Knjiga Slovenska V XIX. veku. Janez Ziegier (Cigler) r. 7. raaja 1792 v Udmatu duhovnije sv. Petra, posvečen 1. 1815, duhoven v Škocijanu na Dolenjskem, pri sv. Petru, nato v jetnišnici LjubIjanski, naposled fajmošter v Višnji Gori (Višnjagorc, Višnjagorski), u. 11. apr. 1869. Spisi njegovi so: 1) Molitve za bolnike. V Ljubljani 1828. 12. 247. Nat. Fr. Retzer. — II. Natis. Sassenberg 1830. 12. 282. Na priraer bodi iz Predgovora: nNimamo ga praviga stanovanja na tem svetu, ampak le prihodniga išemo. Tukaj smo, kakor memo gredoči popotniki, gremo v' svoje pravo domovanje v večnost, kamor nam smert vrata odpira. Smert je štrafenga za greh; ker smo pa vsi grešili, tudi vsi umreti moremo. Za vsaciga človeka je huda in grenka zadnja ura, kader je treba svet zapustiti; iti v večnost, in stopiti pred pravičniga sodnika, Jezusa Kristusa; dajati rajtengo od svojiga hišvanja ua zemlji. Kader se smert bliža, vsak kristjan potrebuje in želi duhovniga trošta in pomoči, ker takrat je ves posveten trošt prazen. Ravno v tih bukvicah se najdejo nauki, opominovanja, in bolnikam potrebne molitve, ktere gotovo vsaciga kristjana v bolezni potroštajo, ga k poterpežljivosti nagnejo in v ljubezni do Jezusa Kristusa vnamejo, če jih andohtljivo moli, ali moliti posluša. Potrebne so tedaj te bukvice duhovnim pastirjera in drugim ljudem, zato ker do zdaj nismo nobenih kranjskih bukvic imeli, iz kterih bi se bile mogle moliti bolnikam perpravne molitve, in jim upanje v neskončno usmiljenje božje dajati. Dobro in prav bi bilo, de bi te bukvice per vsaki hiši bile, kjerkoli kdo brati zna; duhovni pastir velikrat bolnika zavoljo dalje in druzih opravil ne more po gostim obiskati, takrat mu kdo drugi lahko kaj bere, ali moli, ga potrošta in dobro delo stori, ker mu, kakor usmiljeni Samaritan, vino in olje v dušne rane vliva. Kdor se ljudčm usmiljeniga skaže, bo tudi per Bogu usmiljenje dosegel."— nJanes Ziegler Duhoven v' Ljublanfki j etnifhnizi." 2) Štiri posledne reči, ali premišlevanje smerti, sodbe, pekla in nebes, spisal Janez Ziegler, duhovea Iblanske jetnišnice. V Iblani Kleinmayr 1831. 12. 192. 3) V Krajnski Čbelici 1. 1831 bukv. II. so njegove pesmi: »Mravlja s kobilico. Šinkovic ušel. Pajk z muho. Plahta na dvoje. Dozdevna smert. — Bukv. III. 1. 1832: Lesica z kužetam. Povračilo". — V zgled bodi: Povračilo. Golobčik kar šine Šibin'co vlomit, Jo v vodo porine Čebel'co rešit'. Veselo letala čebelica v log, Medii nabirala Po cvetji okr6g. Vihar jo zavije, Ne more letšt', V vodnjak jo pobije: Kako se otet'! To vidi CebeFca, Verniti hiti, U roko pič' strelca, Golob odletf. Sercš pozabilo Ljubezni ne bo, Dobrote vračilo Da milo nebo. Nevarnost otveze Goloba strašna, Ga strelic zaleze, Pomeri v njega. 4)Mašne bukvice, to je molitve per s. maši, tudi druge vsakimu kristjanu potrebne molitvice. Zraven tudi kratko premišljevanje terplenja Jezusa Kristusa, ali svetikrižovipot. J. Z. V Ljublani 1832. 12. 338 s podobami (brez njih str. 292. Šaf. 148). — V novem pravopisu 1. 1852. str. 252. 5) Dober nauk, alikratko podučenje se časne in večne nesreče obvarvati. Spisal in na svitlobo dal Janez Ziegler. V Ljublani nat. J. Blaznik 1832. 