gasilo twpapsJaf? senrcniècitiftoo « ^oletSDi^ 3Tsfc: tyrhovec Jjjuhljana UREDNIKOVA BESEDA Zadnja številka letošnjih Isker je zagledala dan. Z njo sklepamo 20. jubilejni letnik. Vse skozi nas je pri delu spremljal mentor prvih Isker - dr. Tone Požar. Prisrčno se mu zahvaljujemo za njegovo prepotrebno pomoč in voljo, ki jo je vložil pri ustvarjanju izboljšav naše revije. Vsem pa, ki ste kakorkoli sodelovali, pomagali, nas spodbujali in tako ali drugače podpirali, nam nudili svoje usluge in sredstva ali na kak drug način pripomogli k cvetenju Isker, ki so del nas vseh, velja iskrena zahvala in spoštovanje vašemu trudu; vam pa, ki ste stali le ob strani -pogum in ustvarjalnost! ZMAGAL SI! 3*oexijtt Vstajam, gledam, da ne bi ležal, gledam, vstajam, da ne bi več spal. Da bi znal kot hrast pogumno stati, da bi znal kot polh mirno zaspati! Vstajam, gledam dolge ure, dni, gledam, vstajam, da me vse boli. Da bi mogel čas v roke vzeti, da bi mogel enkrat ozdraveti! Vstajam, gledam, truden in zaspan, gledam, vstajam vedno tjavendan. Učenik, zdaj Tebi se predam; Zmagal si, - prav nič ne morem sam! k? — SOLZICE Solza po ličkih rdečih polzi sestrica solza za njo se podi pri njej se ustavi, jo ogovori: Kara pa sestrica ti? Mudi se mudi, ta odgovori in se za trenutek ustavi, pa prva pravi: Jaz čista sem solza, se v očesu sem rodila, bolj malo časa tam prebila, po bregu hitro se spustila. Pa pride tretja solza, se tik pred njima ustavi in se predstavi: Jaz majhna sem solza prišla iz velikih višin sem ena prečistih solza prelep’ga dekleta. In solzice tri se primejo za rokè, se združijo v veliko solzo in odletè. Kako so srečne - kot prave sestre. UTRINEK Zablesti luč v temi. Sto reči pred oči stopa. Tat beži. (Le v temi ropa. ) Steonilra 1 sveti Jožef z Žago ali z Žogo? Kako prijetno je, da "srečamo" med šolskim letom tudi kakšen prazničen dan. Zal ne moremo vedno domov, pa saj so praznični dnevi tudi v semenišču lepi. Za svetega Jožefa smo se pomerili v športu. K sreči smo dopoldne preživeli po nedeljskem urniku, to je, da smo si privoščili nekoliko več spanja. Takoj . po zajtrku so se najbolj vneti pomerili v namiznem tenisu, tisti pa, ki raje "telovadijo" z možgani, so imeli precej dela na šahovskih poljih. Ob desetih smo se udeležili maše v vipavski župni cerkvi. V homiliji je prof. Pavel Sporn posebej povdaril Jožefovo navezanost na Sveto pismo. Odrezale so se tudi naše sestre - kuharice, tako, da nam v popoldanskih urah na igriščih "energije" res ni primanjkovalo. Elita se je pomerila v košarki, druga, nekoliko manjša skupina, po vnemi pa morda še zagretejša, se je zabavala "med dvema ognjema". Tem se je pridružil tudi gospod ravnatelj. Pa še posebna pridobitev: na igrišču smo imeli ozvočenje, ki se je prav lahko merilo s tistim ob "Vipavski trgatvi". Njegova postavitev je delala sive lase našemu fiziku. Najbolj razburljivi dogodki na obeh igriščih pa so dvigali lase našemu gospodu prefektu, ki je skrbel, da je v zvočnikih ves čas nekaj "hreščalo." V nadaljevanju smo se pomerili v skupinskih igrah. Posebej velja spomniti na postavitev Martina Krpana "na oder", ki je bila res EXPRES. Precej hitreje smo jo speljali, kot bi to uspelo našemu dramskemu krožku... "Motoriziranim" Krpanom pa so samokolnice s "soljo" povzročile kar precej sape... Najbolj se je veljalo potruditi pri vleki vrvi! Kako prav je, da loški zvon "žene" električni motor. Vrv, ki je v zvoniku