LETO XX. — štveilka 9 Ustanovitelji: občinsko konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, 8kofia Loka in Trži'. - Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgo 'r-ren Albin Učakar KRANJ, sobota, 3. 2. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltedniki Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko.' Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah priredi »DPD Svoboda • Primskovo« Popoldne ''»dskih pesmi družneg ljic J* uri uprizori Prešernovo gledališče v okviru Ure prav-recital za mladino »Dedek in babica pripove-iz pesnikovega življenja v in napevovv veliki dvorani Za-a doma na Primskovem. duJC branju dobrodošla V VSAKEM DOMU Vsa popravila peči E M O - 5 opravlja Elektrotehnično podjetje, Kranj, Gregorčičeva 3 V današnji številki 2. stran Proste sobote v štirih osemletkah 3. stran Kamničanu nič več šteti dnevi 7. stran Uporniki z Boke Kotorske KRANJ K R A N J t* RAZPRODAJA-RAZPRODAJA! Tekstilne ostanke kord žameta v več barvah lahko kupite v trgovinah: — GORENJC, Kranj — METKA. Skorja Loka — VESNA, Jesenice — KOKRA, Jesenice — BLED, Bled — MANUFAKTURA, Gorenja vas — SLON, Žiri Cena za 1 kg od 0,50—1 m — 18,06 N din od 1,00—2,5 m — 22,30 N din od 2,50—5 m — 23,95 N din POHITITE Z NAKUPOM! NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI! S seje upravnega odbora Gorenjske turistične zveze Za konkretne akcije je treba zagotoviti denar teden 5-15.2.1968 r V sredo je bila v Kranju seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, na kateri so med drugim razpravljali o delovnem programu in finančnem načrtu zveze za letos. Čeprav so zaenkrat izdelali splošen delovni program, lahko v njem zasledimo, da bo Gorenj sika turistična zveza letos skušala s predstavniki občinskih skupščin preučiti, kako naj bi se v prihodnje razvijal turizem na Gorenjskem. Poudarili so tudi, da bi morale tudi gospodarske organizacije težiti k združevanju sredstev za razvoj turizma, ker bi le tako v prihodnje lahko pospešili razvoj turizma v tistih krajih, kjer bi se vloženi denar hitro obrestoval. Predvsem pa bi bilo treba za razvoj turizma večjo skrb posvetiti slabim cestam, ki bi jih bilo treba opremiti z gostinskimi, trgovskimi in drugimi objekti. Prav tako menijo, da bi bilo treba na Gorenjskem povečati število kamping prostorov in ukiniti zasebne turistične sobe, ki so razvrščene v IV. kategorijo. Člani upravnega odbora so se z okvirnim delovnim programom sicer strinjali, poudarili pa so, da bi ga bilo v naših poslovalnicah: 0 MANUFAKTURA LESCE % BLAGOVNICA RADOVLJICA % MANUFAKTURA RADOVLJICA m TEKSTIL BLED t roba dopolniti s konkretnimi akcijami za vsako občino posebej. V zadnjem času namreč nekatere Gorenjske občine kažejo vse manj razumevanja za delo zveze. Menijo namreč, naj zaposlene na zvezi plačujejo .turistična društva, ker je zveza njihov strokovni organ. Več pripravljenosti pa občine kažejo za financiranje konkretnih akcij na njihovem območju. Ker ima Gorenjska turistična zveza že nekaj časa precej denarnih težav za nemoteno delo, so na četrtkovi seji upravnega odbora sklenili, da bodo letos prosili občine za denar le za konkretne akcije, medtem ko bo denar za osebne dohodke in pisarniške ter druge izdatke zagotovili sami. Lani so od gorenjskih občin dobili le še nekaj več kot tri milijone starih dinarjev. Podobno pa zaenkrat kaže tudi letos, čeprav so zaprosili za sedem milijonov šeststo tisoč starih dinarjev. Vendar pa so do sedaj le od kranjske občinske skupščine dobili za gotovilo, da bodo dobili dva in pol milijona starih dinar jev. V jeseniški skupščini se sicer strinjajo z okvirnim delovnim programom, vendar pa zaradi ukinitve nekaterih dotacij ne bodo mogli za gotoviti potrebnega denarja Prav tako niso dobili odgovora iz radovljiške občine, medtem ko pričakujejo, da bosta škofjeloška in tržiška občina prispevali nokaj de> narja. Na seji upravnega odbora so sklenili, da se bodo s predstavniki vseh gorenjskih občinskih skupščin dogovorili za konkretne akcije v posameznih občinah, za katera pa naj bi potem skupščin« zagotovile tudi denar. A. Ž. Letošnji nagrajenec Na četrtkovi seji sta oba zbora kranjske občinske skupščine v Kranju razpravljala tudi o podelitvi Prešernovih nagrad za leto 1967. Na seji skupščine je predsednik žirije za podelitev Prešernovih nagrad dr. Anton Polenec v imenu žirije predlagal, da se Prešernova nagrada za leto 1967 podeli akademskemu slikarju Milanu Batistl. Oba zbora sta se s tem predlogom strinjala. popust LISCI 19 Iz občinskih razprav o osebnem delu z zasebnimi sredstvi za delo Osebno delo — dopolnilo družbenega sektorja O posvetovanjih o osebnem delu z zasebnimi sredstvi za delo, ki so bila v vseh gorenjskih občinah sredi preteklega meseca, smo v Glasu precej poročali. Republiška konferenca SZDL je iz razprav po vsej Sloveniji zbrala nekatera pomembnejša stališča in predloge s teh posvetovanj. To gradivo kaže, da so bile razprave povsod po metodi in vsebini dela izredno pestre in raznolične, da so pokazale na bistvene probleme razvoja in delovanja zasebne dejavnosti in da bo treba prav zaradi širšega družbenega značaja o njej še razpravljati in tudi ustrezno ukrepati. Iz tega gradiva povzemamo nekatera pomembnejša stališča. Povsod so ugotovili, da je osebno delo z zasebnimi sredstvi za delo sestavni del celotnih družbeno gospodarskih gibanj in pomeni organsko dopolnitev družbenega sektorja gospodarstva. To delo ima V naših družbenoekonomskih prizadevanjih ustrezno mesto in vlogo, to pa nalaga vsem družbenopolitičnim dejavnikom in drugim, da stalno spremljajo in analizirajo njegov razvoj ter ga na tej osnovi še uspešneje usmerjajo. Udeleženci razprav so opozarjali na neenake pogoje delovanja, ki obstajajo med družbenim in zasebnim sektorjem ter med storitveno in proizvodno obrtjo. Ugotovili so, da temeljna slabost izvira iz neustrezne davčne politike in neučinkovite davčne kontrole, zato bo potrebno izpopolniti zakonodajo, občinske skupščine pa naj oblikujejo davčno politiko na osnovi svojih programov razvoja terciarnih dejavnosti. Osnovna ugotovitev glede družbenega položaja in razvijanja družbenih odnosov na tem področju je, da je potrebno storiti vse za uspešen razvoj te dejavnosti, pri tem pa preprečiti izkoriščanje tujega dela Na splošno pa so menili, da je samoupravljanje na tem področju še težko rešljivo, kar so povezovali s slabimi izkušnjami samoupravne prakse v manjših družbenih obratih. Najobsežnejše in najkonkretnejše so bile razprave o davčni politiki. Omenjali so neenakopraven položaj glede množičnosti plasmana proizvodov, plačevanja prometnega davka pri nabavi reprodukcijskega materiala, opreme in sredstev za delo doma in iz uvoza. Enotno je bilo stališče, da je treba različno obdavčiti proizvodno in storitveno obrt. Zavzemali so se za tak sistem davčne politike, v katerem bi obrtnik moral dokazati promet, ne pa, da se z davčnim organom pogaja, koliko bo plačal. Predlagali so, da bi bila osnova za davek čisti dohodek, ker je ta bolj realna kategorija kot promet. Kritično so ocenili zlasti davčne obveznosti zasebnih gostišč in prevoznikov, pri katerih se davčnih obvez ne ugotavlja po dejanskem prometu. Opozorili so tudi na pojave, ko obrtniki odpovedujejo svojo obrt in jo prijavljajo kot dopolnilno, s čemer se izogibajo davčnim dajatvam. Enotna je bila kritika dela inšpekcijskih služb, ki so premalo učinkovite in nestrokovne. Povsod so zahtevali stabilno davčno politiko, progresivno obdavčenje in uvedbo takega davčnega sistema, ki ne bo dovoljeval neupravičenega bogatenja in ki ne bo zaviral samoiniciative. Privatno iniciativo je treba sproščati ob čvrstem sistemu obdavčitve, nadzora in izvajanja ukrepov proti vsem, ki poskušajo izigravati predpise. Uvesti je treba strog režim kaznovanja za manjše prekrške, za večje pa zaporne kazni in celo prepoved opravljanja obrtne dejavnosti na celotnem območju Jugoslavije. V davčni politiki je treba upoštevati vlaganje zasebnega obrtnika v razširjeno reprodukcijo, modernizacijo itd., bolj pa obdavčiti sredstva, ki jih vlaga samo v zasebni standard. Pri razvijanju zasebnega dela pripada posebno mesto družbenim gospodarskim organizacijam, ki bi morale biti zainteresirane za kooperacijsko proizvodnjo z zasebnimi obrtmi in organizirati kooperacijo povsod tam, kjer najdejo ekonomski interes. Posamezne gospodarske organizacije bodo gotovo opuščale tiste vrste dejavnosti v svoji proizvodnji, ki niso racionalne, zato so v razpravah menili, da bi bilo smotrno organizirati le dejavnosti v obrtnih delavnicah. Po mnenju obrtnikov naj bi bila strokovna usposobljenost in ustrezno poznavanje zakonodaje ter poslovanja z zakonom določeni pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja. Veliko so govorili tudi o vajencih. Ugotavljali so, da je zakon o vajeništvu zastarel. S spremembami in dopolnili bi ga bilo treba prilagoditi sedanjim potrebam obrtništva. Veliko pripomb je bilo izrečenih na račun dolžine šolanja, slabih učnih programov, ki znižujejo strokovni nivo in praktično znanje vajencev, ter na račun prevelikih stroškov za njihovo šolanje. Vajeniške izobraževalne ustanove bi morale upoštevati specifičnost posameznih obrti, po mnenju nekaterih pa bi bilo potrebno določiti obrti, kjer za sprejem vajencev ni potrebna končana osemletka. A. T. S seje kranjske občinske skupščine Proste sobote v štirih osemletkah Zaradi pomanjkanja dokumentacije je svet za občo upravo in notranje zadeve po daljši razpravi na četrtkovi seji umaknil predlog odloka o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo pokopališča v Stražišču Če bi sodili po obširni in pestri razpravi, potem bi lahko rekli, da sta bili'osrednji točki dnevnega reda na četrtkovi seji obeh zborov občinske skupščine soglasje občinske skupščine o uvajanju prostih sobot v štirih kranjskih osemletkah in njihovih podružničnih šolah ter predlog odloka o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo pokopališča v Stražišču. O prostih sobotah v štirih kranjskih osemletkah in njihovih podružnicah smo v našem časniku že pisali, čeprav je o tem pred četrtkovo sejo obeh zborov občinske skupščine razpravljal tudi svet za ZK in javnost V četrtek je bilo v Klubu poslancev v Ljubljani posvetovanje o pomenu zveze komunistov v javnosti in o obveščanju o njenem delu. Posvetovanje je pripravila komisija pri izvršnem komiteju CK ZKS za proučevanje sredstev obveščanja, udeležili pa so se ga predstavniki tiska in RTV iz naše republike. Na posvetovanju so poudarili, da je treba prekiniti z zaprtostjo in se jasno ter odkrito boriti za stališča organizacije. Razen tega pa je treba posredovati tudi mnenja in stališča članov zveze komunistov. Vse to pa terja tudi od novinarja kot družbenopolitičnega delavca vedno nove, sodobnejše in učinkovitejše načine, da bodo prebivalci seznanjeni z delom zveze komunistov. e zaci jam i ZK v delovnih organizacijah dogovori za konkretne oblike, ki jim bodo najbolj ustrezale. Člani občinske konference SZDL pa so na drugi seji poudarili, naj krajevne organizacije SZDL postanejo pobudniki in usklajevala izobraževalne, kulturne in zabavne dejavnosti na terenu. Predlagali so tudi, naj se krajevne organizacije socialistične zveze zavzemajo, da bi na terenu sestavili koordinacijske odbore, ki bi organizacijsko in vsebinsko usklajevali programe izobraževanja. Tako naj bi pred sprejemanjem pomembnejših odločitev pripravili na terenu javne tribune itd. Poudarili so tudi, da bo za izobraževanje v prihodnje treba zagotoviti več družbenih sredstev. Tako naj bi te oblike izobraževanja financirale delovne in družbenopolitične organizacije in izobraževalna skupnost. A. Ž. Minuli mesec sta občinski komite zveze komunistov in občinska konferenca SZDL v Kranju na svojih sejah razpravljala tudi o programu izobraževanja in usposabljanja članov zveze komun':.'! jv in o splošnem ter družbenopolitičnem izobraževanju v organizacijah socialistične zveze. Predlog dolgoročnega programa, ki je bil predložen v razpravo članom komiteja, je izdelan na osnovi VIII. plenuma CK ZKS in sklepov republiškega posvetovanja o problematiki ideološko-poli-tičnega izobraževanja. Program izobraževanja obsega politične šole, seminarje, posvetovanja, cikluse predavanj in razprav po izobraževalnih centrih. Člani komiteja so okvirni program izobraževanja sprejeli, hkrati pa sklenili, da bodo o tem razpravljali tudi v organizacijah ZK na terenu. Menili so tudi, naj se delavska univerza z- organi- ZAVOD INVALIDSKA DELAVNICA Kranj, Pot na kolodvor 2 razpisuje prosto delovno mesto VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE Pogoji razpisa: 1. da ima višjo komercialno ali njej enako izobrazbo in najmanj 5 let prakse v komercialni službi. 2. da ima srednješolsko izobrazbo komercialno ali njej enake smeri z najmanj 7 let prakse v komercialni službi. Razpis velja do vključno 19. 2. 