R€iif€Y hmela Z veliko pozornostjo smo sledili kmetijskim razgovarjanjem, ki jib. je sklicala na pobudo Kmetijske zbornice v Ljubljani banska uprava in ki so se po otvoritvenem govoru g. baaa dr. Natlačena v ponedeljek 30. maja vršila v Ljubljani pet dni. Povod tem razgovorom je dalo splošno znano in priznano slabo stanje našega jkmetijstva, M je zlasti v tistih krajih, kateri so oddaljeni od mest in industrijekih središč, skrajno težko. Ni sicer bilo ikmetu nikdar z rožicami postlano na življenjskem potu in to, kar se z modeinim izrazom imenuje kriza, mu ni bilo po bistvu in vsebini nikdar neznano. Razdobje, ki obsega 2. polovico 19. stoletja, in čas pred svetovno vojno, je zgodovinski dokaz za to. Po svetovni vojni so težave zlasti malokmetijstva v mnogočem narastle. Naša zemlja je skopa ter daje v primeru z drugimi zemljami malo sadežev, plodov in sadov. Otroci kmečkih. hiš ne morejo najti doma možnosti obstoja in človeka-vrednega ždvljenja. Beg z dežele v mesta, industrijske kraje in žal tudi v tujino je vedno večji. Dohodki našega kmetijstva so skromni, davki in razne dajatve pa osobito v Sloveniji visoki. Tako se je začela bližati katastrofa. Da do tega ne bi prišlo, je bdi namen predavanj, razgovorov in posvetovanj, ki so bila prejšnji teden v Ljubljani. Natan ko so se proučili vsi vzroki, ki so dovedli do propadanja našega kmetijstva oeobito v zadnjem desetletju, in vsa sredstva, ki bi mogla to propadanje zajeziti, ter kmečki stan dvigniti do večjega blagostanja. Da ima pri tej kmečko-rešilni akciji prav važno besedo politika, ni treba posebno poudariti. Zato je zavzemala v okviru kmetijskih predavanj in razgovorov eno najvažnejših mest agrarna politika. Razgovori in predlogi so obsegali vsa tozadevna pereča vprašanja, tudi velevažno vprašanje davkov, osobito potrebno preosnovo zemljiškega davka. Ker je kmetijska proizvodnja v Sloveniji nedostatna ter z daleka ne zadostuje za prehrano prebivalstva naše ožje domovine, se je ljubljanska anketa (preiskovalni in posvetovalni zbor) tudi obširno pečala z vprašanjem, kako povečati in razširiti kmetijsko proizvodnjo, kako dvigniti kmetijske pridelke po količini in kako vosti. Niti ena panoga našega kmetijstva se ni prezrla, povsod se je poudarilo, kaj more k temu dvigu doprinesti posamez nik, kaj zadružna organizacija, kaj občina. okraj, dežela, država. Ker je tehnični in v obče goepodarsM napredek mogoč samo ob rastoči ljudski izobrazbi in Ijudski kulturi, se je tudi tej posvečala pri Ijubljanskih razgovorih po- sebna pozornost ter so se poudarile v tem oziru prosvetne naloge državne uprave, pa tudi ljudskih prosvetnih organizacij. — Ko poročamo o vsebini in poteku ljubljanskih kmetijskih razgovarjanj, želirao, da bi dosegla popoln uspeh. V to svrho bo potrebno, da se naš kmet podrobnejše pouči o načelih, ki so bila poudarjena, in o navodilih, ki so bila zanj izdana. Česar namreč kdo ne ve. tega tudi ne more iz- vršiti. Naj bi torej ugotovitve, predlogi in sklepi ljubljanske ankete ne ostali za kmečko ljudstvo knjiga, zapečatena s 7 pečati! Naj bi se praktično izvajanje predlogov in sklepov ne prepustilo, kakor se je to včasih delalo, samo kmetu po načelu: »Pomagaj si sam«, marveč naj tudi vsi drugi činitelji, zlasti oblastveni in držav« ni storijo svojo dolžnost. Le tako bo m,Qgoče rešiti kmeta!