odslužila, je morala prenesti kar precejšnje raztege. Zmagali so, kot ste morda pričakovali, najmočnejši! Da se ne bodo ravno vsi športni prispevki končali z "Zdrav duh v ...", in pa da nekoliko pojasnim naslov, svojega končujem z nekoliko dražljivim odstavkom: V zadnjem mesecu Nace skupaj 2 gospodom prefektom ter "mojstrom" pridno "flika škarpe". Večkrat bi potreboval pomoč... Bomo navdušeni nad svetim Jožefom zgolj takrat, ko bo treba prijeti za žogo (športni dan), ali pa bomo kdaj prijeli tudi za njegovo žago...? * * * Kot druge šole je imela tudi SVS na praznik OF pouka prost dan. Ze nekaj dni prej je vodstvo skupaj z dijaki sklenilo, da gremo na piknik. Rečeno - storjeno. Po kosilu, ki smo ga vsi dijaki težko pričakovali v razredih z učili v rokah, smo se napotili proti Čavnu. Nekaj nas je šlo s kolesi do Lokavca, od koder nas je na dogovorjeno mesto odpeljal g. rektor.. Drugi so šli z drugimi člani semeniške posadke. Po nekaj minutni vožnji proti vrhu Čavna, smo zapeljali naša cestna plovila pred tablo z napisom "fusbal". Ob cesti je bil kar dober prostor za nogomet. Tu smo začeli z nogometom Igrali smo razmeroma dobro brez večjih poškodb. Igral je tudi g. rektor, ki pa je doživel neuspel atentat. Vendar pa Bog ni dal vsem talentov in postave za igranje nogometa, zato so nekateri dijaki pomagali našemu g. spiritualu. Skrbel je za "linijo", da se nam ne bi preveč zmanjšala. Z vsakim mimohodom avtomobilov smo leteli s ceste. Med nami se je nahajal tudi g. prefekt, ki je s svojim merjenjem zbil marsikaterega nasprotnega igralca. Nogometaši smo naredili kar tri tretjine, ki pa niso bile časovno omejene. K prvemu odmoru je igralce priklicala žeja, drugega je prisilila lakota, konec igre pa je napovedal čas za odhod v semenišče. Na koncu smo se še malo podkrepili, pospravili za seboj in tudi za našimi predhodniki ter nato "odjadrali" proti Vipavi. OB MARIJINEM LETU... Prosimo našo ljubo Gospo, naj naredi naša srca mehka in ponižna, kakor je bilo Srce njenega Sina. Tako lahko je biti ponosen in trd in sebičen, tako lahko! Toda mi smo ustvarjeni za večje stvari. Kako veliko se lahko naučimo od naše ljube Gospe! Bila je tako ponižna, ker je bila vsa za Boga. Bila je polna milosti. Ponižnosti se učimo tako, da z veseljem sprejemamo ponižanje. (Mati Terezija) Marija iz Nazareta - proprosta dekla Gospodova - je idealna podoba slehernemu izmed nas. Njen zgled je prepričevalen, njeno življenje pa blizu vsakemu človeku. Na milijone slavnih ljudi je že pozabljenih ali pa se omenjajo tu in tam v šolskih učbenikih. Božja mati še vedno živi v tisočih src. Popolna Kristusova učenka je naša spremljevalka na poti k Njemu. Naša mati je, zato svojo materinsko ljubezen prek Jezusa prenaša na nas. Težko je razglabljati o Mariji. Težko je doumeti (če je sploh mogoče) ali vsaj spoznati božje skrivnosti, ki so se prepletale v tej skromni nazareški ženi. Se največ pove molitev in zaupna priprošnja k njej. Majniška kraljica, vselej nam stoj ob strani z zgledom molitve in predanosti v božjo voljo. Tvoja zvestoba Bogu naj nam bo kot vodilo pri našem bodočem duhovniškem poslanstvu. Odgovoriti na sedanjost, pomeni hoditi s Teboj skozi življenje. SVosTi spisi ZAČETKI Prvič sem začutil božji klic, da bi postal duhovnik, ko sem bil v šestem razredu nekje na zimskih počitnicah. Za ta klic je gotovo vplivala krščanska vzgoja mojih staršev ter zgled bratov in sester. 