1968. Stanovanje ni zagotovljeno. Prevoz na delo se ne plača, delovno mesto je vodilno in spada pod reelekcijo. Prijave pošljite na gornji naslov z oznako RAZPIS. vzgojo in izobraževanje Prl občinski skupščini, ki se s tem poskusom v Kranju, Mariboru m Ljubljani strinja, so tako člani sveta kot odborniki na seji imeli precej pomislekov in pripomb (za m proti) na to novost. Ponovno so namreč ugotovili, da vse skupaj ni bilo dobro pripravljeno in da še vedno ni P* vsem jasno, kako zagotoviti varstvo za otroke ob prostih sobotah. Nekaj pripomb s(J imeli tudi sveti šol, ko so razpravljali o tej novosti, vendar so na seji menili, naj šole skupaj z zavodom za prosvetno-pedagoško službo prilagodijo delo tej novosti, predvsem pa si naj prizadevajo, da se ne bo poslabšala kvaliteta pouka in se ne bodo povečali stroški. Nazadnje pa sta oba zbora skupščine z enim glasom proti io šestimi vzdržanimi sprejela soglasje, da osnovne šole Simon Jenko, France Prešeren, Lucijan Seljak, Stane Žagar in podružnične šole 5. ie" bruarja preidejo na poskusno uvajanje prostih sobot^ Pestra razprava pa se Je na seji skupščine razvila lu" di o predlogu odloka o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo pokopališča v Sira* žišču. O tem smo pisali že v zadnji številki Glasa. Že ta" krat smo zapisali, da je ime-svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pomislek, če bo'predvideni prispe* vek oziroma znesek 50 rnul*j jonov starih dinarjev zadoščal za izgradnjo. Prav o te rti pa so precej razpravljali tudi na četrtkovi seji. Menili^ sov da že grobi izračuni ka^J0* da bi bilo 50 milijonov Vx&' malo za dokončno zgraditev pokopališča (saj bo sam« ^ zemljišče potrebno okrog milijonov, dve mrliški pa okrog 25 milijonov veži — za eno mrliško vežo na kra * skem pokopališču bo namre potrebnih približno 14 jonov starih dinarjev.) c. prav ti podatki niso pop° pa kažejo, da bi bilo trC najprej izdelati glavni P£ j'ekt in predračun za P°K pališče, da bi tako lahko ugotovili, koliko denarja bo 1 potrebnega za izgradnjo P kopališča. Da bi bili Pr^h valci Stražišča in okoj** krajev, ko se bodo odk*--a za ali proti samoprisPcV^0 res dobro seznanjeni, kol1 denarja bo potrebnega zalf,[) kopališče, so odborniki od«-zborov sklenili, da je naiP1^ treba izdelati glavni P1'0'"^ in predračun, potem P^^'L se razpiše referendum. S nili so tudi, da je treba « . ločiti rok, do katerega " bodo ti dokumenti m'iP1* Ijeoi. A> z' Kamniška železnica ne bo ukinjena Kamnicanu nič več šteti dnevi Skupščina občine Kamnik bo sklenila z ŽTP Ljubljana posebno pogodbo za čas od 1. februarja do 30. junija Na zadnji seji kamniške občinske skupščine so odborniki obeh zborov sprejeli sklep, da ne bodo ukinili železniškega prometa na progi Kamnik — Ljubljana. Predsednik kamniške ob tinske skupščine Vinko Gobec je odbornike najprej seznanil z razvojem razprav o ukinitvi kamniške železnice. Tako se je razprava o ukinitvi železnice začela že lani, ko 3e železniško transportno podjetje predlagalo, naj bi kam- niško in domžalsko gospodarstvo krilo izgubo, ki raste iz leta v loto z obratovanjem Veznice. Vendar so se gospodarstveniki obeh občin Umu uprli in žTP predlagali, naj bo bolj elastična, poslovna, ^a3 medernizira nakladanje 10 razkladanje blaga, sploh Ba so izrazili dvome v pravil-nost prikazovanja izgube na omenjeni progi. Ker je izvršni svet skupine SRS sklonil, da ne bo Več regresiral stroškov obračanja kamniške železnice 111 ie ŽTP zahtevala njeno ukimitev (po predlogu ŽTP nai bi železniški promet prenehal s 1. februarjem), so se konec lanskega leta zbrali direktorji gospodarskih organizacij, ki prevažajo svoje lzdelke po kamniški železnici- Na tem posvetu so udeleženci menili, da je rok uki-n,tve prekratek in da ukinitve ne dovolijo. Seji kamniške občinske s^upščine je prisostvoval tudi član IS republiški posla-nec Viktor Rcpič, ki je pojasnil stališča izvršnega sve-ta o ukinitvi proge. Tako je drugim dejal, da po se-aanjem ----- - — em zakonu o železnicah že-lma je . ni dolžno prevzeti zaa- ke«a objekta, če nima pr. 1 ekonomskega računa, da /Cm pa Je tudi določeno, ja Se- izvržni svet ne strin-ge z ukinitvijo določene prored fK>ten? avtomatično plača Itjj? ozirorna izgubo, ki na-j0 e Zaradi nerentabilne že- LiiiK,06- 1965- teta & 2TP prediagaia is uki- v ~. jj nerentabilnih prog losn^J'- ?s se s tem pred- nS 1)1 strL'nJal in je tako podok prev7eti kritje izgube. flekat zallteva za ukinitev *udi iTlh prog- med n]im[ la tlI1amni§ke, se je ponovi- ^fi-lota ,966- Zat0 je re~ dars v • otariat 73 gosP0" rnisi; lmeno,val posebno ko- W&i je ?TP ^ubijana kov 23 evidonco stroš-biinil^bratovanja na nerenta- a*3oi!i?ah. KomisiJa J« IS Prog; ■ nekatera mnenja o ie om1" pri ,cm menila, da iJl* Potrehna. Eden iz-Proti , rr),s.,ek<>v. ki je govoril 8e jPKlmilvi kamniške prodoran tUdi deJstv°. da bi vl°žiti 2 uicinitvUo železnice ^knn-°grornna sredstva v drukčiju obstoječih cest. Ob tem IS ni imel nobenega namena, da bi pospeševal ukinitev kamniške železnice, je pa bil za to, da se izloči avtomatizem, ki bi kril izgubo na tej železnici. Tako je ŽTP Ljubljana pač menila, če IS ne bo več kril izgube, da se železnica ukine. Izguba pa je po navedbah ŽTP znašala leta 1966 229 milijonov starih dinarjev, leta 1967 pa že 328 milijonov S din. Ob vsem tem pa je izvršni svet predlagal, naj se ŽTP in pristojni v Kamniku in Domžalah sporazumejo o nadaljni usodi proge Kamnik — Ljubljana. Po tem predloženem gradivu so kamniški odborniki sprejeli nekaj sklepov, ki se ne* ogrevajo za ukinitev železnice. Tako so sklonili, naj se ŽTP in skupšč .ia občine Kamnik s pogodbo sporazumeta o prevozu blaga na kamniški progi. Režim obratovanja se v blagovnem prometu uredi z dostavo železniških voz na manipulacijska mesta, v potniškem prometu pa s spremembo voznega reda in delnega povišanja mesečnih vozovnic. V pogodbah med gospodarskimi organizacijami in ŽTP se bo določila višina dovoza in odvoza, pri tem pa bodo stimulirali tiste organizacije, ki prepeljejo več blaga po železnici. Skratka, cena prevoza bo fiksno določena, če pa bo prevoz večji, bedo cene manjše in obratno. Pogodbo bosta kamniška občinska skupščina in ŽTP sklenila za čas do 30. junija, v tem roku pa bo posebna komisija ugotovila ekonomske kazalce, ki naj objektivno prikažejo dohodke in izdatke proge Kamnik — Ljubljana. Za potniški promet na železnici so odborniki sprejeli sklep, da se sedanja cena mesečne dijaške vozovnice 41 N din poviša na enotno ceno 60 N din za vse uporabnike mesečnih vozovnic tako delavcev kot dijakov in štu-denl^p. Pri tom mora ZTP prilagoditi vozni red potrebam študentov, dijakov in zaposlenih, poleg tega pa se sedanja cena dnevnih voznih kart ne bo spremenila. Razliko med stroški prevoza potnikov in izkupičkom za prodane karte bosta krili občinski skupščini Kamnik in Domžale. Medsebojni odnosi skupščine občin Domžale in Kamnik se začasno urede tako, da bosta obe obči li krili enak odstotek stroškov. V. Guček S seje občinske skupščine Kamnik Podražitev vode v Kamniku S sredstvi iz povišane cene vode bodo lahko obnovili vodovodno omrežje Na 9. seji občinske skupščine Kamnik, ki je bila v torek, 30. januarja, so med drugim razpravljali in sprejeli sklep o povišanju cen vodarire in kanalščine ter o programu financiranja rekonstrukcije voi'.ovcda. V Kamniku so zač:ii graditi vodovod že leta 1880, vendar se je od takrat voclo.od-no omrežje občutno razširilo, saj so bila zgrajona nova zajetja, povečala se je potrošnja vede, ravno tako pa se je območje, ki ga zajema vodovod, razširilo vse od Stranj do Duplice. Prešibko dimenzionirano vodovodno omrežje ni več preneslo intenzivne gradnje novih industrijskih objektov in novih stanovanj, pa tudi rekonstrukcije niso bile učinkovite, saj je zanje primanjkovalo sredstev, poleg tega pa so bile te rekonstrukcije samo začasnega značaja. Zato zadnja leta niso bili redki primeri, da je v nižjih predelih Kamnika zmanjkovalo vode, medtem ko teče voda v stanovanjih, ki so višje od prvega nadstropja, le ponoči. Vse te probleme je začel reševati svet za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve kamniške skupšč ne iz pred dvema letoma in od takrat naprej je komunalno podjetje, ki z vodovodom upravlja, naročilo raziskavo vodovodnega omrežja, vodnih virov in glavne projekte posameznih vodovodnih objektov, študijska in projektna dokumentacija je bila dokončana že lani in deloma tudi letos, tako da je tik pred iz-gotovitvijo samo še glavni projekt zbirališča na Podgorju. Lani je omenjeni svet kamniške občinske skupščina sprejel sklep, da se do leta 1970 zgradi nov rezervoar na Podgorju s povezovalnim cevovodom iz zajetja Pod skal-co in cevovod iz zbirališča do priključka na obstoječe omrežje. Skupna investicija za ta dela je predvidena v vsoti 1.627.930 N din. Od vo-darine, amorfzacije in oo.e-iti cd poslovnega sklada je Komunalno podjetje zbralo 625.710 Ndin, tako da as aia nepokriti del sredstev za omenjeno investicijo 1,002 270 N din. Da bi dobili ta preo;:ala sredstva, j? občinska skup čina na zadnji s: j i spre.'ca sklep za povišanje cen vode in kanalščine. Tako bodo industrijski porabniki vode plačevali en kubični meter voda po 1,25 N dinarjev, od tega bo odpadel 1 N d:n na vodo in 0,25 Ndin na kanalš no, za široko potrošnjo bo cena 1 m' 0 80 Ndin (0,60 za vod* in 0,20 za kanalščino), d: gi potrošn:ki pa bodo plačevali 1 N din za kubični me.er (0,80 za vodo in 0,20 za kanalščino). V Kamniku računajo, da bo industrija porabila okoli 545.000 kubičnih metrov vode, široka potrošnja okoli 293.000 kubičnih metrov in drugi 75.000 kubičnih metrov. Za vso to porabljeno vodo bodo zbrali 1,124.500 N dinarjev, kar bi zadostovalo za uresničenje predlagane investicije, s tem pa bo tudi konec negodovanja Kamničanov nad slabim vodovodom. V. Guček čeprav so zapornice na kamniški progi odprte, bo Kamničan vozil še naprej Stanovanjske težave Jeseničani potrebujejo 1079 stanovanj Pri podjetjih in občinski skupščini Jesenice je vloženo skupno 1079 prošenj za stanovanja. Če bi želeli vsem tem prošnjam ustreči, potem bi na Jesenicah potrebovali 152 trisobnih stanovanj, 33 dva In polsobnih, 487 dvosobnih, 18 ena in polsobnih, 299 enosobnih stanovanj in 90 garsonjer. Predvidoma bo 1968. leta sezidano 162 stanovanj za trg, ki jih zidajo gradbena podjetja Sava, Gradiš in Gorica. SGP Sava zida 62 stanovanj, in sicer 48 za železniško progo pri Tomšičevi cesti na Jesenicah in 14 stanovanj v Kranjski gori. Gradiš zida 52 stanovanj v stolpnici pri gimnaziji in Gorica 48 stanovanj na Koroški Beli. Z adaptacijami bo v tem letu pridobljeno še 20 sodobnih stanovanj na Hrušici in 24 samskih sob, ki jih bo p i dobila SGP Gorica za svoje delavce v starem zdravstvenem domu. Zasebniki bodo letos dogradili okrog 25 stanovanj. Za stanovanjsko gradnjo imajo letos na Jesenicah podjetja in občinska skupščina skupno na voljo 817 milijonov starih dinarjev. Od tega denarja je 224 milijonov že namenjenih za stanovanjsko gradnjo. Po teh podatkih sodeč, bodo nekatere prošnje za stanovanja še dolgo v predalu te aH one komisije. Lani je bilo v družbenem sektorju v jeseniški občini zgrajeno 167 stanovanj. J. Vldic GLAS * 4. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 3. februarja 1968 Dvoreznost neke politike in še marsikaj... V zadnjem času je v Kranju precej razprav o samoupravi učencev. Pobudo za te razprave je dal občinski komite ZMS z gradivom Pravice in dolžnosti dijakov v statutih šol. V teh razpravah je sodeloval tudi zavod za prosvetno-pedagoško službo in pobudo toplo pozdravil, na posebnem posvetu z ObK ZMS pa pomagal odpraviti določene pomanjkljivosti in nekatere formulacije uskladiti z zakoni. Hkrati s tem načelnim soglasjem in s pomočjo ObK pri njegovih prizadevanjih za uveljavitev najprogre^iv-nejših stališč je zavod izdal svoj Začasni pravilnik o položaju, nalogah in odnosih učencev srednjih šol, katerega stališča so v kričečem nasprotju s stališči, ki jih je isti zavod pozdravil in jim ponudil pomoč! Poleg tega je to napravil v popolni tajnosti! Pravilnik je sestavljen tako, da je posameznim šolam treba vpisati le še datum, ravnateljem in predsednikom svetov pa se podpisati. Dokument je kot kaže preračunan na hitri postopek, da bi onemogočil prodor stališč o poglobitvi dijaške samouprave, še preden bi si pridobili širšo družbeno veljavo. Gre torej za konkurenco stališčem občinskega komiteja! Treba pa je napraviti vse, da onemogočimo to konkurenco! Zato si oglejmo, za kakšna stališča gre in za kakšno konkurenco! 1. Občinski komite obravnava v svojem dokumentu dijake kot bistveni sestavni del učnovzgojnega procesa. Zavod za prosvotno-pedago-ško službo pa v svojem začasnem pravilniku obravnava dijaška skupnost, hote ali nehote, kot nekaj ločenega od učno-vzgojnega procesa, kot nekak hobby dijakov: >Učenci tvorijo razredne skupnosti... z namenom, da zlasti v njih razvijajo iniciativnost ... ter odgovornost za svoje deio in uspeh« ^^ lep 2). In dalje: »Na sestankih svoje skupnosti učenci obravnavajo vprašanja življenja in J dela šole ...« (člen 3). O tem dokument občinskega komiteja »Ostajanje samo na teh določbah bi usmerjalo dija- in zmrznjeni morske ribe v prodajalnah i Kranj ške skupnosti le na razpravljanje (često neučinkovito) in na pošiljanje zahtev drugim, naj rešujejo probleme. Tako se ustvarja pasivnost, čakanje rešitev od drugod, ne pa prek lastne aktivnosti... Zato je treba s statutom ali drugim samoupravnim aktom določiti konkretne zadeve, ki jih bo z vso odgovornostjo opravljaj a dijaška skupnost samostojno ali s pomočjo drugih«. 