12. 132. 6) Bratovšina sv. Leopolda. Iz Nemškiga spisal J. Ziegler. V Ljublani 1833. 8. 72. 7) Dubovni studenc, to je lepe molitvice, s kterimi zamorejo keršanske duše veliko dobrot od Boga sprositi. Na svitlobo dal J. Ziegler. 1835. — V. nat. pomnož. 1850. — VI. nat. 1853. — VII. 1858. 12. 234. — Olepšane s podobami pri sv. maši in pri sv. križevim potu, v starim in novim pravopisu (Zg. Danic. 1854. 1. 13). 8) Kratki nauki za vsaciga človeka. V Ljublani 1835. 12. 60. 9) Sreča v Nesreči, ali Popisvanje čudne zgodbe dvčh dvojčikov. Podučenje starim in mladim, revnim in bogatim. Spisal in na svitlobo dal Janez Ziegler, Fajmašter per s. Tilni v' Višnjigori. V Ljubljani Natis. J. Blaznik 1836. 8. 139. Na prodaj J. Klemenz. — V treh delih popisuje se po več razdelkih čudna a mikavna zgodba: I. 1. France Svetin gre na vojsko Francosko. 2. Neža Svetinka da oba dvojčka v službo. 3. Paule Svetin pastir; 4. šolar v' nemškim gradcu; 5. najde svojiga prijatla Avguština; 6. desetašolic na Dunaji; 7. dvorni svetvavec, potem škof. 8. Po škofu Paulu najde Karl baron Gap svojo mater. 9. Škof Paul najde svojo mater. —D. II. 1. Janez Svetin pek v' Terstu; 2. per velkim tergovcu v Terstu; 3. na morji; 4. v mestu Tulonu na Francoskim; 5. v ječi; 6. k smerti obsojen. 7. Ludvik Bodin, Svetinov sovražnik, hudodelnik, vj_. 8. Janez Svetin izpušen, Ludvik Bodin umorjen. — D. III. 1. France Svetin, oče Janeza in Paula, na vojski vjet, in na francosko odpeljan; 2. francoski soldat, reši svojiga generala; 3. na morji vjet in v Afriko odpeljan. 4. v Ameriko odpeljan in prodan; 5. najde svojiga sina. — 0 reči in obliki bodi na razgled: nLudvik Bodin, Svetinov sovražnik, hudodelnik, vjet. — Drugi dan popoldne Svetinoviga obsojenja prideta dva gospoda obiskat stariga prijatla Teodora, ki sta slišala njegovo žalost zavoljo Svetinove smerti. Bila sta ta dva gospoda zmed števila tistih sodnikov, ki so Svetina obsodili. Lepo sta ga pogovarjala, de naj si te zgodbe nikar k sercu ne jetnlje in sta mu rekla: Prijatel! kaj boš zato žaloval, sej veš hudobija mora štrafana biti, pravica to ukazuje, ti nisi tega kriv; naše postave tako zapovedujejo, de taka hudobija se mora ojstro štrafati. Teodor svoja dva prijatla perderži per večerji, de bi se dalej z njima pogovarjal. Večerja je bila perpravljena, vsi se vsedejo k mizi, le Ludvika še ni bilo, Teodor ukaže hišni keršenci iti klicat Ludvika k večerji, ona gre tiho v njegovo kamerco, ker je menila de spf, de bi ga na naglim ne zbudila. Najde ga ležati na dolgim blazinatim stolu, kterimu kanape pravijo, pa prestrašena se ne upa ga poklicati, ker je bil merliču enak, ves prepaden in plašen je ležal kakor v omedlevci, in večkrat globoko zdihnil in kakor v hudih sanjah od cekinov govoril. Hišna tiho gre iz kamerce povedat gospodarju, kar je vidla. Teodor in oba njegova prijatla vstanejo berž od mize, in gredo v Ludvikovo kamerco tiho po perstih. Še je bil v omedlevci, zdihval je in večkrat te besede izgovoril: „0 nedolžni Svetin, o peklenski cekini!" Trikrat je te besede tako izgovoril, de