— 35 — Pomenki o „Zori" *). O namenu i vrednosti tega dela se je že govorilo; jaz toraj pretresa ne bom ponavljal, le nekoliko dostaviti mislim. „Zoraa je namreč prevzela teško nalogo voditi Slavene po poti k občnemu slovstvenemu jeziku, ter v djanji kazati, kako se je treba pri tem ruvnati. Nje početje najde veliko podpornikov, ki jih vabi Dje imenitni namen, i nekaj najvažnejših mož je že na njeno stran stopilo. S tim se pripravlja slovenskemu slovstvu velika prememba, i naše moči, ki le j edine kaj premorejo, se začenjajo na dvoje deliti. *) Zora, jugoslavenski zabavnik za godinu 1852, od R. Razlaga-a i It. Vinkovic-a. Zato je treba, da o tem važnem predmetu kaj več govorimo , ter natanjko prevdarimo: je ii pravi pot na-stopljen , se je li vspeha nadjati, kam da pridemo, da se složno vsi pridružimo, ako bo domovju v korist, ali pa za časa odstopimo, ko bi se to delo prazno pokazalo. Temu pomenku tedaj naj bodo sledeče besede namenjene. Sveti, ki smo jih zastran slovstvenega jezika doslej slišali, so dvojne verste. Nekteri vele, da bi neko narečje vzeli, ter potem na jednej podlagi na-daljno izobraževanje osnovali; drugi svetujejo jezik, ki bi bil složen iz vsih narečij, misleč, da bo le oni jezik slavenstva vreden, ki bo bogastvo vsih narečij v sebi združil. K ter i teh svetov je bolji, ter bi se doseči dal, je drugod, se mi zdi, že razsojeno. Na Češkem i Horvaškem so, ako po časnikih sodimo, pervega poterdili; pa tudi v naših listih so naj bolj iskušeni možje enako govorili. Da nismo še vsi v tem soglasni, zader-žuje menda nektere prevelika, nektere p remajhna ljubezen do slovenščine; pervi iščejo skerbno pota, kjer bi se svojega ne tvegali popolnoma; ti pa ne morejo časa dočakati, ko bi jih ne vezala več dolžnost slovenski pisati. Jaz sim mnogo premišljal, ter včasi tudi poskušal , kako bi si mi Slaveni k občnemu jeziku pomagali , i naposled se mi je zdelo, da imajo vendar le tisti prav, ki terdijo, da ne dobimo slovstvenega jezika, ako nam ne požene korenin iz jednih tal, i mladik ne obrodi iz jednega debla. Le potem, ko bo ter dna podlaga dana, je razvitek njegov mogoč; dokler ta ni položena, je pisati po vseslavensko to, kar na pesek zidati; trud i čas , na tako delo obernjena, sta brez koristi zgubljena. Zatoraj mi je vselej žal ko knjigo te verste v roke dobim, posebno če je ko ,5Zoratf od sposobnih rok pisana, ker si mislim, ko bi bil ti trud drugače obernjen, bi bil narod kaj od njega imel; tako sta pa pisatelj i bravec goljufana. Zakaj tako sodim, bom skusil v kratkem razložiti. Najpred se praša: ali je že kadaj slovstveni jezik odtod postal, ko ga ;,Zora" išče ? Sosedje okoli nas, ki so nas v izobraženji prehiteli, nam bodo lahko povedali. Ali se je pri njih slovstveni jezik iz vsih narečij, ali samo iz jednega naredil? Prašajmo jih! Nemci nam odgovorijo, da je pri njih visoka nemščina nad druzimi narečji, — Francozi, da je severni jezik nad južnem premagal, — na Laškem vidimo, da toskansko narečje, in na Ruskem, da velikoruščina gospoduje. Tako dalje popraševaje bi v gotovo zvedili, da se je tudi drugod enako godilo. Ce toraj pomislimo, da se zakoni narave ne menijo, da solnce , ki je našim sosedam sijalo, tudi nam sveti, i da bi se bila pri njih, ki so manjši od Slavenov, narečje lože v jedno stopila , kdo se bo nadjal, da se ima pri našem mno-goljudnem narodu zgoditi, kar pri manjših ni mogoče bilo ? Pomislimo na dalje, da se po različnih slovnicah