0 tem sem kasneje dosti premišljeval in v osmem razredu sem svoj sklep povedal doma. Prišel je dan slovesa. Z velikimi pričakovanji sem se podal na pot, čeprav slovo od domačih in lepe okolice ni bilo lahko. A vedel sem, da se morajo koreninice moje odločitve preizkusiti v vipavski "burji". Prišel sem v novo okolje, med nove ljudi. Po krajšem opazovanju sem se vključil v novo družbo. Kmalu sem spoznal bridkost srednješolskih klopi, a vedel sem, da moram vztrajati. Ta štiri leta so hitro minila in prišel sem do mature. Veliko je bilo lepih trenutkov, ki sem jih preživel s svojimi prijatelji. Mnogo pa je bilo tudi temnih iskanj in bojev z oblikovanjem značaja in poklica, saj je včasih izgledalo, da se bodo "korenine" vdale "burji". V teh trenutkih sem še bolj čutil moč molitve mnogih dobrih ljudi, zlasti molitev mojih domačih. Stiri leta sem preživel v semenišču. Ob dobrih prijateljih in vzgojiteljih sem skušal izklesati svoj značaj, spoznati svojo pot. Se veliko življenja je pred menoj, naj ga Bog usmerja. Zahvaljujem se vsem, ki ste me v teh letih spremljali, z menoj živeli in mi pomagali k osebni rasti. Bog plačaj! Zelo hitro se približuje dan, ko se bo končalo moje štiri letno bivanje v semenišču. Pestra so bila ta štiri leta. Veliko stvari se je zgodilo. Bilo je veliko lepih trenutkov, a zamolčati ne smem, da je bilo včasih tudi težko, neprijetno... Toda življenje je tako. So dnevi mirne plovbe po morju, pridejo pa tudi viharji. Najbrž se vsak najbolje spominja svojega prvega dneva ob vstopu v semenišče - tako tudi jaz. Nedelja je bila takrat, ko sem prvič prišel sem. Vse poletje sem težko pričakoval ta dan, vendar sem se ga obenem tudi bal. Strah me je bilo šole, novega reda, družbe... "Bom vzdržal?" sem se spraševal. Tolažil sem se z župnikovimi besedami: "Zaupaj v božjo pomoč ! " Prišel je dan odhoda. Dopoldne sem se poslovil od župnika. Par dobrih nasvetov, pa nekaj dovtipov. Popoldne pa sem se začel pripravljati na odhod. Najprej sva z očetom dodobra napolnila avto, nato sem šel v svojo sobo, kjer je pogled splaval po vseh stvareh, ki sem jih zapuščal. Sredi tega čudnega "poslavljanja" od sobe je vanjo prišla mama. Nisem je pričakoval in že to me je malce presenetilo. Pokrižala me je. V njenih očeh pa sem opazil solze. Zmedel sem se. Kaj to pomeni? Sele čez čas sem zvedel, da ji je bilo težko, ker je prvi "ptiček" odletel iz toplega družinskega gnezda. Kmalu je prišel čas, ko je bilo treba oditi. Poslovim se še od ostalih in že je naš "fičko" brzel proti Vipavi. Pot je hitro, prehitro minila. Prišli smo. Sami neznani obrazi. Le pod kostanjem sem zagledal prijatelja iz duhovnih vaj. Oddahnil sem si. Vsaj eden, ki ga poznam. Vselil sem se v svojo sobo, potem pa sem se vrnil k prijatelju. Starši niso odšli takoj. Zato mi sedaj večkrat povedo, kako smešno sva izgledala s prijateljem - preplašena, kot da čakava na izvršitev smrtne obsodbe. S prijateljem sva se držala ves večer skupaj. Sele čez nekaj dni mi je uspelo vključiti se v semeniško skupnost. Kaj naj rečem - ni mi žal teh let. Bog me je poklical sem in vidim, da je dobro. Tu so me postavili pred dejstvo neizprosnega študija in lahko rečem, da mi ni vzel svobode; tudi mladosti si nisem zapravil, ne, šele odkril sem jo - v sebi, globoko v sebi, kjer morda prebiva Bog. Semenišče me je posedlo za študijsko klop in hvaležen sem za to; pridobil sem znanje in voljo. Nenazadnje mi je (tudi) razbilo moj sanjski