so jih vsi dobro slišali, nič ni vedel, de ga kdo sliši. Eden Teodorovih prijatlov migne tiho iti iz kamerce in pa ga per miru pustiti. Ko prideta spet k mizi, reče tisti gospod, ki je rekel ga pustiti: Tiho bodita, gotovo se bo božja pravica dans pokazala, Bog nedolžniga varje; kraalo bomo kaj več zvedli. Pustite Ludvika per niiru, de jest nazaj pridem. Gospod, kteri je bil sodnikov eden, gie, in ko bi trenil kmalo nazaj pride, in perpelja z' sabo tri žandarme, pokliče zraven Teodora in uniga svojiga tovarša. Vsi gredo v Ludvikovo karaerco tiho; še je ležal, in še so mu uekterikrat ušle iz ust tiste besede: „0 ucdolžni Svetin, o peklenski cekini!" Sodnik ukaže žandarraam Ludvika obstopiti, on stopi k njemu, ga za roko prime, in z ojstrimi besedami nad njim zakriči: Ludvik Bodinl ti gerda pošast, precej vstani in z natni pojdeš, zvedili smo, kaj si storil, ne boš odšel ojstri pravici ne. Ludvik plane na noge, pa se ves trese, ne vč, ali se mu sanja ali je resnica, druziga ni vedel reči, kakor hitel je: nSej grem, sej grem. Res s<"_ jest cekine ukradel res, pa sim jih skrivej v Svetinovo skrinjo nesel; Svetin j~ nedolžen." Žandarmi so ga zvezali in varno ga v ječo vlečejo itd." 10) Živlenje S. Heme, brumne koroške grafine. Spisal in na svitlobo dalJanez Ziegler, Višnagorski fajmašter. Natiščene in založene per Janezu Leon. 1839. 8. 70. — Rojstvo sv. Heme. Hema se onioži. Wilhelm in Hema dobita dva sina. Wilhelm in Hartvik, sinova s. Heme, oba umorjena. Kako sta mlada grofa umorjena, pride na dan. Knapje štrafani. Puntarski knapji se zdmžijo, in se celi vojski v bran postavijo. Grof Wilhelm gre v Rim na božji pot. S. Hema udova, umerje. — V podobah: S. Hema. Grof Wilhelm III. Kerška Cerkev. 11) Eksercicije, to je Nauki in premišljevanja od nar imenitniših resnic svete vere. Spisal ranjki č. g. Mihael Hofman, nekdajni korar v Novim Mestu. Nat J. Blaznik 1839. 8. XV. 277. Na svetlobo spravil Janez Ziegler (Vid. Jezičn. XXII. str. 74) s primernim predgovorom, v kterem opisuje sveto življenje omenjenega pisatelja. 12) Nekaj spiskov iz njegovega peresa ima vže Carinthia 1. 1829 itd. — V Drobtincah 1. 1848 je brati sostavek: Nepoznan rešitel. — Novice so ga privabile, da je priobčil v njih — Višnjagorc — nektere stvari; tako na pr. 1. 1843 spis: Luna; 1. 1844 pesmico: Ljubljanski kovači. Besedne vganjke. Novih navad ne zaničovati; 1. 1845: Zobačnik; 1. 1849: Zmota; 1. 1860 — Višnjagorski —: Posvetni blagri. Jezikoslovne posebnosti. čertica iz življenja sedanjega papeža Pija IX. Resnična zgodba itd. — Na razgled bodi: Ljubljanski kovači. V Ilirjo pridereZ gorefiim železam Nevsmilen tiran,Nad Turka dero, Ljubljano razdereZ velikim terpežam Neverni Osman.Serčno odženo. Zdaj cerkve se loti Šempeterske žgat', Kovači na poti Ne dajo končat'. V Šempetru z procesjo Kovači gredo, H spominu tam svetfjo, Bandero neso. Zmota. Satan z babo se prepira,Razserden Gospod mu pravi: Peter ju zmirit' ne vš,»Peter! tega ne terpim, Naglo sablico izdira —Berž nazaj glave postavil Preč obema ste glavš.Primete se, jez skerbim". Peter zmoten kar popravi, Žensko glavo vragu