2. Dokument občinskega komiteja izhaja pri svoji zahtevi po aktivnejšem sodelovanju dijakov v šolskem samoupravljanju prvič iz neposrednega in objektivnega interesa dijakov za čimbolj-še delo šole, ker so od tega v znatni meri odvisne njihove perspektive in drugič, iz koncepcije aktivnega položaja dijaka kot subjekta učnovzgojnega procesa. Zahteva odnose, v katerih bodo dijaki enakopravni soodločevalci, razen v primerih, ko jim to zakon izrecno prepoveduje, odnose, v katerih bodo obveščeni in v katerih bodo imeli pravico do svojega mnenja, do boja mnenj, skratka pravico navzočnosti pri vseh (tudi strokovnih) organih, kadar obravnavajo stvari, ki zadevajo tudi dijake. Tak princip ne pomeni nezaupanja učencev v učitelje, ampak razbija nezaupanje (ker terja zaupanje) učiteljev v učence! Tak princip pomeni vzgojo za samoupravljanje. Namesto tega pa zavodov Začasni pravilnik pridiga ljubezen do (abstraktne — opomba P. O.) domovine in (abstraktne) svobode in poziva »službo domovini« (člen prvi). Mar ni to podobno tistemu — vse za vero, dom, cesarja! Poleg tega moramo vedeti, da ljudje ocenjujemo stvari skozi prizmo lastnega okolja. Domovina so tudi konkretni družbeni odnosi, v katerih dijaki žive. In ko se bodo dijaki srečavali s temi konkretnimi odnosi v šoli, kjer bo vladal »začasni pravilnik«, katerega najpogostejši refrem je <»bo kaznovan«, bo tudi njihova ljubezen do domovine omajana. Kajti ne bo kaznovan, če se ne bo zavzemal za vzgojo v socialističnega samoupravljavca, temveč, če bo žvečil žvečilni gumi, če bo nosil nakit in dolge lase, dekleta mini krila ali če se bodo lišpala, če ne bo imel očiščenih čevljev, če bo držal roke v žepih, če ne bo v primerni razdalji.pozdravil profesorja, ali če ga bo pozdravil v stranišču, če bo obiskoval lokale, kjer točijo alkohol, če ne bo spoštoval hore legalis, čeprav bo na sestanku družbenopolitične organizacije oziroma če le-ta ne bo o sestanku obvestila vodstva šole! (členi 45, 46, 48, 52 in 58). Mladi ljudje ljubijo domovino demokracije in ustvarjalnega delovanja, ki je uresničljivo le v samoupravljanju, ne po v strahu in poda-ništvu. Strahu in podaništvu smo že večkrat dali slovo. Med drugim tudi na brionskem plenumu CK ZKJ! Kaže pa, da se vračata. In čudno, spet sta si nadela plašč ljubezni do domovine in svobode. Začasni pravilnik jima ne drža le ravbarskih lestvic, na razpolago jima daje dvigalo! 3. Oglejmo si zdaj še nekaj določil pravilnika, ki bodo podkrepile gornje trditve: Člen 15 dijakom, ki so prekoračili 25 šolskih dni za tekmovanja kot reprezentanti športnih organizacij, ne priznava šolskega leta. Isto velja tudi za one, ki so bili bolni nad 25 dni! Čkn 16 zahteva poprejšnje soglasje učiteljskega ^bora za sestajanja, zborovanja, organiziranje kulturnih in športnih prireditev, snovanje društev, aktivov in krožkov, urejanje glasil dijakov ipd. člen 22 prepoveduje dijaku, da med letom spremeni poklic, za katerega se pripravlja (ni v skladu z Ustavo!). Člen 30 obvezuje dijake, da se po urniku vsak dan sproti vestno pripravljajo za • vse-predmete (Ost je naperjena proti kampanjskemu uč.nju. Toda tega najbolj podpirajo učitelji sami s kampanjskim poučevanjem in spraševanjem. Treba je ustvariti deloven odnos do učenja, za to pa je v prvi vrsti odgovorna šola)! Člen 36 daje pravico učiteljskemu zboru, da črtajo učenca iz seznama rednih učencev, če po skupno petih dneh in z vmesno zahtevo pojasnila od staršev, ne dobe obvestila, kje je dijak!(?) Člen 42 daje pravico in celo nalaga dolžnost članom učiteljsikega zbora, da obiskujejo učence na stanovanjih. (Ni pa pojasnjeno, v katerih primerih)! Člen tudi dovoljuje šolskim organom, da zahtevajo preselitev določenih učencev iz vzgojnih oziroma zdravstvenih razlogov (ali ni boljša intervencija Centra za socialno delo?). Člen 43 zahteva, da so učenci uslužni (Menim, da sodi beseda in njen pomen v arze-nal odnosov razrednih družb. Močno namreč spominja na podaništvo! Povsem zadostuje, da so učenci vljudni in tovariški.). člen 45 prepoveduje žvečiti, nositi dolge lase in držati roke v žepih. (Vse lepo in prav, toda to spada v bonton, ne pa v pravilnik) Tudi šminkanje (verjetno gre za ličenje in lišpanje deklet) ni dovoljeno. Izredno zanimiv ostanek starih patriarhalnih pogledov na žensko kot lastnino, ki naj bo čimbolj preprosta in sramežljiva, da ne bo zbujala po-pornosti. Mar ne bi bilo bolje, da bi šola oskrbela strokovna predavanja iz kozmetike? Člen 46 daje učencem navodilo kako pozdravljati učitelje. Člen 47 prepoveduje med drugim kajenje. Ali ima prepoved smisel, če nekadilcem ni potrebna, tiste ki kadijo, pa ne bo odvadila kajenja? Člen 48 prepoveduje obiskovati javne lokale, kjer točijo alkohol. Toda, kje ga ne točijo? Točijo ga tudi v slaščičarnah in celo kino ima svoj bife. Isti člen tudi določa horo legalis za vse dijake. To pa pomeni kratenje osebne svobode večini dijakov, ki je nedvomno pozitivna. Sploh pa to ne more veljati za polnoletne dijake! Ali ni žaljivo za dijaka, ki je aktiven "v športnih, mladinskih organizacijah, v zvezi komunistov in ki ima volilno pravico, da mu šola postavlja take pogoje? In ali šola ima sploh pravico postavljati jih? Člen 49 prepoveduje uživanje alkoholnih pijač. Imamo predpis, da je mladoletni mladini točenje alkoholnih pijač prepovedano. Ta predpis pa se ne spoštuje. Čemu potem še eno neučinkovito določilo? Vse te stvari zahtevajo drugačen ukrep in drugačno reševanje! člen 52 določa, da si morajo učenci striči lase, ker ti povzročajo nevarnost pri delu. Zelo prozorno določilo! Ali dekletom lasje ne povzročajo nevarnosti? Vsi omenjeni členi, od 45 do 52, nosijo v sebi največjo nevarnost, ker dajejo ogromno možnosti zlorab. Obenem tudi učitelja prisiljujejo, da prevzame nekakšno žandar-sko vlogo. Ne pomenijo vlogo samoupravnega dogovora, ampak birokratsko prisilje-vanje. Zanemarjajo dosežka moderne socialistične pedagogike, ampak temelje na nekakih terezijanskih pogledih na vzgojo. Kažejo na iluzijo avtorjev pravilnika, da se odnos ureja že samo z lepimi določili. Po vsem povedanem tak pravilnik gotovo sploh ne bi smel priti na dnevni red seje sveta (oziroma delovne skupnosti) katerekoli srednje šole! To so posamezni primeri iz omenjenega pravilnika. Do njih in do drugih, kot tudi do pravilnika v celoti bo gotovo zavzel stališče ObK ZMS Kranj na svoji ponedeljkovi seji. Nekaj pa je že zdaj jasno: za tako vsebino odnosov na šolah se zveza mladine ne bo zavzemala, kakor si zelo naivno predstavljajo avtorji pravilnika v 72. členu. Pete* Ogrizek S seje 10 občinske konference SZDL Radovljica Razpravljali bodo o spremembi občinskega statuta V ponedeljek (29. januarja) je bila v Radovljici seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na dnevnem redu je bila najprej politična ocena referenduma o samoprispevku za gradnjo in dograditev šol, potem pa formiranje sekcije za osebno delo z zasebnimi sredstvi za delo pri občinski konferenci in sestava besedila sklepov z nedavnega posvetovanja 0 zasebnem delu. Predlog za formiranje sekcije so dali obrtniki na tem posvetovanju, ker upajo, da se bodo v takem organizacijskem okviru lahko večkrat in temeljiteje pomenili o svojem delu, težavah itd. Potem so na seji imenovali koordinacijski odbor za usklajevanje množične priprave vseljud-ske obrambe. Odbor je bil formiran na priporočilo republiške konference SZDL, njegova naloga pa bo, usklajevati množične priprave vse-ljudske obrambe (če bo seveda potrebno) in krepiti obrambno sposobnost ter razvijati patriotsko in obrambno vzgojo občanov, nadalje strokovno usmerjati in dajati pomoč pri delu telcsno-vzgojnim organizacijam, zvezi tabornikov, ljudski tehniki, strelski zvezi, gasilskim društvom, rdečemu križu, delavski univerzi itd. Na seji izvršnega odbora so se dogovorili tudi o sklicu 4. seje občinske konference SZDL, ki bo konec februarja ali v začetku marca, razpravlja]1 pa bodo o vlogi SZDL v družbenih organizacijah in društvih. živahna je bila razprava pod zadnjo točko: razno. KCI* na zadnji seji občinske skupščine (ki je bila 22. januarja) niso bile sprejete Pre<*" lagane spremembe statut« skupščine občine Radovlji63 in ker je Socialistična po ustavi dolžna razpravlja" o najosnovnejšem aktu čine — statutu, so se dog(J" vorili, da bodo po vsej obi ni organizirali široko zas^0* vano razpravo o tem. Po dve mesecih, ko bodo o sPfC[ membah statuta spet ra* pravljaH na občins .i skupščini, bodo vedeli, ka) o tejj menijo občani. Predloge, jih bo zbrala SociaiistJcO* zveza, bodo obravnavali predlogi občinske statutarfl komisije in jih predlo«1 skupščini. To delo bo v i& ' ki je pred nami, ppinernp^ politična naloga v radovlj'*,^ občini, zato so se Je *° zelo resno. t Pri DPD Svoboda Podnart lani največ uspeha mladinski pevski zbor Pred kratkim je imelo delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Podnarta redni letni občni zbor. Kljub slabemu vremenu se je zbora udeležilo več kot 50 članov. Društvo je bilo v preteklem *etu zelo delavno. Največ uspeha pa je imel mladinski nišani pevski zbor, ki je doma in drugod nastopil kar šestnajstkrat. Na treh prireditvah: doma. v Gorjah in v Desklah na Primorskem je zbor nastopil skupno s folklorno skupino iz Gorij, na dveh prireditvah: doma in v K-ranju pa skupaj z gimnazijskim pevski m zborom iz Kranja. Zbor ie lani posnela tudi RTV Ljubljana. , Zolo pohvalno za društvo Je. da nikoli ne pozabi organizirati pomembnih pro llav *°t je Prešernova, za dan Že-na- ob krajevnem prazniku, dnevu republike, lani pa so organizirali tudi zelo uspelo Proslavo ob 50-letnici oktobrske revolucije. Dramska družina še ni zajela delati, zato je društvo kni povabilo v goste Prešernovo gledališče iz Kranja, in sicer dvakrat ter enkrat dramsko družino iz Bohinjske Bele. Organiziralo je tudi pot raznih predavanj z diapozitivi, ki jih je dala delavska univerza iz Radovljice. Udeleženci občnega zbora 80 se precej časa zadržali Pri programu dela društva 24 leto 1968. Menili so, da m°ra biti mladinski pevski zbor v tem letu prav tako Uspešen kot pretekli dve leti, čeprav bo nekaj težav, ker Sedanji pevovodja prof. Matevž Fabjan (pod njegovim y°dstvom je zbor dosegel res tepe uspehe), namerava zaradi preobremenjenosti zbor 2aPustiti. Resno pa so se udeleženci zbora zavzeli za to, da bo v letošnjem letu ponovno zaživela dramska družina in tudi šahovska sekcija. Ker pa od novega leta naprej v Podnartu tudi ni več kino predstav (zaradi preslabega obiska kino ni bil rentabilen), se bo moralo DPD Svoboda bolj potruditi, da bo to vrzel izpopolnilo z drugimi kulturnimi prireditvami. Tako bodo poskušali dobiti v goste čimveč dobrih igralskih družin, vokalnih in instrumentalnih skupin, organizirali bodo družabne večere za mladino itd. S. Z. Iz Škofje Loke Spoznavajmo svet in domovino Danes zvečer bo v kino dvorani Sora v škof j i Loki mladinska radijska zabavno-glasbena oddaja Spoznavajmo svet in domovino. Škofjeloški gimnazijci Janez Nastran, Jože Zakclj in Milan Kalan bodo imeli za nasprotnike mladince iz Ptuja. Vsi trije so se zadnje d.ni skrbno pripravljali za oddajo, gradivo, iz katerega bodo postavljena vprašanja, pa so predelali tudi trije profesorji. Ti so imeli z mladimi Skofjeločani pred oddajo »generalko«. Za kulturni de! programa bo poskrbel gimnazijski pevski zbor. Loško galerijo bodo preuredili Danes bodo na škofjeloškem gradu zaprli razstavo slikarskih in kiparskih del Maksima Sedeja ml., Ive šu-bica in Janeza Boljke na temo revolucija, ki so jo odprli lani v okviru prireditev občinskega praznika Škofje Loke. še isti dan pa bodo dela s te razstave slikarja Ive Šubica prenesli v Kranj. Otvoritev razstave v kranjskem muzeju bo ob 19. uri. Galerija na loškem gradu bi prihodnjih nekaj dni zaradi preureditve zaprta. Za- nimivo pri tem je, da bosta izvedbo del in vse stroške preureditve prevzeli podjeiji kemična industrija H 15 Dol pri Ljubljani in Slikopleskar-stvo iz škofje Loke. Kemična industrija JUB bo loško galerijo uporabila za demonstracijo njenih novih barv, podjetje pa bo tudi pokrovitelj naslednje razstave, ki jo bodo odprli 9. II. 42 plastik in 10 risb iz obdobja zadnjih sedmih let bo razstavljal 38-Ictni akademski kipar Peter Cerne. S. Z. Na predlog žirije za podelitev Prešernovih nagrad sta oba zbora občinske skupščine sprejela sklep, da se kustosu Prešernovega muzeja v Kranju Crtomirju Zorcu odobri študijska podpora v višini 2800 novih dinarjev, za katero je zaprosil, da bi po Kanalski dolini, Koroškem in Avstrijskem Štajerskem raziskoval kraje, stavbe, spomenike, grobove itd., ki so v zvezi z bivanjem pesnika Prešerna in njegovih ožjih sorodnikov. A. Ž. Ctrlelt zvečer so v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju odprli razstavo fotografij foto-j^terjev iz železne Kapic In iz Kranja. Na sliki: predstavniki kranjskega foto kluba Franc nar v pogovoru z gosti iz železne Kaple List iz beležnice Gostoljubnost Sita vrana lačni ne verjame. Človek, ki je bil še včeraj potreben miloščine in jo je tudi dobival, je danes gospod in ima vsega, kar si poželi, vendar le zase, tudi drobtinice s svoje preobložene mize ne privošči tistemu, ki bi jo zares potreboval. To se dogaja. Te dni nam je pisal naš naročnik Ludvik Juhant s Komcuške Dobrave. »Sem preprost podeželski delavec,« pravi, »vendar sem se odločil opisati resničen primer gorenjske »gostoljubnosti«. Prosim, da popravite, če je kaj preveč slovničnih napak, in objavite, da bodo ljudje videli, kakšni smo, kdkšni znamo biti.