na enkrat ravno tako piše, ko bi cerkev ali palačo po različnih obrisih zidali. Tudi vsak vidi, da bi nam nič pomagano ne bilo , ako bi se ko doslej tudi zanaprej po množnih slovnicah narečij pisalo. Preglejmo samo nektere besede. v Južni Slaveni, postavim, pišemo: smo, jesmo; Cehi jsme; Poljaki jestesmv; Rusi jesmy. Tukaj prašam „Zoro": ali se bodo vse te oblike pisati smele? Po mojej misli ne. Tako tudi menim, da se ne sme naenkrat roka i ruka, reka i raka pisati. Mislim, da se tudi naenkrat ne more po češki i slovenski izgovarjati, ali stavek po poljski i ruski vezati. Kaj je te tedaj nasledek ? Tako lahak se mi odgovor zdi, da se bojim prašati. Po dveh, treh ali čveterih slovnicah se tedaj ne more pisati, ampak le po jednej, — i to je, kar sim hotel reči. — 36 — Pa tudi si ovni ki ne bodo mogli vsi obveljati. Ni mi treba veliko primerov praviti, ker so razlike bravcem tako znane, akoravno bi več listov ž njimi napolniti mogel. Le jedno besedico vzemimo izmed velike množice, postavim: kar je nam sadaj, pravijo Čehi te d', Poljaki te raz, Rusi teper ali nynie. Ali bi vse to petero veljati smelo? Ce hočemo Slaveni to, kar je zdaj v peterih bukvah raztreseno, samo v je dni h imeti, naj le velja; če pa to niso naše želje, — je spet lahak odgovor. Ako nam tedaj ni všeč, da bi, kakor „Zora" začenja, perva beseda slovenska, druga serbska, tretja češka, četerta poljska, peta ruska bila, je zopet treba, da imamo le j eden slovnik. Naj mi nihče ne ugovarja, da bi znabiti učeni slovnikarji, ali shod imenitnih mož po skerbnem pretresovanji i prebiranji vse to lepo določili, ter iz vsih narečij jezik so-stavili, kakorsnega še ni bilo; zakaj znano nam je, da se učeni v manjših i manj važnih rečeh ne morejo slo-žiti, nikar cel jezik sostavljaje. Tudi se praša : ali bi se pisatelji tako znešega jezika iz glave učili, ter potem iz besed od čveterih vetrov nametenih sladke har-monie skladali? Meni se to toliko verjetno zdi, kakor da je turški prorok mesec z nebes vzel, ter ga za rokav vtaknul. (Dalje sledi). — 38 — Pomenki o „Zori". (Dalje.) Prašam tudi, ako bi se jeli po izgledu wZore" ravnati, in bi se jel Ceh proti Serbu, Slovenec proti Poljaku, Poljak proti Rusu bližati, ter bi se bližali križem na levo in desno , ali bi ne bil velik Ba-bel od Balta do Jadre, od Turov do Kamšadke ? Vendar take zmešnjave nas bo obvarovala zdrava pamet naših bratov, ki se do zdaj se nič kaj ne pripravljajo , da bi nam na proti prišli. Praša se tedaj: doklej se bomo z „Zoro" bližali? Ona je zdaj nastavila pot proti jugu, — ali na jugu se, kolikor po skušnjah vemo, le smejajo, med tem ko se Slovenci jezimo. Se enkrat tedaj: ali se bomo notri doli bližali? Na sredi pota ostajati, ako oni na proti ne pridejo, bi bilo, se zna, nespametno, ker bi bil ves prejšni trud zastonj storjen. Do konca bližati se ima pa spet drugo napako: ves medpotni jezik bi bil le za jezikoslovce, ne za narod, ker bi ne bil, kakor „Zora" sama pravi, stanoviten, ampak premenljiv; kar danes velja, bi bilo jutri od še bližnjega spodrinjeno, toraj, ker bi bilo vse v toku, bi se narod novega jezika ne mogel naučiti , i celi čas našega bližanja bi moral on brez poduka ostati. Prašam tedaj: jeli pametno, veliko časa z mešanjem besedo kvariti, truditi, napenjati i prepirati se, i naposled, hudo potivši se, tje stopiti, kamor bi brez ovinkov veliko hitreje i lože dospeli. Jeli prav meni nič tebi nič je d i no sredstvo, ki nas z