogato opremljeno dvojno številko svojega glasila. Posebna tematska številka bo seveda na voljo vsem, ki se bodo želeli podrob- Osnovna šola prijavlja ekipo za sodelovanje na KVIZU 1976 .» o. o -a v ■tt o. Ja X neje spoznati s skladatelji, ki so pričeli na podoben način orati ledino glasbene kulture vsak v svojem kulturnehi krogu. Prav tako bo na voljo vsem tudi magnetofonski trak s posnetki najbolj uspelih del. KVIZ 1976 bo spremljala tudi RTV, tako v radijskih oddajah „Iz dela Glasbene mladine Slovenije", kakor tudi s televizijskim prenosom finala. Še k nagradam! Zmagovalna ekipa si bo priborila teden bivanja v kulturnem centru Glasbene mladine v Grožnjanu, drugo in tretje uvrščena ekipa pa bo svoji šoli pridobila koncert znanih slovenskih glasbenikov. Kot spomin na polfinale in finale bodo udeleženci prejeli tudi plošče in knjižne nagrade. Sedaj pa še vse podrobnosti: Vsaka osnovna šola, ki želi sodelovati pri tekmovanju, naj se do 15. XII. 1975 prijavi s priloženo prijavnico hkrati na RK GMS, Krekov trg 2, tel. 322-367 ter na najbližjo občinsko organizacijo GMS. Hkrati s prijavo je dolžna vsaka osnovna j šola plačati 00 GMS prispevek "v višini 200.- din. Posebno številko Glasbene mladine lahko naročite po ceni 10.- pri RK GMS, cena magnetofonskega traku pa bo 300.- din. Predtekmovanja bodo prav tako kakor lansko leto v okviru 00 GMS in bodo predvidoma zadnjo soboto v mesecu februarju, polfinale in finale pa sredi marca v Ljubljani. Če v vašem kraju ni Občinske organizacije Glasbene mladine, se prijavite najbližji. Republiška konferenca Glasbene mladine Slovenije Krekov trg 2 61000 LJUBLJANA tel. 322-367 Osnovna šola prijavlja ekipo za sodelovanje na KVIZU 1976 0 * 1 •S a 4> % •a z X Občinska organizacija Glasbene mladine LJUBLJANA, Glasbena šola Vič-Rudnik, Emonska 20 MARIBOR, Rotovški trg 1 MURSKA SOBOTA, Glasbfcna šola CELJE, Glasbena šola HRASTNIK, Glasbena šola NOVO MESTO, Glasbena šola METLIKA, Osnovna šola KRANJ, Lia Lipar, p.p. 28 AJDOVŠČINA, ZKPO, Klavdij Koloini NOVA GORICAMitja Žnidaršič, Cankarjeva 11 VELENJE, Glasbena šola BREŽICE, Gimnazija RAD OVLJIGA, OK ZSMS TRŽIČ, OK ZSMS ŠKOFJA LOKA, OK ZSMS LJUTOMER, Glasbena šola KRŠKO, Milena Levičar, Cesta krških žrtev 15/a TRST, Sergij Radovič, Glasbena matica, Ulica R. Manna KOPER, Center za glasbeno ,vzgojo IRADENCI.OKZSMS GORNJA RADGONA, Mira Korošec Posebna osnovna šola