« Nekoliko skrajšano njegovo pismo objavljamo, ker smo prepričani, da to ni edini primer takšne »gostoljubnosti«. »Bil je delovni dan, ura je bila sedem zvečer, noč je bila temna in mrzla, nekoliko je snežilo. V vas je prišel popotnik in prosil za prenočišče. Iz prve hiše so ga poslali k drugi, iz druge k tretji in tako naprej. Kmalu je bil pri predzadnji hiši in tedaj je s strahom sprevidel, da bo v mrazu in snegu ostal brez strehe. Poskusil je še pri predzadnji hiši, zatrjeval je, da je miroljuben človek in si želi samo toplo »štalo« za prenočišče, kjer bi si ogrel premrle ude. Pred hišo je na dolizi verigi čuval vhod velik pes čuvaj. Na pragu je stal dokaj plašen gospodar, bolj pogumna gospodinja pa je begala okrog hiše in ni razumela narečja, v katerem je govoril pozni prišlec. Potem je mož prišel k nam. Bil je star 76 let in dokaj izčrpan. V temi ni mogel videti steze, zato se je pred psom umikal v celi sneg, ki mu je od vrha padal v škornje. Kdor bi videl tega onemoglega starčka, kako preplašeno je gledal in jokal zaradi neusmiljenih ljudi, bi se mu moral zasmiliti v dno srca. Mož ni bil prav nič nevaren, to se je videlo na prvi pogled. Ko sem ga vprašal, od kod je, mi je takoj izročil listnico z vsemi dokumenti in denarjem vred. Ker nimamo hleva —• s katerim bi bil mož zadovoljen, saj se je videlo, da ne bi prvič spal v družbi krav, sem ga sprejel v hišo. Ko je sezul škornje, se je vsul sneg iz njih. Dva prsta na nogi je imel odprta od ozeblin. Ali bi mu mogel odreči gostoljubje in mu s tem še povečati bolečino, ko sem ga takega videl? S solzami v očeh se je zjutraj zahvalil za toplo streho in hrano, v očeh pa mu je bilo videti skrb, kje in kako bo prebil naslednjo noč.« Tako nam je napisal naš bralec. Ni zaradi sebe napisal pisma uredništvu, ampak zaradi drugih, zaradi vseh tistih, ki pozabljajo, koliko človeku pomeni skorja kruha, topla postelja, požirek mleka, če tega nima. Napisal je, kako ne znamo prav nič razumeti težav sočloveka, kako malo smo mu pripravljeni pomagati, če je v stiski, kako nam je mar samo lasten želodec in lastno ugodje, kako nečloveški smo postali v trdem vsakodnevnem pehanju za materialnim blagostanjem, kako smo pri tem pozabili na vse vrednote, ki so lastne samo človeku! Opisal je samo en konkreten primer, obsodil pa vse tiste, ki so brez srca, ki niso pripravljeni razumeti tujo bolečino, ki niso pripravljeni pomagati. Danes pri nas skoraj ni več beračev, ki bi hodili po vaseh in prosjačili. Včasih pa so bili. In dobro so vedeli, pri katerci hiši smejo prositi za prenočišče — pozimi v hlevu, poleti na senu. Neka stara, skromna kmečka ženica mi je nekoč pripovedovala, da noben berač ni šel prazen iz njihove hiše, čeprav niso imeli veliko, čeprav so skromno živeli in trdo delali. Nič manj niso imeli zato, mi je povedala. Nekaterih hiš, gosposkih in s skopušnimi ljudmi, pa so se taki ljudje že od daleč izogibali. Danes ni več beračev, vendar še prihajajo od časa do časa v naše vasi ljudje, ki — denimo — prodajajo to in ono, kar so pozimi sami doma naredili in kar kmetje potrebujejo. Navadno so to taki, ki imajo doma skromno kmetijo, pozimi pa jim je taka hišna obrt dodatni zaslužek. Od daleč pridejo, ne prodajo in zato tudi ne zaslužijo veliko, stari so, predrago bi jih stalo, če bi prespali v gostilni, hotelu itd. Nihče ne bo imel nič manj, če jim bo dal skromno prenočišče in večerjo. Andrej Triler Konec pritožb zaradi kruha Pripojitev Pekarne Kranj k Živilskemu kombinatu ŽITO Ljubljana bo še letos obrodila prve uspehe — Končno bomo tudi v kranjski občini imeli dober kruh — Za preureditev prostorov, modernejšo pripravo testa in peko kruha bo porabljenih okrog 200 milijonov starih dinarjev Nič kolikokrat smo se v Kranju in okolici že pritoževali zaradi slabega, včasih tako rekoč skoraj neužitnega kruha. Posebno pred prazniki je marsikje padla kakšna pikra na račun kranjske Pekarne. "Prav tako smo o tem velikokrat pisali v našem časniku. Tudi odborniki občinske skupščine Kranj so nekajkrat sprožili to vprašanje. Skratka, kruh je bil velikokrat na raznih krajih predmet razprav. In kakšen je bil največkrat odgovor na vse to? Z napravami za pripravo testa in peko kruha, kakršne so v kranjski Pekarni, kruh ne morebiti boljši. Potrebna bi bila temeljita rekonstrukcija, za kar pa bivša kranjska Pekarna ni imela denarja. Saj ga še za potrebno embalažo ni bilo. KOLEKTIV SE JE ODLOČIL Tudi člani kolektiva so dan za dnem ugotavljali, da kruh ni dober, čeprav bi radi, v neprimernih kotlih za pripravo testa in sto let starih pečeh niso mogli »narediti« boljšega kruha, kot je bil. Zato so se odločili, da se priključijo k Živilskemu kombinatu ŽITO Ljubljana. Poznavajoč težave, je ŽITO sklenilo, da je pekarno treba preurediti in tako zagotoviti boljši kruh. In res se tokrat ni ustavilo pri denarju. Čeprav je že na začetku kazalo, da bo za preureditev potrebnega precej denarja in so tudi kasnejši izračuni pokazali investicijo v vrednosti 200 milijonov starih dinarjev, so sklenili, da bo 140 milijonov starih dinarjev dalo podjetje iz lastnih sredstev, za drugih 60 milijonov pa bodo najeli kredit. S tem denarjem bodo preuredili prosto re, jih opremili s kotli, s katerimi se lahko pripravi boljše testo, ročno oblikovanje kruha in stare peči pa bodo zamenjali z avtomatskimi pečmi in strojnim oblikovanjem. KAKŠEN KRUH BOMO JEDLI? Najbrž so bili redki, ki niso opazili, da imamo že nekaj časa v Kranju in okolici zelo dober kruh, ki je tako rekoč pravo nasprotje prejšnjemu. Hkrati se je tudi raznesla novica, da dobivamo kruh iz pekarne Lesce. Vzrok tega je, da so v kranjski Pekarni pred dnevi začeli s prvim delom rekonstrukcije. In ker je leska pekarna prav tako delovna enota Živilskega kombinata ŽITO Ljubljana, bo med tem časom preskrbovala prebivalce kranjske občine s kruhom. Rekonstrukcijo kranjske Pekarne je moralo podjetje razdeliti na dva dela. Če bi namreč hoteli vsa dela opraviti naenkrat, bi to trajalo predolgo in leska pekarna ne bi zmogla takšne obremenitve med poletno turistično sezono. Razen tega pa tudi še niso končani pogovori z Gorenjsko kreditno banko, ki naj bi odobrila preostalih 69 milijonov starih dinarjev kredita za celotno rekonstrukcijo. Tako bodo v prvem delu rekonstrukcije, ki bo kon- čana predvidoma v sredo, uredili vse potrebno za boljšo in natančnejšo pripravo testa. Z drugim delom rekonstrukcije, ko bodo stare peči zamenjali z avtomatskimi in ročno oblikovanje s strojnim, pa bodo začeli jeseni ter končali potem do konca leta. Čeprav bo torej zaenkrat izboljšana le priprava testa, pa so nam v kranjski Pekarni pred dnevi zatrdili, da bo že to pripomoglo, da bo kruh precej boljši kot je bil prej. Res dober kruh, kakršnega si vsakdo želi, pa lahko pričakujemo konec leta. Zagotavljajo, da takrat ne bo nič slabši, kot je trenutno leski, morda še celo boljši, ker kot pravijo, je v zadnjem času v pekarski stroki pri nas vedno kaj novega. Pa ne samo, da bo kruh potem vedno dober, ampak bodo prebivalci imeli tudi večjo izbiro. NE S.MID KVALITETA, TUDI BOLJŠA PRESKRBA! Ko smo se pogovarjali s predstavniki kranjske in leske pekarne, smo jih popra-šali, kakšna bo v prihodnje preskrba s kruhom. Ni Š2 namreč tako dolgo, ko smo se zaradi te precej pritoževali. Posebno pred prazniki so nekateri ostali brez kruha. »Res je,« je začel direktor kranjske Pekarne Jože Gaš-peršič, »da smo konec minulega leta imeli težave z embalažo. Razen tega pa se nam je še kamion pokvaril. To smo odgovorili tudi odbornikom občinske skupščine. Vendar pa morate upoštevati, da je Ko bo končana rekonstrukcija kranjske Pekarne, bo kruh boljši, loparje pa bodo zamenjale avtomatske peči — Foio F. Perdan Nikjer pekov, niti moke, vode... In vendar kruh se mesL peče in se na drugi strani sam ponuja. (Posnetek je z leske pekarne) bila bivši kranjski Pekarni tudi embalaža, ki ni tako poceni, kot bi kdo mislil, precejšen strošek. Danes stane ena košara šest tisoč starih dinarjev, za dve toni kruha pa potrebujemo sto košar. Razen tega pa v Kranju spe-čemo vsak dan poprečno deset ton kruha. Trenutno nimamo košar niti za polovico dnevne proizvodnje. Da pa bo primerjava še lažja, vam povem, da ima leska pekarna 1400 košar.« Vendar pa kaže, da bo tudi ta problem v kranjski Pekarni kmalu rešen. Kmalu bodo namreč dobili tudi vso potrebno embalažo in še en kamion za razvažanje kruha. Sicer pa, kot so nam povedali predstavniki obeh pekarn, niso vedno oni krivi, če potrošniki včasih ne dobijo kruha. Velikokrat so tega kriva tudi trgovska podjetja, ki raje naročijo kakšen kilogram kruha manj kot bi bilo treba. Velikokrat je pa tako, da v pekarski stroki včasih ne gre brez manjših težav. Kruh ni embalaža, ki čaka en teden ali pa več. In čeprav danes v pogovoru nekateri z omalovaževanjem govorijo o pekih, mora dober pek vedeti še marsikaj več kot pa samo to, kako se peče kruh. Direktor leske pekarne nam je povedal, da na primer vsak dan spremljajo vremensko napoved za naslednji dan. Zakaj? če je ob sobotah in nedeljah lepo vreme, gre namreč precej ljudi na izlete in takrat pojedo precej manj kruha kot pa če je vreme slabo in je večina ljudi doma. Zanimivo, mar ne? Pa vendar je zaenkrat tudi to potrebno. V drugih državah, kjer je kruh precej dražji kot pri nas, takšnih skrbi nimajo več. Ves neprodan, on dan star kruh, namreč predelajo in ga dodajo testu. Menda je takšen kruh celo boljši. Ker pa naši predpisi zaenkrat tega še ne dovoljujejo, je včasih treba spremljati tudi vremenske napovedi. Danes postaja proizvodnja kruha in sorodnih izdelkov vse bolj pomembna. To lahko vidimo že iz sicer kratkih izkušenj leske pekarne. Če je zaenkrat za nas še značilno, da jemo največ črn in bel kruh, potem to ne drzi za tujce, ki prihajajo k nam na oddih. Ti na primer na Bledu med glavno sezono raje segajo po drugih vrstah kruha: ajdov, rozinov, ma-ščobni, kuruzni, kruh iz ovsenih kosmičev itd. Vse to pa terja, da imajo pekarne ustrezne priprave in predvsem strokovnjake. Da pa bi Živilski kombinat ŽITO Ljubljana v prihodnje lahko zadovoljeval najrazličnejše želje tako domačih kot tujih potrošnikov tovrstnih izdelkov, so se odločili, da bodo v Mostah pri Ljubljani letos zgradili nov mlin. Ta mlin, ki bo eden prvih v naši državi, bo mešal razne vrst* in količine mok ter tako z3" gotavljal še boljšo kvaliteta raznih izdelkov. Hkrati pa 00 podjetje s to moko preskrbovalo tudi vse svoje pekarne. Razen tega pa Živilski kombinat ŽITO Ljubljana namerava v prihodnje vreče z* prevoz moke zamenjata z avto-cisternami, s čimer bodo iz kruha izginile tudi razne vr' vice, »plombe« in druge P'1' mesi, ki so vanj zašle s slabo embalažo. A. žalar Rekonstrukcija kranjske Pekarne 50-letnica upora mornarjev v Boki Kotorski Uporniki iz Boke Kotorske Franc Bajželj iz Stražišča je bil povlejnik upornikov na ladji Gaa — Viktor Žužek pripoveduje o voditelju upora Franju Rašu — Sodišče je odločilo: František Raš bo ustreljen zadnji, da bo kot voditelj za kazen gledal ustrelitev svojih tovarišev Topniški strel z ladje »Sankt Georg« opoldne prvega februarja 1918. lota je bil Znamenje za splošni upor mornarjev avstro-ogrske mornarice. To je bil znak za začetek upora, ki je že postal kgenda. Tri dni so na ladjah Crno/.olte monarhije plapolate rdeče zastave. Mornarji *o sledili klicu velikega Lenina, naj delovni ljudje vsega sveta prisilijo svoje vlade, °a se konča nesmiselna imperialistična vojna. Povrnimo se v zgodovino, da obudimo spomine na tiste Čase, ki so pripeljali do upora mornarjev v Boki Kotorski. 1918. leta je Evropa že četrto leto krvavela v vojni, ki *o jo zanetili imperialisti zaradi ponovne delitve sveta. Vojne grozote so spremljali lakota ter razne nalezljive bolezni. Ljudske množice so postajale iz dneva v dan bolj nezadovoljne in po Evropi 50 se širili štrajki ter množične demonstracije. V takšnih Okoliščinah in razpoloženju je socialist Fridrich Adler 1916. leta ubil avstrijskega Predsednika grofa Stiirgkha. Oktobrska revolucija je močno odjeknila v ljudskih ttino/.ieah. »Mir, kruh, rušenje buržoazije — to so cilji borbe«, je v tistih dneh govoril Lenin. Gesla so zamenjale akcije. 14. februarja 1918. leta *o začeli štrajkati delavci v Trstu, deset dni kasneje pa delavci v Pulju. V Pulju je štrajkalo 10.000 delavcev različnih narodnosti, največ v Zgodovini Pulja. Brž ko se Je končal štrajk delavcev v fu'ju, že so se uprli mornarji v Boka Kotorski. Na ladjah so bili Slovenci, Hrvati, 'talijani iz Istre, Cehi, Poljaki, Nemci, Madžari in Av-•trijci. Upor so kuhali v slovenski kuhinji V Boki Kotorski je bila gostilna, ki jo je imeia v najemu žena slovenskega častnika Finžgarja. V tej gostilni so se po oktobrski revo-Juciji shajali napredni mornarji vseh desetih narodov •"Stro-Ogrske monarhije. Ustanovljene so bile posamezne ilegalne skupine, ki *?aJ bi delovale med mornarji ln Pripravljale vzdušje za oboroženi upor, kar naj bi Popeljalo do razsula monarhe in do -hitrejšega konca v°jnc. Med organizatorji upora sta bila tudi dva Gorenjca, V1 s'cer Viktor Žužek iz Škofje Loke in Franc Bajželj iz stražišča pri Kranju. O začetku upora je Žužek povedal naslednje (Žužek je te dni odpotoval s slovensko delegacijo na proslavo v Bo-ko Kotorsko): »Vir upora je prišel z Dunaja. Na Dunaju je bilo pomanjkanje še vse hujše kot na deželi. Jeseni 1917. leta je Dunajčan dobil na karte dnevno 12 dkg kruha, lOdkg marmelade in tedensko pol kg kislega zelja. Nam je bilo rečeno, da se bodo istočasno uprle vse garnizije v monarhiji. Ce mornarji ne bi verjeli v to, bi bilo nespametno začeti upor na skrajnem jugu države. Po mojem smo bili ogoljufani za svojo hra-.bro odločitev«. Topovski strel s »Sankt Georga« V Boki Kotorski je bilo takrat okrog 40 vojnih ladij, med njimi križarke »Sankt Georg«, »Kaiser Franz Joseph L«, »Helgoland«, »Novara«, »Kaiser Kari VI.