narodom veže, proč vreči, ter za nekim, ki je še v božjih rokah , dirjati, i pustiti, da zanemarjeni narod glada umira?! Mislim, da je dovolj govorjenja bilo pokazati, da svet, kterega ?)Zora" izpeljuje, ni ne mogoč, ne dober,— da je toraj želeti, da bi se nje bogato obdarjeni pisatelji po poti, ki nikamor ne vodi, ne trudili, ampak pero drugim , bolj vspešnim delom posvetili. Ali Slovencev , poreče kdo , nas je vendar za veliko slovstvo le premalo ! Res je? odgovorim, da bi tako ne bilo! pa imamo vendar že dela, kterih slava nikdar ne bo potamneia, ki jih bodo še takrat visoko spoštovali, kadar se bo občni slavenski jezik po naših mestih in tergih glasil. Tudi vsi dobro vemo, da moramo j edin jezik imeti; pa tam iskati ga, kjer se ne najde, je nespametno. Ravno tako hiteti pred vsemi druzimi, čeravno bi nas naša gorečnost častiti znala, vendar ni po vse razumno, ker mi ne dajemo postav, i nikogar ne moremo siliti, da bi nasledoval. Sej naši bratje vsi to potrebo z nami vred čutijo, i pamet jim je dana kakor nam; hodimo toraj ž njimi, da naša pota ne bodo zastonj. Dokler pa oni čakajo, postojmo tudi mi, pisaje med tem, kar narodu koristi, po domače, čisto i složno. Izobrazujmo besedo ko doslej po narodu, z obzirom na stari jezik i narečja bratov, toda derže se pravih mej, — i obljubim, da bodo naše bukve bolj na široko brane, kakor bi mešanica kadaj upati smela. Med nami naj kraljuje sloga i ljubezen. Vedno se še pošast medsebojnega merzenja noče popolnoma zgubiti. Naši predniki, stari Slovenci, ko so te kraje posedli, ter se jedni na Krajn-skem, drugi na Štajarskem, Koroškem, Goriškem io Primorskem poselili, so bili, vidivši se ločene po visokih gorah in globokih vodah, gotovo hudo žalostni, ker si v silah niso tako lahko pomagati mogli; mi pa njih vnuki bi včasi napotja naše vezi še skoraj povekšali radi! Koliko lepše se znajo naši šolski mladenči obnašati, kteri sošedši se v najlepšem kraju, ki ga pesnik „raj krajnske dežele" imenuje, nobenega razločka niso delali v gorečem pozdravljevanji, v bratovskem obje-movanji , v ljubeznjivem vedenji. vVezi prijatelstva so sklepali ne Korošec s Korošcem , Štajarc s Štajarcem, Krajnec s Krajncem, ampak Slovenci so Slovencem. Stara svada je bežala deljee pred njihovimi nadušenimi pesmami, ki so se soglasno ob zelenih bregovih jezera razlegale. Blagor domovini, ki se takošnega naraščaja nadjati sme, i blagor jej, ako bi se možje ne sramovali mladenčev posnemati! (Konee sledi). — 43 — Pomenk i o „Zori". (Konec.) Ker priložnost nanese, bom še nekaj o „Zorinema životopisji spomnil. Zelo me je veselilo, marsikte-rega domorodca vspoznati, ki mi poprej ni bil znan, pa tudi z žalostjo, ukljub izgovora, sim može pogrešal, ki jih vsak Slovenec z najvekšim spoštovanjem spominja. Pri taci h rečeh je skerbnega izbora potreba, da se pervim možem tudi pervo mesto odkaže. Naj bolj bi nam bila pa ?5Zora" vstregla popisovajoč tiste domorodce, kterih nimamo več med seboj, da bi narod rajne svoje dobrotnike, kakor po delih, tako po življenji, ki je njemu bilo posvečeno , poznal, ter hva-ležnejše častil. Veliko hvalo bi vedili domorodcu, ki bi se tace ga dela lotil. Tadi premile sodbe i preobilno kadilo nekterim pisateljem mi ne dopade. „Zorinaa misel, ktere se tudi jjBčela" derži, namreč: vse hvaliti, da bi se s tem pisatelji spodbadali, i njihova dela p^oleg priporoke bolje prodajala, se mi ne zdi prava. Čeravno ima nekoliko resnice , ima