svet in mi dalo zaslutiti, da je treba najprej spreobrniti sebe. Spiritual me je navdušil za Sveto pismo, za njegovo nebeško lepoto. Nikoli tudi ne bom pozabil raket, s katerimi so Grki napadli Trojo in bicikla, ki je prišel na Matterhorn - ljubezen do slovenščine se je še poglobila - le kaj bi brez nje. Saj zgleda kot , da pojem hvalnico. In tudi če jo, saj je ne pojem zaradi propagande, temveč iz ljubezni. Ne vem, kaj me je tako močno zvezalo s semeniščem, mislim pa, da so to ljudje, ki bodo ostali v mojem srcu kot biseri. 5Voxa GUMB BO IZSKOČIL "Ze greš?" me je vprašala mama. Prikimal sem. Odšel sem. V očeh mi je ostala njena podoba. Odšel bom. Vem, v očeh mi bo ostala njena podoba. Petih let se ne pozabi kar tako. "Kam?" "Vipava." "Drži!" Žvenket denarja, listek. Avtobus je potegnil. Sprevodnik je odšel. Pomaknil sem se dalje. "Dober dan, je tukaj prosto?" Prikimal je. Prisedel sem. Radovedno si me ogleduje. "Kam greš?" "V Vipavo." "A semeniščnik si!" Molk do Vipave. "Molim za vas." "Hvala." Koraki so zveneli na semeniških stopnicah. Koraki so peli: "Molim za vas" in "Hvala,., hvala..." "Kam greš?" Onemel sem. Začudeno me je pogledal. "Spet ti je varovalka pregorela!" Se vedno sem nemo vstrajal pri ogledovanju cvetja na katedru. "Pa ti?" sem končno le spregovoril. "Domov." Trenutek tišine in nekaj težkih korakov od katedra do okna. Rožica je pristala na okenski polici. "Greš tudi ti domov?" "Ne vem... morda pa grem res domov... ne vem..." Vzravnal sem se in naveličano pogledal skozi okno. Spet molk. Knjige je pobrskal v pult. "Oblačno, kakšno zagamano vreme!" "Mhm!" Vstal je, pobral torbo s pulta in počasi izginil iz razreda. "Vrata!" Tudi vrata so se s treskom zaprla. Razbijaški kasetar je utihnil, gumb bo izskočil. ... kam? ...molim za vas... hvala... Kam greš..? Ze pet let za temi zidovi, še matura... Teh pet dolgih in teh pet kratkih let... oh, ne morem verjeti, saj ni res... gumb bo izskočil... Kam? Spet je odzvenelo nekaj korakov in vrata v razred so se odprla in se zaprla in se spet' odprla... tisočkrat so se odprla... zaprla se bodo... gumb bo izskočil... ! i i In tisoč korakov po stopnicah navzdol in tisoč navzgor - s padci in brez padcev. Navzgor v kapelo, navzgor domov... Da, rad sem hodil domov. Vsako nedeljo, vsako jutro, vsak večer in vedno z domotožjem v očeh. Spiritual nam ga je sejal v oči, profesorji so ga sejali, vodstvo, sestre, dijaki, zaupni pogledi Vipavcev.., vsi so ga sejali . Hvala... molim za vas... hvala... Da, sedaj vem kam - domov, vedno domov. Gumb bo izskočil... ZA SLOVO Ze več dni zaporedoma je bilo zunaj toplo, kljub poznemu zimskemu času. Burja, kot da se je utrudila od prejšnjih let, je le občasno v rahlih sunkih zašumela skozi bore. Zemlja, ki se je bila v strahu pred mrazom zavila v mrki plašč, je začela previdno odpirati oči. Sončni žarki so se vedno močneje vsipali na polja, skale, vinograde in izvabljali boječe življenje izpod prsti. ... sic stultissimus est, qui hominem aut ex veste aut ex condiciose aestimat. BRRRIIING je zaregljal zvonec na hodniku. Klemen je spravil pero in se pretegnil. Zašumelo mu je v glavi. Zadnje dni je bil ves zmeden in skrbi so mu neurejeno švigale po glavi. Pogledal je skozi zamreženo okno v nebo. Vabilo ga je tudi izvabilo. Sklenil ^je, _da bo delavno prelenaril odmor. Hitro je oblekel jopič, odšel na najvišjo teraso za hišo in sedel na masiven tram pod vitko cipreso. Izpulil