da, Ženi vragovo postavi, — Marsikdo še to pozna. Jezikoslovne posebnosti. S klobuki mi le glave pokrivamo, Nemci pokrivajo z njimi tudi perste, ker pravijo — Fingerhut. Nemci tudi cuker (sladkor) na klobuke merijo, ker pravijo — Zuckerhut. ČeTlje nosimo mi le na nogah, Nemci jih nosijo tudi na rokah, ker pravijo — Handschuh. Tudi po klancib voznim kolesam čevjje podkladajo, ker pravijo — Radschuh. Nemci so menda kdaj imeli ženske vedno zapcrte kakor Turki, ker še zdaj Nemci imenujejo žensko — Frauenzimmer. Nektere ribe so pri Nemcih lesšne, ker jim pravijo — Stockfisch. Navadno se ljudje na svet rodijo, pri Nemcih se kujejo, ker pravijo — Menschenschlag. Hlače se narejajo iz sukna ali pa iz druge robe; Nemci jih imajo tudi iz vode, ker pravijo — Wasserhose. Narmanj se ujema z resnico v neraškem jeziku oštir, pravijo mu — Schenkmirth. Nobenemu nič zastonj ne da, pa pravijo, da vino nšenkuje" — Wein schenken. Nemci so začeli narejati ženskim oblačila iz obročev, ker pravijo — Beifrock. Nemci pridevajo otrokom, kterim starši pomerjo, še ene usta, to je — Vormund. Pri vseh ljudatvih otroke redijo in učijo, pri Nemcih jih pa ulečejo; ker pravijo — Kinder erziehen. Pri Nemcih imajo vsi hribje noge, ker pravijo — Am Fusse des Berges. Med Nemci prijatli ne stojijo na dveh nogah, ampak le na eni, pravijo — Er steht mit ihm auf einem freundschaftlichen Fusse. Nemci imenujejo najimenitniše opravila, igrače, ker pravijo od takega, ki ima veliko oblast v rokah — Er hat einen grossen Spielraum. Visoke mogočne osebe so bile menda nekdaj tako rahle, da se je skoz nje vidilo, zato so jim rekli — Vurchlaucht. Nemški grofje so bili rojeni le na visokih hribih, zato se jim pravi — Hochgeboren. Kdaj je nek pri Nemcih postal pes znamenje revšine, ker pravijo — Er ist auf den Hund gekommen. Kadar Nemec kaj neumnega naredi, pravijo, da kozla vstreli — Hat einen Bock geschossen. čudno je, da pri Nemcih nevesta prinese v hišo strup, ker pravijo — Mitgift. Nemci ljudi lepe obnaše zaperajo, ker od takih pravijo — Eingezogen. Malopridne pa izpušajo, ker jim pravijo — Ausgelassen. Kadar Nemci odbornike volijo, monda vselej strelajo, pravijo jim — Ausschuss. Kadar dnarje dajo komu, predon jih zasluži, menda tudi strelajo — Vorschuss. En malo prismuknjen Nemec rr.enda zmiraj strela, ker mu pravijo — Schuss. Nemci tudi dim v sode spravljajo, ker pravijo — Bauchfass. Tudi tinto Nemci v sodih hranujejo — Tintenfass. čudno je, da Nemci tako radi tolčejo, ker veliko opravil le s tolčenjem znamenujejo, kakor: vorschlagen, nachschlagen, durchschlagen, aufschlagen, ausschlagen, iiberschlagen, anschlagen, entschlagen, beschlagen, zuschlagen. Pa še veliko druzih. (Višnjagorski.) Zgodja Danica je naznanjala sim ter tje bukve, katereje spisal Janez Cigler, in ki so prihajale ali pomnožene in popravljene, ali v novem pravopisu na svetlo p. Duhovni studenec; Mašne bukvice; Sveti križev pot s podobami itd. — Da je pa spet oživel ter se z novo knjigo prikazal na dan, izpodbodel ga je Fr. Levstik pohvalivši v Janežičevem Glasniku 1. 