še več napačnosti v sebi. Dobra knjiga se sama priporoča; ako pa slabo delo z veliko ra zgovornostjo priporočaš, ti goljufani bravci drugo pot tudi resnice ne bodo verjeli. Kar pa pisatelja zadene, ga nez as luž en a hvala včasi spodbode, še večkrat pa popači. Kako rad se prevzame, ter odloži nikdar opustljivo skerb i neobhodni trud popolnovanja, ki pleteta, združena z genijem, venec nesmertnosti. Vsakdanja skušnja nas te žalostne resnice uveruje. Poznamo pisatelje, kteri bi po ostri kritiki i čuječnosti nad seboj lahko neumerlo slavo zadobili; brez nju bo pa zginul njih glas, ko vetra pihljej. Huje ko burje tergajo i vijo slovenske besede, ali pa vežejo take, ki ne grejo vkup, po sili,— če prašaš , čemu? večkrat le, da se rime vjamejo. Pri tem taka homatia, da človeka, smisla iskajočega, glava boli. Ali je to poezia? — tista priserčna deklica iz druzega sveta, v ktere pričo se vsako serce ugreje, vsake persi z veseljem napolnijo? Kar je Goethe rekel: »In bunten Bildern wenig Klarheit, Viel Irrthum und ein Funkchen Wahrheit« se na nje ko nalašč obernuti da. Tukaj bi ostra i od-kritoserčna kritika vse bolj storila, kakor hvala. O slovnici samo to opomnim, da bi se razloček predlogov v i u v složenih besedah ne smel zanemarjati. Vsak lahko vidi, da, postavim vhod i uho d, vrezati i urezati ni jedno. Severna narečja, kakor tudi stara slovenščina so v tem vselej natanki, tudi mi bi imeli paziti, ker ta razvada večkrat smisel kali, kakor tudi ni prav, da se svojega bogastva brez potrebe znebivamo. Ako v naših slovnicah znabiti ti razloček ni dosti razjasnjen *), naj povem vodilo, ki sim ga v gori imenovanih narečjih našel. *) V neprecenljivi slovnici gosp. prof. Metelko-ta so na str. 144. in 145. ti razločki med u — t? in t? za vz razloženi; škoda zares, da jih premalo porajtamo. Ondi stoji Zloženke z v pomenijo tam itje ali det je v kaj (noter), n. pr. vhod (v hišo), vlesti (v zemljo); zloženke z u pa uitje ali vzetje iz koga oblasti Cproč), n. pr. uteči , unesti; ali pa naresenje (učinek), n. pr. umesti, ugasnuti, umreti, uravnati, ustanoviti. Tako bi bilo „vverstiti"—djati v versto (vmes); ?,uverstitirf — narediti versto. Od tih se ločijo zloženke z v z— (gori), n. pr. vstati, vzdignuti, vzeti. Podgorski. Dostavek vredništva »Novic" o »Zorinimu »ivljenjopisji. Kako nevarno je se življenjopisov (životopisov) lotiti, zlasti živih mož, nam je „Zoraa vnovič oči-vidno pokazala. Ce je pa že samo po sebi prederzno, da se premladi ? če sicer tudi izverstnejši pisatelji taciga težavniga pisanja lotijo, ki nikdar ne more biti brez kritike tistiga, kteriga življenje se piše, se mora tako početje toliko bolj grajati in naravnost zavreči, ako so v njem, kakor v Zorinim 55životopisji^, skoraj vse strasti človeškiga serca razberzdane. Cez 30 „živo-topisov" živih in umerlih mož se bere v „Zona, ki so vodeno in skozi in skozi pomanjkljivo, ali pa ognjeno in na široko pisani, kakor ravno pisateljev namen nanese — vonder Koseški, Vertovc, Vodnik, Metelko, Kast elic (izdatelj perve slov. budnice „Cbelice") in še mnogoteri drugi starji in mlajši v zgodovini slovenskiga slovstva častno zapisani možje niso v versti izvoljenih M Koseški, Vertovc i. d. niso možje, izdateljem „Zore" „naj bolje poznati", čeravno jih Slovenia čisla za svoje pervake in se mati Slava s ponosam raduje nad njih krasnimi deli, pisanimi za vse veke! Tu ne velja noben izgovor, da pisatelji ^životopisov" morebiti niso