«; rušilci »Osepel«, »Balaton«, »Tatra«, »Dinara« itn. Poleg njih je bilo še 18 torpednih čolnov in več pomožnih ladij, od katerih sta pomembno vlogo odigrali stražarska ladja »Kronprinz Erzhcrzog Rudolf« in oskrbovalna ladja »Gaa«. Tako kot se nekoč topovski streli z ladje »Aurore« na zimski dvorec v Leningradu označili začetek oktobrske revolucije, tako je topovski strel 1. II. 1918. leta z admiralske ladje »St. Georg« označil začetek upora mornarjev v Boki Kotorski. Skofjeločan Viktor Žužek, ki je bil takrat na križarki »St. Georg«, se spominja, da so bili oficirji v tistem trenutku v jedilnici pod ladijskim krovom. Nekdo je vključil ladijske sirene, ki so tulile ob kričanju navdušenih mornarjev. »Hura«, so enoglasno vzklikali mornarji na »St. Georgu«, »hura«, je odmevalo s sosednje ladje »Gaa«, »hura«, so vzklikali mornarji na drugih ladjah. Vojaška godba je zaigrala marseljezo. Prvi oficir na admiralski ladji »St. Georg« Zipperer je pritekel na krov, toda mornarji so začeli streljati nanj in ga ranili. Po tem dogodku so mornarji vdrli v oficirsko jedilnico in jo razbili, nato pa še v skladišče, kjer so vzeli orožje. Mornarji so izobesili rdeče zastave in prevzeli poveljstvo na ladjah. Prvega dne se je uporu pridružilo okrog 3000, drugi dan pa skupno 4500 mornar- jev (niti udeleženci upora niti zgodovinarji si niso enotni v tem, koliko je bilo upornikov; po nekaterih virih celo 10.000, kar pa zgodovinarji ne jemljejo resno). Na ladjah so bili ustanovljeni »komiteji mornarjev«, centralno vodstvo upora je bilo na admiralski ladji »St. Georg«. Franjo Raš, voditelj upora, ki je bil pri odredu za osvetlitev (pri žarometih) v Kum-boru, je prišel opoldne na »St. Georg«. člani centralnega komiteja mornarjev so bili mornarji z raznih ladij, sestanke pa so imeli na križarki »St. Georg«. To so bili F. Raš, A. Grabar, J. šišgo-rič, S. Ujdur, G. Stanavvski, R. Kreibich, N. Fiorcntm, R. Sagncr in N. Seitz. Sekretar komiteja oziroma zapisnikar je bil Viktor Žužek. Delegacija upornikov je prvi dan izročila kontraadmiralu Hansi pismene zahteve program upornikov. Mornarji so zahtevali »Mir na podlagi ruskih demokratskih predlogov; samoopredelitev naroda, boljšo hrano, obzirnejše ravnanje oficirjev s posadko, obvezni dopust itn.« Brez uspeha so poskušali o uporu obvestiti socialdemokratske poslance v dunajskem parlamentu in mornarje v Pulju. Oficirji so načrtno zavlačevali pogajanja, obenem pa pripravljali obalno topništvo in tisti del mornarice, ki se ni priključil upom, na proti-udar. Izhod iz Boke Kotorske je bil miniran, poleg tega pa sta izhod stražilj dve nemški podmornici, ki se nista priključili uporu. Tudi torpedni čolni se niso priključili upornikom. General Gu-scek, komandant obalnih enot, je postavil upornikom ultimat, čas za predajo pa je bil dvakrat podaljšan. 3. februarja zjutraj sta kot poslednji sneli rdečo zastavo ladji »St. Georg« in »Gaa«. Franc Bajželj — poveljnik upornikov Poleg križarke »St. Georg« je bila pomožna ladja Gaa prva, ki se je priključila uporu. Mate Brničevič je bil politični voditelj upora na tej ladji, Franc Bajželj pa vojaški poveljnik upornikov in član komiteja mornarjev. Za tolmača in posrednika med komitejem mornarjev in oficirji je komite določil pod-oficirja Horovvitza. Le-ta pa je igral izdajalsko vlogo in je zaprtim oficirjem poročal o vseh sklepih komiteja mornarjev. Bajželj je odkril njegovo izdajalsko vlogo in ga je zato kot poveljnik obsodil na smrt in nameraval ustreliti. Ustrelitev je preprečil narednik Sedlaček. Horovvitza so nato pretepli in spodili z ladje na kopno. Kasneje je bil na sodišču glavna obremenilna priča proti obtoženim voditeljem upora. Bajželj je na ladji »Giia« vdrl v skladišče in oborožil upornike. Po zadušitvi upora je pred izrednim vojaškim sodiščem odgovarjalo 40 mornarjev, šest mesecev kasneje pa še 386 mornarjev pred rednim vojaškim sodiščem. Tretjega dne sodnega procesa pred izrednim sodiščem, je sodišče izločilo 8 glavnih obtožencev in jim sodilo, drugi pa so pozneje odgovarjali pred rednim vojaškim sodiščem. Med temi osmimi obtoženci so bili F. Raš, A. Grabar, J. Šišgorič, M. Brnije-vič, F. Bajželj, L. Szekacs, P. Ubaldini in V. Žužek. František Raš, Anton Grabar, Jer-ko Šišgorič in Mate Brničevič so bili obsojeni na smrt, Franc Bajželj na desot let in Laj oš Szekaos na 5 let zapora. Žužek in Ubaldini sta bila oproščena. Med tridnevnim sodnim procesom je sodišče zaslišalo 85 prič, od tega 32 oficirjev. Bajželj iz Stražišča je imel srečo, da ni bil obsojen na smrt. Za njega je polkovnik Časa dejal: »Bajželj je kot poveljnik upornikov na ladji »Giia« zastopal uporniške, revolucionarne, morda celo anarhistične ideje«. V Stražišču sem povprašal, če Franc Bajželj še živi. Našel sem njegovega sošolca, ki se prav tako piše Franc Bajželj, toda nista v sorodstvu. Končno sem zvedel, da je Franc Bajželj po prvi svetovni vojni živel v Grosupljem in da je delal v tamkajšnji tovarni vrvi. V drugi svetovni vojni sta se dva njegova sina priključila beli, dva pa plavi gardi. Franc Bajželj in njegovi štirje sinovi so padli v borbi proti partizanom, v borbi proti svobodi in neodvisnosti, v borbi proti rdeči zastavi. Kako čudna so pota Človeške usode. V Boki Kotorski je Franc Bajželj visoko dvignil rdečo zastavo in nameraval ustreliti vsakogar, ki bi jo hotel omadeževati. 25 let kasneje pa je sam padel v borbi proti idejam, ki so jih nosili borci z rdečo zastavo. To je juristični umor O zadnjih urah Františoka Raša mi je Viktor žužek pripovedoval: »Raša sem spoznal na ladji »St. Georg«, kamor je prišel prvi dan upora. Bil je to postaven, lep fant srednjih let, odločen, brez vsake primesi jeze ali sovraštva. Drugo noč me je Raš poslal z motornim čolnom na ogled, da bi ugotovil, kje sta pravzaprav usidrani tisti dve nemški podmornici, ki so nam dale ultimat. K Rašu so prihajali poveljni- ki upornikov z vseh ladij. Drugi dan je pridobil kadeta Antona Sesana, da je le-ta prevzel vojaško poveljstvo. Sesan je nameraval z ladjevjem odpluti v Italijo in sa predati silam antante. V tej zamisli pa ni dobil podporo večine mornarjev, ki so želeli konec vojne in iti domov, ne pa težko življenje v Boki zamenjati za ujetništvo. Zadnjo noč pred razglasitvijo sodbe in ustrelitvijo sem bil zaprt skupno z Rašom. V celici sta bila še Rudolf Kreibich in Jože Križ oba iz Prage. Vso noč smo se pogovarjali. Na Rašovo željo je Kreibich kot glasbenik pe4 ali žvižgal melodije znanih oper. Spominjam se dobro, da je kot zadnjo želel slišati: ,Dunaj, Dunaj, ti si mesto moje ljubezni'. Potem nam je Raš pripovedoval, da j3 vzljubil te lačne, uboge in p> nosne Črnogorce, in da ja tudi pri njih dobil navdih za upor. Iz Rašovih ust sera prvič v življenju slišal za Marxa in marksizem. Raš ja dejal, da je marksist. Zjutraj ob petih so nas poklicali iz zaporov. Nas osem obtožencev je v zaporu v hodniku stopilo v vrsto, kjer so nam prebrali sodbo. V kotu hodnika sem zagledal vojaškega duhovnika. Občutili smo, da je to slabo znamenje. Danes vem, da je bil to don Niko Luković iz Crna gore, ki je bil vojaški kurat. Ko je sodnik prebral smrtno obsodbo za Raša, je le-ta vzkliknil: »To je juristični (pravni) umor.« Sodišče je tudi določilo, da bo vrstni red ustreli tvo naslednji: 1 Anton Grabar 2. Mata Brničevič 3. Jerko Šišgorič 4. František Raš. Raš je bil kot vodja upora za kazen ustreljen zadnji, da je pred smrtjo gledal usmrtitev svojih tovarišev. Pred smrtjo ni dovolil, da bi mu zavezali oči. Na morišču se je Jorko Šišgorič z zavezanimi očmi obrnil do vojakov, ki so jih streljali, in dejal: »Vojaki, mi smo se borili za vas, vi nas pa streljate«. To se je zgodilo 11. II. 1918. leta ob šestih zjutraj. Na tem mestu je danes spomenik. Skofjeločan Viktor Žužek se je rešil iz dveh razlogov. Sodišče naj bi z oprostitvijo dveh obtožencev pokazalo javnosti, da je bilo pri sojenju objektivno, poleg tega se je zanj na sodišču močno zavzel dr. Rudolf Kobal, Slovenec, ki je bil glavni zdravnik na »St. Georgu« (žužek je bil pri njem pisar). Samo trije uporniki so uspeli pobegniti. Anton Sesan, poveljnik upornikov, je tretjega februarja zjutraj skupno s pilotom Grabovvi-tzkim in Stonavvskim, članom komiteja mornarjev od-letel s hidroavionom v Italijo in s tem za las ušel smrti. Prok njih je svet zvedel za veliki upor mornarjev v Boki Kotorski. J. Vidlc TRII) ESI ET LET S f ITOM I> 1 PARI IJO (Nadaljevanje) V državah, kjer narodnoosvobodilna gibanja niso bila dovolj močna, da bi lahko oblikovala tudi novo politično in ljudsko oblastveno strukturo, ni moglo priti do spremembe družbenega reda. Tragična je bila usoda nekaterih narodov in borcev za svobodo, kjer so se izkrcali ob koncu vojne vzhodni zavezniki (Grčija). Tam so s pomočjo dotakratnih sodelavcev okupatorja ustoličili nekdanjo monarhijo in v bistvu likvidirali vse pridobitve junaške ljudske borbe, razorožili partizansko vojsko itd. (mnogi takratni partizani so še danes v zaporih). Ta primer nam nazorno kaže, kako pravilna je bila Titova politika, ki je šla za tem, da ne dovolimo dostopa nobenim vojaškim silam na naše ozemlje (Churchill si je zelo prizadeval, da bi se zavezniška invazija izvršila na južni Balkan; kakšen bi bil v tem primeru nadaljni razplet dogodkov pri nas, lahko slutimo iz primerjave z Grčijo). Zato sta se glavni štab in NKOJ (izvršni organ AVNOJ) vztrajno borila za politično, vojaško in diplomatsko priznanje partizanskega gibanja. Zaradi teh prizadevanj smo bili stalen predmet Stalinovih sumničenj (npr. zaradi stikov, ki jih je Tito vztrajno navezoval z zahodnimi zavezniki, slednji so pa seveda takoj zamerili Titovo pot v Moskvo 1944 itd.) Stalin je očital Titu, da pomeni II. zasedanje AVNOJ nož v hrbet Sovjetom (po vojni se je izkazalo, da zaradi dogovora med Stalinom in Churchillom o delitvi interesnih sfer na fifty : fifty), sočasno pa so nas tiščali v aranžma z begunsko vlado iz Londona (sporazum Tito — šubašič). Nismo bili in ne bomo drobiž za poravnavo računov velikih sil! Vognju boja, v katerem so se vsi naši narodi izrekli za novo družbeno ureditev, za svobodo kot najdragocenejši sad vsega boja — ne pa kot darilo tujih sil — je zrasla pod Titovim vodstvom v tradicionalno najbolj nemirnem kraju Evrope trdna, enotna, na načelih bratstva in enotnosti zgrajena Jugoslavija. Osvoboditvi so sledile prve grenke kaplje pelina. Pa ne zaradi nečuječnosti ali nepripravljenosti naših narodov, KPJ in tovariša Tita za boj in žrtve. Nasprotno, vse, kar smo dosegli tudi v tistem času (kar je bila značilnost tudi vseh kasnejših obdobij), je bilo posledica boja in dela, nič nam ni bilo podarjeno ali prineseno. Naš boj za pravične meje je bil podoben našemu boju za svobodo; zahteve slovenskega naroda po združitvi so energično podpirali vsi jugoslovanski narodi. Vendar, kot rečeno, dogovori velesil so bili drugačni. Tito je že takrat ostro povedal mnenje vseh Jugoslovanov, da nismo in nočemo biti menjalni drobiž za poravnavanje računov velikih sil. Istočasno je po celi državi že klilo novo življenje, Titovemu pozivu za obnovo porušene domovine so sledili sto tisoči — predvsem mladina. Obnavljanje razrušenih vasi in mest, cest, železnic, industrije in rudarstva je trajalo skoraj nekaj let; praktično je bilo treba v marsičem pričeti skoraj znova in tako rekoč iz nič. Titovemu pozivu k izgradnji domovine so se zopet odzvali stotisoči mladine. Proga Brčko—Banoviči, Šamac— Sarajevo, avto cesta, nove velike tovarne itd. so bili sadovi njenega dela. V vojni opustošena in izčrpana se je Jugoslavija (že pred vojno ena najnerazviiejših držav v Evropi) postopoma izgrajevala in vključevala v svetovna dogajanja. Uprli so se tudi sovjetskemu pritisku 1948 dnosi Jugoslavije z § m vzhodnimi državami so ^""^ se (pod Stalinovim vplivom) pričeli slabšati; Jugoslavija namreč ni pristajala na nevzdržne metode v političnih, gospodarskih in drugih vprašanjih med socialističnimi državami. Tudi sicer je bila originalna pot in notranja rast Titove Jugoslavije Stalinu trn v peti. Očitno je menil, naj bi bile vse socialistične države nekak privesek Sovjetske zveze; od tam naj bi bilo tudi gospodarsko in politično usmerjanje. Tito in KPJ sta se tem nameram energično uprla; vsi jugoslovanski narodi so ju v tem odporu podprli. Tako usmeritev je potrdil tudi V. kongres KPJ v Zagreou. Premalo je prostora, da bi tukaj naštevali, skozi katera obdobja sovjetskega pritiska, gospodarske blokade in odkri- tih vojaških groženj je šla Jugoslavija. Kljub takemu stanju in izrednim težavam, ki so zaradi vsega tega nastale, smo v tistem času pospešeno gradili osnove naše industrije, gradili nova mesta ... Tak surov spopad tako rekoč na vseh frontah je lahko vzdržala samo družba, ki se je izoblikovala v trdem boju za svobodo, ki je v njem uskladila svoje načrte za bodočnost na osnovi vključevanja in spoštovanja interesov vseh narodov Jugoslavije. Delavsko in družbeno samoupravljanje: naša pot v socializem Vt is t ih n aj tež j ih časi h so vzklili in se ukore-ninili prvi zametki delavskega (in