je bilko, jo vtaknil med zobe in žvečil. Nekaj časa je brez misli buljil prek s trto zasajenih gričev čez Štjak, v bleščečo daljo. Predramil ga je črn oblak, ki se je raztegnil, v hipu skrčil, zbledel pa zopet potemnel - bila jata majhnih podečih se ptic. Kipele so v nebo, se spuščale v globino, zaokrožile prek vipavskega trga do zvonika. Z očmi je zaobjel dolino pod seboj: od južne strani se je pod Gradiščem privila siva cesta, se skrila v drevoredu lip, pojavila zopet pri vojašnici in izginila za Zemonom proti Ajdovščini. Celo je uprl v dlani in nekajkrat globoko zadihal. Začutil je zemljo, skale, les pod seboj. Semeniški stavbi mu še nikoli nista bili tako blizu kot teda j.. .^ Pet let... Kar čudno ga je spreletelo ob misli, da je tu preživel skoraj četrtino svojega življenja... "Vsakdo mora opravičiti svoje bivanje tukaj!" Se vedno so mu zvenele rektorjeve besede iz prvega letnika. Takrat mu je bila šola moreče zlo. "Pridno" je sedel za pultom in gledal v knjigo. Puste črke so zamigljale in namesto njih je šumelo morje, dišalo domače drevje, žarele sošolkine očke. "Priden fant" je cepnil. Ah, ne znam se učiti, pa poljanski izpiti, prekleto... Klemen se je globoko sklonil, da mu je težka^glava visela skoraj med koleni. Zravnal je hrbet in se usločil nazaj. To je nakajkrat ponovil in zopet pokončno obmiroval^.. Tekli so dnevi, meseci. Uspešno je naredil prvi letnik, še uspešneje drugega. V sebi pa je životaril, vrtinec _ga je vrtel in požiral v vedno nove napake. Zakaj!? Ne vroč, ne mrzel! Mar bom vedno nosil masko? Rad bi jo strgal, a bal se je svojega pravega obraza. Izpljunil je bilko, da je odfrlela na spodnjo teraso. Namršil je obrvi in ostro gledal v tla. "Nikjer ni življenja,, nikjer, če ga ni v tebi." To je do dna duše spoznal na koncu tretjega letnika, ko je izgubil voljo do vsega. Bil je hladen, celo domov je prihajal kot tujec. Le kaj je narobe z njim? Morda dekle, ah kaj, zopet je malodušen. On pa je tolkel razbijal in v njem se je zasadilo tiho notranje veselje, ko je začutil, da raste novo življenje in življenje nezadržno prekipeva preko mej v soglasje s svetom. Izjedal je strugo, da bi se voda od izvira preselila naprej, kajti v zaprti mlakuži se osmradi. Dolgo je Klemen zrl vstran, potem pa vstal in zaril prste v lase. Obšlo ga je, kot bi se poslavljal od rumenih semeniških stavb. Semenišče, v svoje zidove si vpilo pet mojih let. Smejal sem se, pel, tekel po kros stezah, se igral na igrišču, trpel, molil, gulil tvoje okotne polte, se pritoževal - upravičeno in še večkrat neupravičeno. Tudi solza mi je spolzela v pozni nočni uri. Tvoji profesorji in vodstvo so me ribali, sestre skrbele zame, "špiro" in sošolci brusili. Hvala! Bog, h kateremu si usmerjalo mojo sadiko, naj ti povrne! puntar ALI VESTE, DA. . . -- je neki profesor letošnjim maturantom v štirih letih dal 20 različnih imen in vzdevkov, kot so: komplikatorji, prozorn-eži, pobalini, zavožena populacija, nekvalificirani butalci, patentirane lenobe itd. -- nek gorenjski semenišnik vabi svoje sošolce k sebi domov le pod pogojem, če s seboj prinesejo sendviče. — bil g, prefekt na našem pikniku tudi .športno aktiven. smo tako navdušeni za študij, da smo se odpovedali sprehodom enega tedna. Škodljivost studija G. prefekt je na sprehodu med drugim študijem dobil dijaka, ki je spal. Zbudil ga je in vprašal: "Kaj naj to pomeni?" Dijak se hitro znajde in odgovori: "Pri retoriki smo se učili, da je treba zadevo prespati." ù IP- W^/ RISAL: ■ROK. SMUČAR STENM& i 5 ISKRE X e TROPSKA ?APIC,A RIMSKI ZbCDOVI: NOPISEC RIMSKI RESNIK. RtibUUS CĆkOVOE na s;M* SKO-MONC, MEJI ii &R.