1858 (zv. I. št. 3) njegove bukvice: .Sreča v nesreči" ter opisavši mične pripovesti snov, obliko, njene prednosti pa tudi pomanjkljivosti (zv. II. št. 1—3). — .Opomniti moram, piše ondi Levstik, kako so kmetje moje domovine v slast prebirali Svetina. Komaj so dobili knjižico v vas, in berž se je verstila od hiše do hiše; in še zdaj se časi menijo pozimske večere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu. Sme se reči, da je bila ta knjiga skoraj do dobrega postala narodna; škoda je le, da se ni tiskala drugič, ker je bilo gotovo bitro zraanjkalo pervega natisa, kajti dan danes je ni več dobiti na prodaj; še med ljudmi se redko nahaja (zv. I. str. 83) . . . Kar se pa tiče jezika, moramo reči, da je za 1836. leto dovolj pravilen, prijazen, domač, lahko umeven, ponaturen, še celo blagoglasen. V lepem redu se versti misel za mislijo; pisava ni skrotovičena, kakor je dan danes navada ined nami, ki nacepimo časi toliko stavkov v stavek, da se dostikrat naposled še ne ve, kaj pripovedujemo; ki tako nenaturno besede narejamo in stavimo, kakor vsi tisti, ki nimajo nič okusa. — Daravno ta knjižica v lepoznanskem oziru ni brez hib . .; vender bi se naši povestničarji marsikaj lahko učili iž nje itd." (zv. II. str. 56). — To je dalo povod, da se je prikazala v nKnjižnici slovenskej mladini" knjiga III.: Sreča v Nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov. Poučenje starim in mladira, ubožnim in bogatim. Spisal in na svitlobo dal Janez Cigler, župnik pri sv. Tilnu v Višnjigori. Drugi popravljen natis. V Ljubljani. Založil in izdal Ivan Tomšič. 1882. 8. 145. Natisnila Klein in Kovač. — Levstikova resnična pa dobrohotna presoja je menda tudi vzrok, da je nekdanji .duhoven Iblanske jetnišnice" na stare dni poprijel spet slovensko pero ter spisal dve povesti, prvo na lik Svetinu, drugo pa sv. Hemi, in te ste: 13) Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov. Spisal Janez Cigler, fajraošter v Višnjigori na Kranjskem. Izdaia družba sv. Mohora. V Celovcu 1863. 8. 115. Natisnil Janez Leon. — Povest se snuje enako Svetinovi v treh delih. Na primer bodi: Vvod. Krajnska dežela je bila od leta 1809 do leta 1813 pod francosko oblastjo. Gospodoval je v tistih letih slavni francoski cesar Napoleon. S silno vojsko pridere Napoleon 1. 1809 v avstrijansko cesarstvo, vzame veliko zemlje avstrijanskemu cesarju, in tudi poglavitno mesto Dunaj ali Beč v svojo oblast dobi. Potem je bil med francoskim in avstrijanskim cesarjem mir narejen; in po pogojih tega primirja je prišla krajnska dežela cela, en kos hrovaške in en kos koroške Francozom v roke. Vse te tri dežele je ukazal Nepoleon imenovati Ilirija. Napoleon je bil v vednih vojskah; zato je potreboval veliko soldatov. Tudi Ilirijani so mogli fante v soldate dajati. Leta 1812 je napravil vojsko zRusoin; v ta namen je brez števila soldatov vkup nagoal iz vsih dežel svojega cesarstva. Strašne trume soldatov vsake baže so se valile v poljsko deželo, iz poljske pav rusovsko proti Moškavi, poglavitnemu mestu rusovskega cesarstva. K tej vojski je bilo tudi vzetih veliko Ilirijanov, ki so mogli iti z Rusom se vojskovat, pa malo jih je prišlo srečno nazaj. Nekteri so bili ubiti, večiua njih je pa zmerznila v hudi rusovski zimi." 14) Kortonica, koroška deklica. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Na svitlo dala družba sv. Mohora. V Celovcu 1866. 8. 80. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. — Na koncu so v zvezi z zgodbo samo naslednje vrstice: Vsi so dobre volje bili,Da prijazno se spoznali. Dobro sladko vince pili;Prijatli hočejo ostati; Hvalo vsi Bogu dajali,Večkrat tud' se obiskati. Prvi poldnevnik in čas za ves svet. Crtica iz zenilj episa. II. (Dalje in konec.) Da se odstrane te nepriličnosti, predlagala je družba zbrana v Kanadi 1. 1879. premembe, katere je angleška vlada po svojih zastopovalcih raznim vladani naznanila. Nasvetovane izpremembe so: 1. Naj se vpelje vzoren dan (Normal-Datum), t. j. po vsem svetu naj se zaznamuje in zapisuje začetek dneva ob istem času. 2. Naj se vpelje svetovni vzorni čas (Welt-Normalzeit). 3. Vsi vzorni (merodajavni) časi različnih držav naj prenehajo, a povsod naj se vpelje od 15 do 15 stopinj (poldnevnik) merodajaven čas, ki se bode po jedno uro razločeval od vzornega 6asa po poldnevnikih pred njim in za njim. Sedmi občni zbor mednarodnih zemljeslovcev v Rimu (oktobra 1883) je stvar preudarjal, a obveznih sklepov ni naredil. Resolucije so merile na to, naj se prvi meridian vzame čez kraljevo angleško zvezdarno v Grenwichu. Po tem takem bi se imel dan začeti in zapisavati (datirati) na tist trenotek, ko je poldne v Gremvichu. Potem bi se imel dan jeraati po 24 ur v nepretrgani vrsti, a ne razdeliti se na dvakrat po 12 ur. Dosihmal so imeli razni narodi za štetev stopinj razne poldnevnike, Amerikanci poldnevnik čez Waschington, Augleži doma, po naselbinah in po vseh pomorskih raapah v soglasji z drugimi narodi meridian po Grenvvichu, Francozje po Parizu, Nemci in Avstrijanci po Ferro, ki je uprav 20° stopinj proti zahodu od Pariza; Rusi nekaj rabijo poldnevnik po zvezdarni, ki je v Pulkovi poleg Petrograda. Una resolucija mednarodne družbe v Rimu tedaj pomeni, da imajo vprihodnje nehati ali opustiti se vsi poldnevniki pri raznih narodih, in naj bode mejnaroden edini isti preko Greirtvicha, on naj je merodajaven pri risanji zemljevidov, in čas se mora z njim začeti. Ta sklep moramo v imenu zemljepisja veselo pozdravljati, da se enkrat oilpravi iz zemljevidov različnost pri dolo&itvi stopinj, ki le bega in moti. A ta sklep se pa tudi po drugi strani ne da tako lahko izvršiti; zemljevidi, katere imajo pri vojnili štabih na Avstro-Ogerskem, na Pruskem, v Švici in na Francoskem, ki so izdelani zelo natančno, ravnajo se po Parizu ali Ferro. Koliko težav, preden se vse to predela. Minulo bode precej časa, preden se ta prvi meridian po Grenvvichu povsod vpelje. To pa nikakor ne ovira, da bi se to vsaj v načelu ne sprejelo in da se čas po tem vravna. V tem smislu pritrdile so vse vlade, ki so se udeležile mednarodnega zborovanja, izvzemši Brazilijo in Francosko. Upeljanje prvega meridiana po Parizu nas spominja na kardinala Richelieu, ki je zbor matematikarjev in zemljeznancev sklical 1. 