kasneje družbenega) samoupravljanja. Juni-nija 1950 je zvezna skupščina sprejela temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Tito je to dejanje takrat označil kot zgodovinsko najpomembnejše po nacionalizaciji buržoazije. S tem je bil sprožen proces graditve družbenih odnosov, ki so danes neločljiv, sestavni del našega jugoslovanskega načina življenja. Samouprava je postala tudi najučinkovitejša zavora razširjenja birokracije in drugih sil, ki bi hotele vladati (in razpolagati s sredstvi, ki jih ustvarja) delovnemu ljudstvu v njegovem imenu. Revolucionarna sprememba, ki je pričela uveljavljati idejo in možnost, da delovno ljudstvo v prvi vrsti samo razpolaga s sadovi svojega dela, jih usmerja v razširjeno reprodukcijo itd; to je originalna pot in način naše socialistične družbene graditve. Tak, samoupraven način je v današnjih razmerah praktično edina odprta možnost v odnosu do birokratskih totalitarnih in nesvobodno se razvijajočih družb. Brez zaupanja v ZKJ in delavski razred — pot nazaj! Ze v letu 1945. so se pojavile pri nas politične tendence, katerih osnovna značilnost je bila ta, da so njih nosilci izgubili vero v učinkovitost in sposobnost sploh Zveze komunistov, da bi gradila ter idej-no-politično usmerjala demo- kratično, socialistično družbo pa v delavski razred kot temeljno družbeno silo. Glavni utemeljevalec teh nazorov je bil Milovan Djilas. Iz teh osnovnih napačnih izhodišč je kmalu pristal na stališču, da socialistična družbena ureditev sploh ne ustvarja za svoboden razvoj osebnosti in družbe, zahteval je v bistvu likvidacijo Zveze komunistov kot organizirane politične sile ter uvedbo večstrankarskega načina organizacije našega političnega življenja. Najbolj značilno pa je, da v svojem pozivanju za demokracijo sploh ni opazil rasti samo upravne demokracije in se ni zanjo opredeljeval. Zato je razumljivo, da ni mogel za taka stališča pridobiti nikogar niti v vrstah delavskega razreda niti med inteligenco (za katere reprezen-tanta so ga predvsem slikali na zahodu). ZK je odločno odklonila ta poskus svoje likvidacije; nadaljnji razvoj je pokazal, da je bila taka odločitev pravilna. Tito pa je že takrat upravičeno opozarjal na pojave razraščanja birokratizma, posebno še v centralizirano organiziranem ter vodenem go spodarstvu (s centralnim zajemanjem ter centralnim razdeljevanjem sredstev za razširjeno reprodukcijo). Nov program na VII. kongresu ZKJ v Ljubljani Glavne teoretične posplo-šitve za nadaljni razvoj je Zveza komunistov povzela na VIL kongresu v Ljubljani — v novem programu. V njem je ZKJ tudi teoretično utemeljila našo samoupravno družbeno strukturo, položaj proizvajalca, delovne organizacije in komune kot osnovnih nosilcev republik (narodov) in zveze. 2e v njem so zasnovana glavna načela socialistične tržne proizvodnje, pravica neposrednih proizvajalcev, da razporejajo ustvarjalna sredstva v enostavno in razširjeno reprodukcijo. Skratka, ogromna večina načel, ki jih je kasneje uzakonila nova ustava (leta 1963). Posebno pomembno je, da že program opozarja na veliko nevarnost, ki preti našemu demokratičnemu notranjemu razvoju, kolikor bi prihajalo do zraščanja državnega aparata z vodstvi ZK. VIII. kongres ZKJ, ki je odločno podprl praktične napore za uresničevanje teh programskih načel, je sprožil burne notranje procese. Tito je v uvodnem referatu kakor tudi v zaključnem govoru na kongresu odločno zavzel za to, da se naj ti progresivni sklepi tudi uresničijo. Gospodarska reforma je bila naj- večji korak v tej smeri. Tito se je najodločneje zavzel zanjo. Državna administracija ne more biti »varuh« socialistične države! Konservativne sile so kmalu začutile, da pomeni to ostro spodre-zavnje materialne osnove in moči državni administraciji, katero so očitno imele za poglavitno »silo« in »varuha« socialistične družbene graditve. Tito se je s celotnim CK ZKJ in ob podpori vsega ljudstva uprl tem silam in tendencam. Uresničevanje gospodarske reforme, ki je bila in je še tudi globoko družbena, je s tem slavilo pomembno zmago nad silami, ki niso bile pripravljene več so delovati v naši demokratični socialistični graditvi; še več — hotele so jo zavirati oz. usmeriti nazaj. Zloraba organov javne varnosti za razne nečedne namene proti mnogim občanom in celo proti tovarišu Titu so ogorčile široke množice naših ljudi Tovariš Tito — resnični borec za mir omembna dejavnost, ki je ne moremo zanemariti v tem zapisu, čeprav je kratek, je Titovo delo pri graditvi politike ne-uvrščanja in miroljubne ko-eksistence, prek katere se je Jugoslavija vključila v široko areno mednarodnega dogajanja. Iz skoraj popolne mednarodne osamljenosti po spopadu z Informbirojem leta 1948 se je pričelo na Titovo pobudo in z njegovo osebno angažiranostjo obdobje vsestranskega povezovanja Jugoslavije z vsemi miroljubnimi državami sveta ne glede na njihovo družbeno ureditev. Jugoslavija se je združevala predvsem z državami v razvoju iz Azije in Alrike v mnogih akcijah velikega mednarodnega pomena v boju za mir in mednarodno sodelovanje, za pomoč nerazvitim itd. (konferenci neangažiranih v Beogradu in Kairu, svetovna gospodarska konferenca v okviru OZN itd.). Mnoge mirovne pobude (ob trojni agresiji na Suez, spopadu na Bližnjem vzhodu itd.) i° druge diplomatsko-politične akcije so v sklop i take poh* tike ne le ponesle ugled in upliv tovariša Tita v svet, ampak tudi povečale pomen in vpliv Jugoslavije daleč prek okvirov njone »fizične moči« (ki po pravilu igra v" svetu glavno vlogo). Obiski tovariša Tita, ki jih je prav v teh dneh opravljal v vrsti prijateljskih azijskih držav, so ponoven prispevek k utrjevanju položaja in ugleda Jugoslavije v svetu. mm Te dni do svetu *IMS ABEBA. 30. januarja. 0° proglasitvi predsednika Tita za častnega doktorja Pravnih znanosti univerze v Ad's Abebi mu je častno diplomo izročil etiopski cesar *°t rektor te univerze. SAIGON, 31. januarja — francoska agencija France j'ress poroča, da so med ve-Uko partizansko ofenzivo v Južnem Vietnamu čete osvobodilnih sil prodrle v glavno ■HNo Saigon. Napadle so Predsedniško palačo ter šest Ur kljubovale v ameriškem Veleposlaništvu napadom iz *raka in zemlje. Prodor juž-n°vletnamske osvobodilne »ronte v Saigon Je povzročil veliko zaskrbljenost v Wa-'blngtonu. BEOGRAD, 31. januarja — z enaintridesetim januarjem ?|a Jugoslavija in Zahodna Nemčija spet vzpostavili diplomatske odnose. Obe vladi bosta v najkrajšem času izmenjali veleposlanika. V sporočilu je rečeno, da bo to Poniemben prispevek k pro-Spsu popuščanja napetosti v tvropi. NEW DELHI, 1. februarja — Predsednica indijske vlade je 8l°vesno otvorila drugI sestanek svetovne konference o tr«ovini in razvoju. Za pred-8ednika konference je bil iz-*0lJen indijski trgovinski mi-5?ster Dincš Sing. Indira ^andhi in sekretar OZN uTant sta s svojima poslanica pozvala, da bi ustvarili Vetovno strategijo za razvoj, Ki ki . —— - Volil . """liV1J "J P«'""-'" r Jl in solidarnosti razvitih ^ ^vijajocih se dežel. KteJS?.' 1 februarja -f^ ^iik Združene arabske »Publike jc dopotoval v g0J,.an. kjer bo pričakal ju-kj danskega predsednika, °kisk° prišcl na Prijateljski s0 ,. v Egipt. Poročajo, da •otto i in poli ter stari asu" s j^1 Jez slavnostno okrašeni ^ r,reti obeh predsednikov z zastavami. vDJEN0VICI, 1. februarja — *asidm kraju' kjer so bi,e leti ciane pred Petdesetimi »vsi Vsta,i mornai"iev, ladje Ve||k °erske flote, je bilo Ljudje Bolgarska nestrpnost 'žiostj zborovanje prebivalcev Kotorske. Ob tej pri- Srobn"" S° odkriii spominsko 'Jeni ustre>Jenim vodite-«o bijUpora- Na slovesnosti boi^,! tudi preživeli mornarji deSlM- cga "Pora pred petami leti GTON, 2. februar-Procii pma senatorjev je Secini?gala ameriškemu predla nr- Johnsorm. naj od dolari lzlcrja 5 milijard *aVa ki naj bi jih ta dr ^rŽA,, doIeovala Združenim "v*n še od Prv Svetovno vojno časa pred Osrednji bolgarski dnevniki in posamezni časopisi so zlasti v zadnjih dveh mesecih objavili množico člankov in komentarjev, v katerih se odraža velikobolgarski šovinizem in hegemonizem, oživljajo teritorialne težnje in ne priznavajo obstoj makedonskega jezika in splošno politične ter kulturne zgodovine makedonskega naroda. Člankom v časopisih so se pridružile tudi izjave posameznih bolgarskih voditeljev, kar nedvomno dokazuje, da pojav takšnih manifestacij ni slučajen niti nenameren. Kol neposreden vzrok za omenjene pojave je služila 90 - letnica sanstefanskega sporazuma, medtem ko se oživljanje teritorialnih teženj »podkrepljuje« s sansle-fansko Bolgarijo, ki je pred devetimi desetletji obstajala le tri mesece. Bolgarski tisk kot tudi odgovorni bolgarski voditelji ne priznavajo obstoja makedonskega naroda in s tem manifestirajo velikobolgarske težnje in apetite. Ne branijo se niti tega, da med »najsvetlejše točke bolgarske zgodovine« štejejo celo Ilin-densko vstajo. V skladu s takimi mišljenji sta tudi dva članka, objavljena v Ra-botničeskem delu, v katerih se pripisuje Makedoniji in njenemu prebivalstvu bolgarski značaj. Takšnih in podobnih primerov je v zadnjem času vse več. Manifestiranje velikobolgarske narodnostne nestrpnosti se oddaljuje od obojestransko izražene pripravljenosti za razvoj prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med dvema socialističnima, sosednjima, balkanskima državama. Za odnose med našo državo in Bolgarijo lahko trdimo, da so bili v zadnjih letih zelo uspešni, saj je bilo sodelovanje na mnogih področjih zelo tesno, kar je nedvomno koristilo obema stranema. Način pisanja bolgarskega tiska in izjave nekaterih bolgarskih voditeljev lahko samo škodi medsebojnemu sodelovanju obeh držav, kar pa je v nasprotju z obojestransko izraženo pripravljenostjo in zavzetostjo za sodelovanje. Zaradi vseh teh dejstev se samo po sebi postavlja vprašanje, komu koristi sedanja množica takšnih izzivalnih člankov v bolgarskem tisku. Ali ne bi bilo morda potrebno, da bi se avtorji takšnih člankov in voditelji zamislili ob dejstvu, da takšni izpadi, ki so bili značilni za preteklost, lahko samo škodujejo odnosom med Jugoslavijo in Bolgarijo ter njunemu obojestranskemu sodelovanju? V. Guček Nemirna Palestina Po odstavitvi Sukeirija s položaja predsednika palestinske osvobodilne organizacije (PLO) gre to gibanje v novo smer. Ne glede na obstoječe razlike v strategiji hi taktiki, je opaziti povečano aktivnost za združevanje teh organizacij. Poleg številnih organizacij komandosov — menijo, da jih je osem — ki delujejo na področjih pod izraelsko okupacijo, so v zadnjem času nastale štiri nove organizacije, med katerimi so najpomembnejše: gibanje za osvoboditev Palestine — AL FATEH, ljudska fronta za osvoboditev Palestine hi palestinska osvobodilna organizacija. Medtem ko se je AL FATEH uveljavil z vse bolj pomembnimi oboroženimi akci- jami na okupiranem ozemlju in v samem Izraelu, izstopa ljudska fronta z organizacijo pasivnega odpora prebivalstva na okupiranih ozemljih. Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) je, vsaj tako je videti, zaradi dolgoletne krize in želja, da bi bila edina palestinska osvobodilna organizacija, oslabila svoje vezi s prebivalstvom na zasedenem ozemlju in še ne more najti svojega pravega mesta, četrta organizacija, ki se zadnje čase omenja, »Visoki arabski komite Palestine«, še ni dovolj znana in je težko določiti njeno resnično vlogo in značaj. in dogodki »Ne prenesem ptičjega petja!« Pred republiškim tečajem laviu- Zastrupljene ptice za hrano mačkom — skih pSOV V Planini pod GollC3 Brezvestnost, ki jo obsojamo V Ljubljanskem dnevniku št. 21 z dne 24. januarja letos sem pod naslovom »Zakaj tako?