ŠK.I ■POLOTOK AKT 1 NON (KEM.) NATURA IVAN JALNOV ti USTAVIL: SlMOAl vprašal* A//CA ANTON NANUT 2. IME OMIKA Pristaši Rasizma PLENU NOMINE ANTON SLOMŠEK MANFRED EISEN ŽENSKO IM£ ZZ. iN 40. ČRUA poškodia avaR. &OC4AL %£PSL0\# A/OA doktor GtšKI KOŠARKAŠ* ZLU i. STANlblM LENIČ VEŽE 3lAc,a iptSKO im£ c,R. Soc, iyjt£2NI ZDtAVNlK živali -surtiri hIl&K ,m&N U. ££RMKKSK0 LJUDSTVO EPUT r> ISTA, OKU! KATERE se vati telo 1AJWDI DEL ÌNOEHy> 2APOR.I HAI, na UPET Kliče NAS, VEHČAN! MO... KRONIKA O NASTANKU "SREDNJE VERSKE SOLE ZA PRIPRAVLJANJE DUHOVNIKOV" V VIPAVSKEM MALEM SEMENIŠČU Apost. administrator dr. M. Toroš je v svoji okrožnici št. 603 z dne 4. avg. 1952 sporočil "častiti duhovščini goriške administrature" : ..."Vsem vernikom goriške ap. administrature s tem naznanjemo veselo vest, da se z novim šolskim letom (1952/53) odpre Slovensko malo semenišče v Vipavi. Urejeno bo tako, da bodo dijaki obiskovali gimnazijo (nižjo) v Vipavi... "Dejansko so resda dijaki prvih štirih razredov obiskovali nižjo gimnazijo v Vipavi, dočim so se dijaki višjih razredov z avtobusom vozili v višjo gimnazijo v Ajdovščini. To stanje je trajalo (z izjemo v letih 1953-55, ko je bilo vipavsko semenišče zasedeno po JLA) vse do leta 1957. Proti koncu šolskega leta 1956/57 so se nad semenišče zgrnili temni oblaki. Vodstvo Višje gimnazije v Ajdovščini je kljub negodovanju in protestom sporočilo, da se gimnazija v Ajdovščini postopoma ukinja. Kot razlog so navajali, da je na šolo premajhen dotok dijakov, gimnazijsko dijaštvo naj se zato preusmeri ali v Novo Gorico ali v Postojno. V zameno za odmirajočo gimnazijo so v Ajdovščini odprli I. r. Ekonomske srednje šole, ki je postopoma nadomestila gimnazijo. Težko je reči, kaj je dejansko botrovalo sklepu o ukinitvi, čeprav so nepreverjeni glasovi vedeli povedati marsikaj. Preselitev vipavskega zavoda na Kapelo pri Novi Gorici, kakor je kdo predlagal, ni prihajala v poštev. Kdo bi končno jamčil, da bo semenišče na Kapeli nemoteno delovalo? Ko je torej postalo jasno, da s V. r. (I. višjim) na ajdovski gimnaziji ne bo nič, je ap. adm. dr. M. Toroš dne 19. avg. 1957 izdal odlok o ustanovitvi Srednje verske šole v vipavskem semenišču. Cez teden dni, 26. avg. 1957, je dr. M. Toroš imenoval semeniškega rektorja mons. I Breitenberger-ja za ravnatelja novoustanovljene šole in določil, da se v začetku šol. leta 1957/58 odpre V. (I. višji) razred (prijavilo se je 6 goriških dijakov). Vprašanje učnega osebja je ap. administrator rešil dokaj preprosto. Poleg novoimenovanega ravnatelja in semeniškega prefekta (F. Kralj-a) je za učitelje posameznih predmetov enostavno imenoval okoliške župnike, čeprav (razne ravnatelja Breitenbergerja, ki je absolviral dunajsko filozofsko fakulteto) nihče ni imel strokovne pripravljenosti. Tako je z nemajhnimi težavami steklo notranje šolanje v semenišču: sčasoma se je okrepilo tako po številu dijakov, kakor po usposobljenih učiteljih. InHkM/iiZ-cyA. /cf G-trl'-j/tp, vu&JLi A^^iy e Sio^r, USS -4/tim ^K*'^ ftt-e. OrV-t/Aìfa. /. ». tj SS J^~y&&6-4 sla . *Andft\s &*4 —- j/* y^-’^ ^ -%\jt^ xj /l^n- d&fi/v cttfyy-i Vds4 Ap-d^di, j k^A^jdte^it /Wjvu^VX 'V*. i/<£^ -t'KU'fr&vrv 2*\, J^>— 'i^(ry£' / 9/ ''' 2a J^4^1/Vwi^rr' ^ £4X*-t/i’. i\4aJ,