1630. ta čas, ko je bila Francoska merodajavna za vso Evropo; a da bi se odpravila ta narodna naprava in vpeljala ona iz tuje vlade, ki ž njo tekmuje, je vender prevelika žrtev. Bolj opravičeni so bili pa ugovori Francoske zarad tega, da bi se dan začel šteti s poldnem. V starih časih so Grki dan začenjali s solnčnim zahoclom. Babilonci s solnčnim vzhodoin, Latinci in z njimi ndrodi na zapadu s polnočjo — ta navada se je ohranila do današnjega dne. Umbri, Arapi in zvezdozuanci, ki so učenost in ž njo veliko imen dobili od Arapov zaeenjajo s poldnem. No, zvezdoznanci naj imajo svoje veselje, kajti zvezdnato nebo preiskujejo po noči, a za druge ljudi je pa ta čas silo nepriličen. Za večino Ijudi se začenja delo zjutraj in traja do večera. Ali naj se mar dopoldne k 10. aprilu, a popoldne k 11. prišteva? Recimo, da se kako zborovanje začne ob 10. dopoldne in se konča ob 2. popoldne. Mari bodemo zaznamovali dvoji dan? Kako naj bi n. pr. bilo z dopoldnem 1. januvarja, ali bi ga prištevali staremu, ali novemu letu. Ko bi tedaj dan s poldnem začenjali, bi ne bila zmešnjava manjša, marveč veča, brez vsake koristi bi muogo reči prekladali. Zbor v Waschingtonu tedaj tega nasveta ni vzprejel, in je določil, da naj se dan začne s polnočjo, kakor je bilo dosihmal navadno. Naopačno pa bi bilo misliti, da bodo dan po vseh krajih začeli zaznamovati o polnoči, t. j. da bode povsod polnoč, ko se bode začel pisati drug dan (datum). Bolj važno je, da se začne povsod ob istem času, kakor da bi bil ravno ob sredi noči. Oboje ob jednem je nemogoče. Vsekako bode v prihodnje za vso Evropo in do srede Azije začetek dneva padel v čas od 12. do 6. zjutraj; isto tako na zahod noter do srede zedinjenih držav pred polnočjo med šesto uro zvečer do dvanajstih po noči. Za vzhodno Azijo in za zahodno severno Ameriko posebno za ogromne prostore Tihega oceana, ker sicer na malih otocih malo Ijudi prebiva, ne bode se dan (datum) izpremenil po noči, marveč na dopoldanske in popoldanske ure, a to krajev na zeinlji, kjer največ ljudf prebiva, ne zadeva. Da se dnevne ure štejejo od ene do štiriindvajsete, spoznali so za dobro in je vsem dopadlo. Stvar vender ni nikakor nova, kajti na Laškem se nahajajo ure, ki imajo po 24 številk in tudi Ijudstvo tii in tam tako šteje, ne imeli bi tedaj še dalje ob jedni popoldne, ob devetih zvečer ampak ob 13., ob 21. i. t. d. Dalje so nasvetovali, da se vpelje namesto sedanjih vzornih časov, ki so po državah, štiriindvajset vzornih časov ne glede na meje raznih držav. V ta namen se ima zemlja razdeliti na 24 enakih prog, ki grejo od tečaja do tečaja. Zahodna meja prvega tečaja je zaznamovana s poldnevnikom 7° 30' na vzhod od Gremvicha in pelje blizo mest Turin, Bern, Strassburg, Miinster na Westfalskem. Vzhodna meja (poldnevnik 22° 30') gre skozi Grško (Sparto), Macedonsko, na meji Srbski in Bulgarski, mimo Ržave, Naj,^-Karoly-a na Ogrskem, Lublina na Poljskem. Vzorni čas te proge je oni 15°, tedaj eno uro prej, kakor je poldne po Grenwichu. Druga proga meji na zahodu s prvo, in je na vzhod zaznamovana s 37° 30'. Gre preko Male Azije, po sredi Ruske mimo Moskve. Čas te druge proge je vzet po 30. meridianu tedaj ravno dve uri pred časom v Grenwichu. Vsaka nadaljna proga obsega tudi petnajst stopinj, in nje vzorni časi so po vrsti krajevni časi, ki se zlagajo z 45., 60., 75., 90. stopinjo. Tako pride, da se čas v 1. 