« bral, da je v teh dneh prinesla članica Društva za varstvo živali SRS tovarlšica Štefka Faladore iz Kranja po-livinilasto vrečko, polno zastrupljenih ptic pevk. Povedala je, da ptice pevke zastruplja G. S. iz Kranja, Tomšičeva ulica, in sicer verjetno tako, da v razmočen kruh raztopi lužni kamen in to potrese pticam. G. S. strelja ptice tudi z zračno puško z izgovorom, da njegova žena ne prenese ptičjega petja in da jih potrebuje za hrano svojega mačka. Ogorčeni nad takim početjem tega brezvestneža se nehote sprašujemo, ali ni človeka oz. pristojnega organa, ki bi preprečil taka dejanja in poklical na odgovornost oz. kaznoval take ljudi. Društvo za vaistvo živali se zelo trudi, posebno v tem hudem zimskem času, da pomaga pticam. In tudi drugi ljudje jim pomagajo, posebno zdaj, ko najbolj potrebujejo našo pomoč, že tako je ptic pevk vedno manj, ker se tudi poleti zastrupljajo z raznimi kemikalijami. Ob tem pa naletimo na razne kruteže, kot je prav primer iz Kranja, da nekdo zastruplja ptice zgolj zato, ker njegova žena ne prenese ptičjega petja in zato, da s pticami krmi svojega mačka! To je nerazumljivo! In to se dogaja sredi Kranja! Ptic pevk in ptic selivk je vedno manj. Poglejmo samo lastovke, ki jih je bilo včasih cele jate, danes pa so v nekaterih krajih že skoraj redkost. Skrajni čas je že, da bi tudi pri nas imeli zakon, ki bi dovolj in učinkovito ščitil živali, med njimi tudi ptice. Kršitelje, ki bi zastrupljali aH streljali ptice pevke, bi bilo treba kaznovati. Tudi naši gozdovi bodo vedno bolj pustf, če ne bo več prijetnega žvrgolenja. Razen tega pa so ptice pevke zelo koristne pri uničevanju raznega mrčesa, raznih gozdnih in predvsem sadnih škodljivcev. Zato je treba skrbeti zanje in preprečevati taka dejanja. Ivan Bogataj Vzporedno z razvojem množičnega planinstva ter alpinizma sploh so morale alpinistične organizacije v vseh alpskih državah izboljšati organizacijo gorske reševalne službe. Velika pridobitev gorskih reševalnih organizacij so dobro izurjeni lavinski psi, ki so se izkazali kot najboljši pomočniki gorskih reševalcev. V letih po osvoboditvi, ko smo tudi pri nas izboljšali organizacijo gorske reševalne službe, smo začeli načrtno vzgajati vodnike lavinskih psov. Lavinski psi so skupaj s svojimi vodniki in gorskimi reševalci rešili že nešteto smučarjev in aLpincev, ki so jih zasuli plazovi. Plazovi so poleg snežnih metežev, Matevž Lukanc presenetil Smučarski klub TVD Partizan Tržič je priredil na smučiščih Zelenice klubsko tekmovanje v veleslalomu, Nastopilo je 135 tekmovalcev. Med člani je z odličnim drugim mestom presenetil nekdanji reprezentant v alpskih disciplinah Matevž Lukanc. REZULTATI — ml. pionirji — 1. Križaj 23,5, 2. Slabe 23,7, 3. Perko 23,8. MI. pionirke—l. Bogataj 28,7, 2. Zib-ler 31,4, 3. Urh 37,8. St. pio- nirji — 1. J. Meglic 33,1, 2. Cižman 35,6, 3. Koron 35,7. St. pionirke — 1. Hladnik 40,8, 2. Bogataj 41,3, 3. Dornik 42,1. Ml. mladinci — 1. Aljan čič 1:23,0, 2. Meglic 1:23,2, 3. Jurjevčič 1:24,5. Mladinke — 1. Kramar 1:29,3, 2. Krmelj 1:35,1, 3. Ahačič 1:37,5. St. mladinci — 1. N. Meglic 1:27,8, 2. Ahačič 1:30,8, 3. Sova 1:31,5. člani — 1. Klemen čič 1:17,6, 2. Lukanc 1:23,( 3. Laibachcr 1:25,0. D. Humer megle in padajočega kamenja na j, večja mev'arnost v gorah. Vsako leto je več obiskovalcev v gorah, naglo sa grade zimski športni centri. Zato je jasno, da je treba glede na vse to izpopolniti lavinsko službo v okviru gorske reševalne službe in ss pri tem zgledovati po organizaciji podobnih služb drugih alpskih dežel. Prav bi bilo, če bi vse zimske športne centre na Pohorju, na Koro-šici, Krvavcu, na Zelenici, pod Stolom in drugod opremili z vsemi pripomočki za reševanje izpod plazov vključno z lavinskimi psi. Poleg vseh drugih modernih pripomočkov, ki jih uporabljajo v alpskih deželah, so se lavinski psi do sedaj izkazali kot najbolj uspešni. Od 8. do 11. februarja bodo na Planini pod Golico pregledali in ocenili sposobnost vodnikov in psov ter se obenem seznanili z vsemi novimi načini, ki so se pokazali kot uspešni pri reševanju ponesrečencev izpod plazov. Na tečaju bo okoli dvajset lavinskih psov. Med predavatelji na tečaju bodo tudi ing. Pavle Šegula, dr. Andrej Ro-bič in drugi. U. Zupančič »Ta bi pa tudi že lahko šel spat,« je nejevoljno godrnjal službujoči stražnik, ko Je nenadoma začelo zvoniti v sobi št. 7, vendar pa se je podvizal, da neprijetni komisar ne bi predolgo čakal. »Poglejte, če je seržant Meals še tu,« se Je oglasilo iz teme. »Rad bi še enkrat govoril z njim.« Izkazalo se je, da Meals res še nI odšel. Sedel je v svoji sobi za grmado knjig in spisov, ki jih je bil nanosil od vseh strani, da bi se posvetil preiskavi Strongbridgcove zadeve. Takoj je planil pokonci in uslužno hitel v pritličje. Vrata sobe št. 7 so bila še vedno odprta, vendar se seržant ni več čudil, radoveden je bil le, kaj je tako važnega, da ga kapitan kliče ob tako nenavadni uri. Morda se Je glede Strongbridgea premislil in bi mu rad dal podrobnejša navodila. »Prav všeč ml je, da ste še tu,« je dejal kapitan zelo ljubeznivo. »Nekaj bi vas rad ie vprašal.« Seržant je stal kakih deset korakov oddaljen od mize in napeto čakal, kaj ga bo kapitan vprašal, toda od mize ni bilo glasu. Naenkrat pa je Meals prestrašeno odskočil. Težak predmet, ki je v ostrem kotu bliskovito letel od mize proti njemu, se je tik pred njegovimi nogami zaplčil globoko v tla. Ročaj širokega noža se Je še vedno tresel, jeklo rezila pa se Je pošastno lesketalo v ostri svetlobi žarometov. »Meals, ali bi lahko povedali, kaj Je to?« je povsem ravnodušno vprašal komisar iz teme, kot da govori o čisto vsakdanjih stvareh. Seržant Je najprej začudeno in boječe pogledal na belo srajco, nato zmedeno na nož, potem pa se je počasi sklonil, da bi izvlekel rezilo iz tal. Moral pa se je pošteno potruditi, kajti nož se je bil zadri globoko v leseni pod. »Nož za metanje,« je dejal in presenečeno vrtel orožje v rokah. »Pripravna igračka v rokah tistega, ki Jo zna uporabljati. Skoro bi vam bil prebil palec na nogi k tlom. Sodim, da sem zgrešil komaj za prst. To bi bilo zabavno, kaj?« čeprav Meals ni bil natanko istega mnenja, se je vendar skromno nasmehnil, videlo pa se jc, da se pri tem ne počuti posebno dobro. »Kaj pa naj ta nož pomeni?« jc vprašal v ponižni radovednosti. »To je takole majhna pozornost našega ljubega Strongbridgea za vrv, ki sem mu jo obljubil. — In kakor sem resnično kapitan Conway, bom obljubo tudi držal. — Zdaj pa glejte, Meals, da se odpravite domov. D^nes ste si počitek pošteno zaslužili in mislim, da ga boste tudi potrebovali.« 23 Miss Konstancija Babberlv je bila s potekom zadcvščln sila nezadovoljna in jc zato sklenila, da bo odločno posegla vmes. Hubbard je bil nedvomno eden tistih mož, ki le s težavo premagajo svojo plahost in ki pri njih male umetnosti spogledljivosti nikakor ne zadostujejo, da bi jih spravile iz ravnotežja. Vse te male umetnosti jc bila gospodična Babberlv že davno uporabila, toda čeprav jc bil njen izrez na prsih vedno daljši, krila pa vedno krajša, se svojemu cilju ni približala niti za korak. Elegantni tajnik je bil sicer vedno zelo vljuden ln zelo ljubezniv, toda od nežnosti strastnih strel, ki jih je vsak dan spuščala vanj, ni vžgala nobena. Tudi to, da je pogosto pritiskala svoje dišeče lase slamnate barve k njegovemu licu, jc ostalo brez učinka, kakor tudi kot dih tenke nogavice, ki mu jih Je kazal dobro ped nad kolenom, torej skoro v vsej njihovi dolžini. Tega jutra si je dala še več opravka s svojo toaleto in se sploh tako lepo uredila, da bi jo brez skrbi lahko postavili sredi med voščene lutke modnega salona. Pri tem pa se ji jc lesketala v očeh hrepeneča milina in beli zobje med napol odprtimi rdečimi ustnicami so se svetili zapcljlvejše kot kdaj prej. Celo hladni Hubbarđ se ni mogel upirati temu čaru ln šestinlridcsctletno srce gospodične Konstancije je razbijalo v blažeči sreči, ko jc začutila na sebi njegove poglede. »Ej, ej, gospodična Babbcrlv, kaj pa se Je zgodilo danes?« jo je vprašal. »Gotovo iinaic dalekosežne načrte?« »Vsekakor,« je priznala s skrivnostnim j nasmeškom. »Zajtrkovati nameravam z nekim gospodom.« Sekretar se Je brez besede posvetil svojim aktom na mizi in gospodična Babberlv Je z velikim zadovoljstvom ugotovila, da ga je njena vest nedvomno nekoliko vznejevollla. »AH kaj slutite, kdo je tisti gospod?« je žgolela sladko in pri tem zavijala oči. Ne, ničesar ni slutil. Resignirano je zmajal z glavo ln bil pri tem tako hladen in ravnodušen, da bi se razjezila, če bi ne bila prepričana, da se samo dela. »Kaj pa bi rekli, če bi bili vi tisti gospod?« »To bi bilo zame zelo laskavo,« je odvrnil korektno In gospodično Babberlv Jc Izredno zabavalo, kako plašno in v zadregi Je to P°" vedal. »Cisto neiskušen fantek ste še,« Je dejala popustljivo kot izkušena žena in njena roka se je kar mehanično dvignila z njegove raffle na brezhibno počesano teme. »Ali se res niste mogli sami dokopati do te prijetne misli? Se ne spominjate, kako lepo jc bilo prvikrat?« Sklonila Je glavo tako nizko, da je «n»el Hubbard njene zelenkaste oči in njena žlv° rdeča usta tik pred seboj in Konstancija Je trepetaje čakala nekaj trenutkov, kaj se b° zgodilo. Pa se nI nič zgodilo, le mladi vaol je bil nekoliko v zadregi. Ročno se je zavihtela na njegovo mizo in prekrižala svoje nogavice, da si jih je lahko ogledal iz raV večje bližine. »Sicer pa, aH že veste, da se Mrs. Irvi«e nankrat zanima za to, kje zajtrkujemo?« Je pripomnila, da bi tako z manj kočljlv,1° pogovorom še bolj uveljavila svoj zapelji položaj. »In povedala sem ji,« Je z vidnim zadovoljstvom nadaljevala, »da jeva včasih skupaj.« »Saj to vendar ni res,« je živahno in neJ6-voljno ugovarjal Hubbard in Konstandjl *e Jc zdelo, da je pri tem nekoliko zardel. »Kdo pa Je kriv, če nI tako? Morda Jaz?* jc očitala in z rokami objela njegov obraz. »Oprostite, če motim,« Je v tem trenutku rekla Mrs. Irvine, ki je smehljaje stala med vrati. »Prosim, gospod Hubbard . . . !« »Muriel se Je diskretno umaknila, ** preden je gospodična Babberly lahko Poka' zala, kako ogorčena je zaradi tako nedostoj' nega motenja. (Nadaljevanje) Olimpija, pomagaj! Dolgo časa je bil mir v hiši. Gospodinjska pomočnica je bila prizadevna, strga do umazanije, družinski proračun je rezala na vseh koncih. Nesreča pa nikoli ne počiva. Nasajen sem prišel domov. Vse bi pobil, predvsem »kitajski porcelan«. Nihče me ni vzhičeno pozdravil. Žene ni bilo doma. Po novem dvodelnem delovnem urniku se prikaže šele na večer. Za mizo, naslanjajoč se nanjo s komolcem, je počivala naša Marjeta. Okoli nje je bilo vse razmetano. Pogoltnil sem jezo. Lotil pa sem se metodično in skrušeno vprašal: »Kaj pa je Mar-jetka?« Nobenega odgovora. Želodec se mi je začel močneje oglašati in tudi pogum mi je naraščal. »Kaj jc narobe, povej!« zvišam glas in jo tako pogledam. Vstala je s komolci ob boku in dejala: »Vas nič ne briga, ne bom več sužnja pri vas, za take denarje že ne!« Nisem verjel svojim očem. Tako plaha pu)ica je bila, sedaj pa... o, bog. Udaril sem z roko po mizi in zatulil: »Tudi če nočeš delati, imamo zdravila proti taki bolezni. Ali morda veš, da te lahko disciplinsko kaznujem — pet mesecev, če hočeš. Nobene plače, nič zavarovanja!« Do nedavna skromna Metka je zavreičala: •Vi me že ne morete, nisem vaša sužnja, za seboj imam dobre prijatelje, ki znajo pošteno udariti!« Zaplet je bil neizogiben. Najbolj vsiljivi po naravi z nasveti radodarni sosedje so zvonili na vratih in so hoteli vedeti, kaj je bilo tako hudo narobe. Vedno sem bil njihov nesebični prijatelj. Včasih sem jim celo Z nasveti pomagal. »Punce ne smete siliti delati!« se je ojunačil prvi. »Punca ni kriva, če prekinja delo,« je bevskil drugi. »Punca si lahko takoj poišče drugega gospodarja,« je hripavo navrgel tretji. »Punca ni vaša lastnina,« je pomenljivo za-drobencljal četrti. Obšla me je slabost in govorniška umetnost me je skoraj pustila na cedilu, ko sem z zamahom roke izjecljal: »Ljudje, pravica je na moji strani in samo na moji, to lahko dokažem!« V ospredje se je prerinil prvi, ki je takoj skrušeno potegnil z mano: »Le kaj ima za hrbtom,« sem pomislil. Potem se je obdrgnil mačkasto ob mene drugi. Dva tabora. Začelo se je. Prvega sem sunil v želodec, od nekod je zapelo okoli ušesa, plosk udarec, kratek Prebegov krose in stemnilo se je. »Olimpija na pomoč, je nekdo zagrulil.« Nič. Tepež se ni polegel, še traja. Vdano prosim vse tiste, ki mi lahko dajo pomoč v krvni plazmi, obvezah ali špiritu (seveda tudi nasveti so dobrodošli!), da se javijo na naslov: Pošta Grenoble, (France) (Francija) Borci Križanka, številka 21 1 2 3 t 5 6 8 9 10 11 12 13 iH 15 16 n 18 {^^■19 21 22 23 2h 25 26 2» SO 31 32 VODORAVNO: 1. grški filozoi, 7. dragocen vrč za nagrado pri tekmah, 12. trobenta, zračni vrtinec, vodni stolp, 13. pritok Save v Moslavini, 14. ornament, 15. kdor veliko govori, a malo pove, gobezdač, 16. velika reka v Nemčiji, ki se pri Frankfurtu izliva v Ren, 29. vrsta prostega plavanja, 18. star Slovan, 19. ime pisatelja Levstika, 20. tovarna električnih strojev, 23. način projekcije, 25. bivališče kraljev, knezov itd., 26. ime prvega slovenskega pisatelja Trubarja, 28. poeni, pike, 29. kraj pri Ljubljani, 30. med vojno koncentracijsko taborišče v severni Italiji, 31. južnoevropska okrasna rastlina, 32. najvišja gora v Turčiji. NAVPIČNO: 1. znamka ustne vode, 2. močan vihar, 3. pritok Soče pri Bovcu, 4. zdravilna travniška rastlina, 5. okrajšava za »absolvent«, 6. kaza I ni zaimek, 7. slovensko obmorsko letovišče, 8. norveško moško ime, 9. popularni baritonist slovenskega okteta (Tone), 10. starorimski pozdrav, 11. zaščitnik ognjišča pri starih Rimljanih, 15. stalni dopisnik Dela (Drago), 17. hrbet, na koncu skladovnice zložena drva, 19. glasilo JNA (revija), 21. veletrgovsko podjetje v Kranju, 22. zapor, 24. konec molitve, 25. gospa (špansko), 26. stvarnik sveta po verovanju starih Egipčanov, 27. vodna žival, 28. trenje, 30. okrajšava za »gospa«. Miha Klinar: Mesta, cest* Dom*? III. DEL »Miinchner?« . ^ »Nein, Augsburger,« odgovori , je sin nekega iabrikanta. v&r\ »So? Und trotzdem ...« se te"-.ec, K denje pojasnil do kraja, a saru^ cevem vpoklicu v vojsko, biti ugane, kaj ne gre Lehmannu v Biti sin fabrikanta in se ne rtf. ne £50 iz sloja bogatašev? Lahko bi se '.<■;'i pove, da je svet bogatih, svet W£tl t in plenijo, delo »ubogega Konrf vražil. Pred dvema letoma, ko A ^ vojne, je iz Švice dobil zbirk°^.,e v-, pesnitev, večinoma pesmi, ki so ,pV-o^| umrlih, ki se niso strinjali s sjfr)jv,|;. nagrobnih spomenikih. To so amer^ $ vladajočih in svetu bogatašev - .yo igy«, ki ne veljajo samo za ar^°^&\ ''^ več tudi za evropsko in seveda « v Lee Masters, satirik in poet, 21 ^ J vsem Chicago in ameriška vele p ' Jezus Kristus simbol prcprostcg^P, ga prijeli v velemestu bankirj1' ^ y Kakor nalašč in ob pravem pravi bivši študent medicine.^ da je zagledal zlo pri koreni" ^Ov, O, saj jih je odprla tudi bolj pozablja na svoj sklep, "a ^ C i tejski vojak ni »sanitejec, ma m/Pm katerim mora paziti na 6VOJ*ftfrj človek z okroglim obrazom in .yjj je bil prej. Vedno bolj ga Gf AS * 10 STRAN Obiščite drsalno revijo AVTOPROMET GORENJSKA KRANJ vas pelje v CELOVEC na popoldanske predstave DUNAJSKE REVIJE NA LEDU 8.