imeli ?5o njimi toč-nia i z ve s tj a", ker njih d ela so širocimu svetu znane, dostavkov rojstniga dneva in kraja, „struka" in5?kosea, 55obraza" in „las" manjka pa tudi v mnogih drugih ži-votopisih, tedaj tudi pri teh možeh niso te malenkosti overale življenjopisa. Pa saj bojo morebiti v drugim tečaji dostavljeni!! To tolažbo jim je „Zora" mi-lostljivo dala. Se ve, da nad tem ni celo nič ležeče: ali je kdo v „Zorinim zabavniku" ali ne, ker ima domovina vse drage bukve, v kteri m so njeni možje po delih zapisani, ne pa po strankah čistiga ali mešaniga slov, jezika in še po družim nagnjenju vredjeni — ali presilna tedaj očitne graje vredna prederznost je taki mu spisu naslov životopisja za ^domovinu zasluženih domorodcah i domorodkinjah" dati, ktero bi se imelo vse drugač imenovati. Vedno le vajeni pot miru in sprave hoditi in mar-siktero strupeno pšico, ki je bila od stranke lun i ni ga jezika že na nasspušena, prizanesljivo terpeti, vundor nismo mogli tabart dalje resnice zatajiti, ker nam „životo-pisje" preočitno kaže, da strastnost stranke luniniga jezika cl6 tako delječ sega, da jim ni le „Novičnia slovenski jezik tern v peti, ampak da morajo njemu v žertvo tudi pervi in za domovino nar bolj zasluženi razločno, da predlog u pri glagolih zaznamova 1) zanikanje in je skladno z nemškimi predlogi ab, ent, v e r, w e g, ent, davon, aus, na priliko: urezati abschneiden, uteči, da-von laufen, uiti entgehen, ugasniti ausloschcn i. t. d. 2) ima u pomen nemških predlogov von, bei, zu, in se sklada z nemškimi er, be, an itd. nu priliko: ubiti er-schlagen, ukazati befehlen, ukrotiti be zalim en, ukovati anschmieden i. t. d. — Predlog v pa pomeni 1) vselej nemški ein (to je,in eine Sache h in ein, v kakošno reč noter), na priliko: vrezati ein schneiden, vteči h in ein laufen, skovati einschmieden, vliti eingiessen i. t« d. 2) se mora tudi v vselej takrat pisati, ko staraslovenšina vaz, \uz piše v pomenu nemškiga auf, na priliko vzeti aufnehmen, (uzeti se pravi wcgnehmen), vstati (za vzstati) auf-stehen i. t, d. Vred. — 44 — slovenski pisatelji razžaljeni biti. Le prisiljeni tedaj po takim početji smo ostro pa pravično sodili ne „Zore", ampak nam dobro znano vedenje tistih, kterih plod je mlada „Zora". Treba je bilo tudi, da se enkrat odkri-toserčno porazumemo, da bo tistima negodniga pikanja konec* ;,Novicea se nikdar niso prederznile koma postav dajati in kogar siliti, da naj piše tako ali tako, da je le narodu v korist ali domovini v slavo, ker to nam je sila potrebno, ne pa puhla abcdarija in jezi-komešarija, in v ti koristni delavnosti naj nam bojo naši pridni bratje na Ceskim izgledi — Še manj pa 80 „Novice" kteriga žalile, ki ni z njimi o pisanju edinih misel, — ravno to pa terjajo one od druzih in jim naravnost povedo, da one pišejo jezik za slovenski narod na svetu, ne pa za ljudstvo v luni. Ce je „Bčelia mešanca ljuba, naj jo piše, dokler ji je drago in dokler jo kdo bere; nad slovenskim pisanjem naj se pa nikar ne merzi, ker s tem celo nič ne opravi. Veljavni Podgorski je to točno dokazal. To enkrat za vselej opomnivši svetjemo le še prihodnjim pisateljem ;)životopisova: naj se poprej izPlu-tarha in Suetonia pridno uče, kako se imajo živo-topisi pisati, potem še le naj se lotijo sila težavniga dela, vselej pa z mirno kervjo brez nadzemeljske do-mišlije, ki se ne spodobi v življenjopisji ? in pri kteri je teško ločiti: kje resnica jenja in kje se smešni ca začne.