2. 3. i. t. d. progi uprav za 1, 2, 3 ure razloci od časa v Grenwichu, t. j. kadar je v Grenwichu polnoč, tako je na prvi progi ob 1. zjutraj, na drugi progi ob 2. zjutraj, na tretji ob 3. zjutraj i. t. d. Na zedinjene severne države v Ameriki padejo proge 16, 17, 18, 19 in 20, imajo tedaj v San-Frančiško 16. uro 4 ur zvečer, v Santa-Fe 17. uro, (5 ur zvečer), v Novem Orleanu 18 (6 ur zvečer), v Novem Jorku 19. uro, (7 ur zvečer), kadar je v Grenvvichu polnoč. Za žeiozno frto Burlington v zedinjenih državah imajo že karto, v kateri so zaznamovane vse te proge. Časi imajo tam svoja posebna imena, uni 16. proge se imenuje ,,Pacific time" čas Tihega oceana; uni 17. proge ,,Mountain time" čas skalnatih gora; uni 18. proge ,,Central time" osrednji čas; una 19. proge ,,Eastern time" velikonočni čas. Praktični Amerikanci so v teku pr. 1. 1884. uže začeli po teh sklepih ravnati, in obcinstvo se s temu zlaga. Tudi na Angleškem pravijo, da se bodo začeli po tem ravnati. Po drugod imajo vsaktere prav nepotrebne premislike. Nekaterim ni prav 24urni čas. Ima pa vender mnogo za se, ker: 1. Kadar se prestopi meja vsake proge, se čas ne bode premaknil za kako nenaravno število minut, katere nihče lahko v glavi ne obdrži, ampak vselej le za eno uro. 2. čas se ne bode prestopal na minute, marvec na ure; ako je n. pr. v Gremvichu 24 ur in 25 minut, tako je v 5. progi 5 ur in 15 minut, v 16. progi 10 ur in 15 minut; minute ostanejo povsod. 3. Ti prestanki se ne nahajajo od severa proti jugu, in veliko bolj po redkem od zahoda proti vzhodu ali v nasprotni meri. Tako bo lehko kdo potoval iz Berolina v Rim, ne bode mu treba ure vravnati po pruski, po bavarski, potem po avstrijski in poslednjič po laški. 4. Ta vzorni čas se ne bode nikdar od pravega solnčnega časa razločeval više kakor za 30 minut, sedaj je pa n. pr. čas v Ahen-u mimo Berolina za 28 minut in mimo Tilsit-a za 30 minut različen. Na vzhodni meji avstrijski je 6as mimo vzornega Pražkega za 48 minut različen, to bi Iahko premaknilo dnevni čas. Vidi se tedaj, pomisliki zoper to novost so prav neznatni v primeri z veliko koristijo in jednovitostjo, ki bode prinašala ta svetovna ura za sabo. Pricakovati je, da se bodo kmalo podvizale države, da izvršijo te sklepe. Pred vsem se mora vsaj v mednarodnem prometu dan (datum) in napovedek časa pri oddaji telegrama zaznamovati po svetovni uri. Isto tako se bodo mogli zaznamovati vozni redovi po svetovnih železnicah, vozna pota, prekomorskih poštnih naporjev po svetovni uri. Ure po železnicah in telegrafih in sploh javne ure se bodo izpremenile po času v tem smislu, da bodo imeli cifernike s Stiriindvajsetimi urami in za ure dvoje kazalcev, jeden bode kazal dotične proge, drugi pa čas po Grenwicbu — ali z drugimi besedami — svetovni čas. Sicer je stvar na vso moč lehka, izšteviliti iz krajevnega časa svetovni čas, kakor brž je znan razloček raej obema.