—18.11. 1968 Z NOVIM PROGRAMOM EPISODEN prek Trbiža: SOBOTA — 10. febr. 1968 SREDA — 14. febr. 1968 Odhodi iz Kranja izpred poslovalnice TURIST ob 6. uri. Vožnja mimo Kranjske gore, Rateč, Trbiža, Postanek, dalje mimo Beljaka, Vrbskega jezera v Celovec Začetek predstav ob 14.30 CENA 73 N DIN prek Ljubelja SOBOTA, 17. febr. 1968 Odhod iz Kranja izpred poslovalnice TURIST ob T. uri. Vožnja prek Ljubelja s prihodom v Celovec do 9 ui ^-^ -Str d _ __^~N rrm ^> r. :•'.'-.'-TI o Vm:Z i cd® n A- R l N G ZIMSKA RAZPRODAJA OD 26.1. DO 10. II. 1988 Z NAKUPOM PRI NAS PRIHRANITE DENAR IN ČAS Villach — Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8 do 18. ure Ob sobotah od 8. do 18. ure Kot vedno kakovostno in poceni Glasbila gramofonske plošče ojačevalniki note MUSIKHAUS HERGETH KLAGENFURT — CELOVEC Burggasse 23 u°bra jn prijazna postrežba v slovenskem jeziku KLAGENFURT — CELOVEC Fcldm. Conradp!at7 1 ZIMSKA RAZPRODAJA OD 22. JANUARJA DO 10. FEBRUARJA 1968 30—40 °o cenejša emajlirana posoda za plin in elektriko, 20—30 0/o cenejše termovke, čajne aluminijaste ročke, 20 °/o cenejša posoda iz jenskega stekla in druga steklena posoda, 30 0 o cenejša gospodinjska darila in gospodinjski pripomočki POD CENO - SKORAJ ZASTONJ - PRODAJAMO PO LASTNIH CENAH Sani za velike in male, čistilci za sneg, snežne lopate, snežna strugala, ročno orodje in snežne verige za vsa vozila. 20—30 °o cenejše bodo peči na olje in peči za trda goriva. POMAGAMO VAM STEDITI - ZATO SE VAM SPLAČA DOLGA POT. Arnoldstein — Villach — Radenthein JlMSKa razprodaja tekstila in obutve "loške rokavice 35 Asch daniiike rokavice 19 Asch ^°^ke nvlon srajce 49,5 Asch aanisk nvlon dežniki 99 Asch perlor. nogavice 6,8 Asch °tje in kakšna je|se je v tistem letu poročilo, o skupnih akcijah in izletih. Zastavonoša poroča, kje vse so fantje potovali s praporom, blagajnik pa o stanju v blagajni. Poročila starešine so zanimiva in duhovita, zato dva odlomka — nekoliko skrajšana — posredujemo bralcem Glasa. V poročilu na občnem zboru za 1965. leto je bilo med drugim rečeno: »Prodali smo pet naših deklet, kl so skleni'e zakonsko zvezo s fanti izven na'ih Begunj. Slovesno smo zapili tudi pet fantovščin naših tovarišev, ki jim še silskega društva. Naredili smo če So muhe silile v stanovanje izlet z volom po naši občini. in v hleve k živini, če so kokoši Pranorna .Zan>mivost: fantje so °SranionM11 sami (da sc ne bi Poru st pred dekleti). Na pra-'raku dva trakova; na enem NAH P'Se: NAJ ŽIVIJO PRI ŽE-BE Za ,7 FANTOVSKE DRU2-X°NSKi EDN0 ODŠLI V ZA v*eh lj JAREM! Sledijo imena ^'li. M 5° Se od ,eta 1964 p°-raici p naštejem: Fenčov ' rredclnov Andreja, Ga- Volu smo pokazali tudi naše bližnje mesto Radovljico. Razen izložb si je vol ogledal tudi nekaj lokalov, pa tudi postajo milice ...« Iz poročila za leto 1966: »Udeležili smo se več delovnih posedale po ograjah in si mazale svoje perje z maščobo, ki so jo s kljunom brskale iz neke bradavice tik nad repom. Tudi žabe v mlakah so napovedovale vreme: če so začele regljati, je bil vedoval lepo vreme. V moji hiši vodijo v klet kamnite stopnice. Ce se ovlažijo, je to jasen znak, da bo v nekaj dneh vsaj nekaj malega dežja, če ne več. Poseben baroometer za napoved dežja ima Cizarjeva Franca iz Lahovč, poročena na Rodici pri Domžalah. Njen barometer ne goljufa. Na strehi gospodarskega poslopja ima na železni palici pločevinastega petelina s košatim repom. Ce sc petelin s kljunom obrne proli ju- to gotov znak za dež. »Dež bo,« akcij. Pomagali smo kositi seno,' so rekli stari ljudje, »žabe so kopali smo jame za električne žejne in kličejo dež.« Prav tako drogove, ki so bili potrebni za! je bil znak za spremembo vre- našo novo razsvetljavo v Begu-. mena san okrog lune (svetel I govzhodu, bo v enem ali dveh njah. Pripomogli smo k uspehu krog). Ce se je do Brnikov, Cer- I dneh gotovo dež, če pa pro:i se-gasilcev na gasilskih tekmova- J kelj in še dlje slišala lokomo-i verovzhodu, bo lepo vreme. Pranjih, j tiva ali njen pisk s kamniške vi, da jo ta barometer le redko- Zapill smo štiri fantovščine ln proge, je bil to znak za spre-prodali dve dekleti. Na ljubezen- membo vremena, za dež. Prav skem polju Je bila letošnja letina tako je bil znak za dež, če se je res rodovitna. | močno slišalo do vasi v okolici Dobro bi bilo, da ostanemo Cerkelj zvonenje iz Komende. kdaj prevara. Zanimivo bi bilo slišati, kako je s temi napovedovalci vremena drugje. Anton Zorman ; Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta. 98 °8rede pove, da >'eda bi svoje začu- 1 "* m?di po ""»tej. j slajši od njega, j 'Ostal ^aVor ~ lC d0l*a in STVI naJb0i- mirno štu- I'J nerazumljivo, V d-fc'bi"'0 Welt der Aus->vn0sJan'tojec stavke ;„.' Svet *■v možgane in ki ropajo O na J, Ravnaj zasoli 4 «odala Nemčiji ■Nw?,Jo Mtiričnih ■'r>C£ne kot pasovi V ;>Por"i na njihovih - v00* proti 6vetu \J'n pred 1 »2Stkakor mu "i medicine osvaja s pripovedovanjem o nekaterih ameri.ških pesnikih in pisateljih, »ljudeh, ki so bodisi s satiro kakor davno nekoč v Evropi francoski pesnik Francois Villon aH sredi prejšnjega stoletja v Nemčiji Heine pogumno kopali v blatno prst človeške družbe in v svojem delu kazali na korenine krivice, ki zasužnjuje človeka jn človeštvo«. Lehmann še nikoli ni slišal za imena satirika Edgara Leea Mastersa, 6atirika mlade, pravzaprav najmlajše Amerike, ali Theodorja Dreiserja, ki slači zlu Chicaga krinko z obraza v podobi nekega multimilijarderja brezobzirno in s potezami svojega pisateljskega peresa v pravi luči, taki, da bi bili biblijski mesti Sodoma in Gomora v primerjavi s sodobnim Chicagom pravo prebivališče človeške čednosti in poštenosti, ali Shcrwood Anderson in drugi, ki se lotevajo gnilobe in umazanosti ameriške družbe brez ovinkov in naravnost in s tako jedkostjo, česar si v zgodovini nemške književnosti z izjemo Heinricha Heineja doslej še nihče ni upal, kakor da nemške pesnike in pisatelje še danes straši osovraženost, ki si jo je s strani vladajočih nakopal Heine in zaradi katere je moral za vselej zapustiti Nemčijo in oditi v Pariz, kjer jc umrl. Res, na oni strani fronte, samo dobrih sto kilometrov od tu, kjer zdaj Lehmann vozi in vodi vojaški sanitetni avtomobil, je pokopan veliki nemški pesnik, človek, nekoč navdušen nad meščansko revolucijo v Nemčiji, a je bil kmalu nato nad nemškim meščanstvom, ki se je samo priskledilo k stari oblasti in ki ni izpolnilo in uresničdo etičnih načel revolucije o človečanski svobodi, enakosti in bratstvu; meščanstvu, ki je razničilo revolucijo, ker ni družbe in človeka notranje preobrazilo. Prisliniti se na oblast, potem pa ravnati kakor bivši oblastniki, razničuje sleherno revolucijo, najsi jo je izbojevalo ljudstvo s svojimi žrtvami v upanju, da bo postala družba »pravična« in »človeška«. Prav to (razmišljajoč pripoveduje bivši študent medicine) je moralo skeleti Heineja, da je nehal verjeti v nemško meščansko revolucijo, ki se je izrodila v to, kar je Nemčija že skoro pol stoletja, država skrajnega nacionalizma, v kateri netijo že od združitve Nemčije nacionalistično nestrpnost do vsega, kar ni »nemško«, nestrpnost, ki jo vcepljajo že otrokom v šoli, najbrž samo zato, da bi jih lahko kasneje uporabili kot »jeklene in nepremagljive vojake« pri uresničevanju imperialističnega in kapitalističnega pohlepa vrhov nemškega pridobitvenega meščanstva. »Ich habe das erst in diesen Kriegsjahren erfahren,« razlaga bivši študent medicine Lehmannu, ki so mu prav tako vojna leta odkrila pravi obraz nemškega nacionalizma, čeprav o tem molči in raje posluša munehenskega študenta, razlago studentovih spoznanj v minulih letih, ki so mu odkrila to, kar je Heine že -zdavnaj slutil in čutil in zaradi česar se je ta, v »domovini« še vedno »namenoma zapostavljeni« pesnik, po razočaranju nad meščansko revolucijo pridružil tistim, ki so videli uresničitev idealov revolucije v socializmu. Ali se ni Heine že ogreval za »utopični socializem« in si relo želel »proletarsike revolucije«, čeprav je v taki revoluciji videl »propad« kulture in tudi »svoj konec«, ker ni verjel, da bi preprosto ljudstvo kdaj lahko dojelo in cenilo tudi umetnost. Ali nI zatrjeval, da ga to prav nič ne boli in da mu je prav malo mar, če bodo »štacunarji trgali njegove knjige in zavijali v njegove pesmi sladkor«. In vendar, ali se v tem ni motil? Kaj bi rekel o preprostem ljudstvu danes? Ali ga ni preprosto ljudstvo mnogo bolj sprejelo vase kakor nemško izobraženstvo? ALi ni ljudstvo sprejelo na primer njegove pesmi »Lorelei« za svojo pesem, ki jo pojo, čeprav niti ne vedo, da je Heinejeva? In ali izobraženstvo, ki »razume in dojema umMnost«, zaradi »biča«, ki ga je s svojo besedo vihtel Heine nad nemškim meščanstvom, ne zapira Heinejeva dela v univerzitetne knjižnice, ker se kljub »visoki umetnosti« Heineje-vega dela boji, da bi HeLnejeve pesmi »razrahljale nemško zavest in patriotizem v nacionalizem in v vojno vpreženega ubogega Konrada«. Boje se, da bi »ubogi Konrad« ne videl preko slepočnic in da bi zdaj ne imenoval vojne 6 pravim imenom, kakor ko jo imenovali ujeti Francozi v tisti preprosti popevki z besedo »sramotna«? »Diescr sehandliche Kricg-cette guerre infame,« poudari bivši medicinec. »Schandlieh, die Schande! Ja, nur das, nur die Schande sei der richtige Ausdruck fiir den Kricg!« Tudi Lehmann pritrjuje, da je vojna sramota; sramota za sle: herni narod, za vse človeštvo. , »Ja, Schande und Unsinn!« j »Ja, aueh der Unsinn!« »Ja, auch der Unsinn!« se strinja bivši medicinski študent. Razen strahotnih milijonskih izgub v ljudeh in splošne bede v vojr skujočih se državah še nobena stran ni dosegla »koristi«, ki si jih je od vojne obetala. Tudi bogataši in vojni dobičkarji razen v Ameriki, kjer se kri, prelita na evropskih bojiščih, spreminja v zlate lastnikov oboroževalne industrije, niso in najbrž ne bodo nikolj prišli na svoj r&čun. Ce jim ga ne bo prečrtala revolucija kakol v Rusiji, bodo žo prva leta po vojni spoznali, da niso pridobili ničesar. Z vojnimi, tudi največjimi, se ne da ničesar doseči Tak« je že davno nekcč rekel Voltaire. Tcda kdo bi upošteval te besedo francoskega pesndta, pisa telja in Mozofa:..... GLAS * 15 STRAN Vam v pouk Zajec Vsi ga poznamo, domačega ln divjega. Radi se pošalimo z njegovimi dolgimi ušesi in njegovo strahopetnosljo. Prav nič čudnega, da je nedolžen Zajček tako boječ. Od človeka do volka, od psa in kragulja, lisice in črnega krokarja, vsi ga preganjajo, ker si žele pečenke njegovega mesa. Zajček mora biti vedno čuječ, vedno pripravljen na beg. Teče v cLkcaku, sem ln tja, da zadržuje sovražnika za seboj. Kadar pa je zajček brez strahu, ga more-ino opazovati, kako prevrača kozolce, poskakuje in sc igra S svojimi mladiči. Šah Skakač Skpkač je najbolj nenavadna figura. Edino on lah-j^o preskakuje nasprotnikove ali lastne figure. Tudi premika se po šahovnici často drugače kot ostale figure. Njegovi skoki imajo obliko črke L. Oglejte si diagram: abcdeffjh Beli ima na voljo osem potez: Se4 — d2, Se4 — c3, Se4 — c5, Se4 — d6, Se4 — f6, Se4 — g5, Se4 - g3 Se4 - f2. Nič se ne boj, mama! Srečko hodi v drugi razred. Bister deček hoče vse vedeti, vendar marsikaj še ne more prav razumeti. Se ni dolgo, kar sta se mladi atek in še zelo mlada mamica nekaj sprla. Toda nekaj majhnega je bilo, da Srečko s priostre-nimi ušesi ni mogel ujeti, kaj je bilo tisto. Najbrž pa sta bila po težkem delu v tovarni utrujena in sta se za prazen nič sporekla. Kar naenkrat je ati rekel: »Kar od hiše grem, sapraboll.« In je šel. Še plašča ni utegnil obleči. Srečko vzame dogodek zares. V eni sami sapi je bil pri stari mami v kuhinji in ji oznanil s solzami v očeh: »Mama, naš ati je šel po svetu in ga ne bo več domov.« Otrok prebridko joka. Brez atija vendar ne morejo Živeti. Stara mama hiti kar v copatah na pomoč. Razburjeni ati se je medtem že vrnil in ulegel na divan. Srečkova mama se je muzala okoli štedilnika, čudno, da nič ne joka in nič ne reče. Minilo je nekaj mesecev. Ptičke pozimi Ko sem prišla domov, sem videla očka, kako je delal ptičjo hišico. Prišla je huda zima in ptičke so brez hrane. Tudi jaz rada pomagam ptičkom, da ne poginejo. V ptičjo hišico sem nasula prosa in bučnic. Ni bilo dolgo, ko sem zagledala majhnega vrabčka, kako je zobal proso. Ves dan opazujem na oknu ptičke, kaiko iščejo hrano. Tudi v šoli imamo ptičjo hišico. Nekega dne sem v globokem snegu našla majhnega vrabčka, ki ni mogel ven. Vzela sem ga in odnesla domov. Bil je ves zmrznjen. Ko se je doma pogrel, seri ga spet spustila. Tončka Novak, 4. c, osnovna šola France Prešeren, Kranj Srečko se je igral pri stari mami. Čudno, da se odrasli ljudje tako brž skregajo. Danes je stari ata že ves dan hud. Stara mama se ga je naveličala in rekla, naj ji gre izpod nog. Stari ata je užaljen, vzame klobuk in gre. Prav zares gre. Tedaj jc mali Srečko za to-lažnika: »Nič ne maraj, stara trtama, saj se bo vrnil, saj se je naš ati tudi.« Darina Konc Taborniki ob novoletni jelki Taborniki smo novoletno jelko pripravili že zelo zgodaj. Bila je precej velika, lepo okrašena, pod njo pa je gorel umetni ogenj. Zbrali smo se v avli naše šole. Tja smo povabili tov. ravnateljico in še druge tovarišice. Posedli smo okrog jelke in jo občudovali. Bilo je zares lepo. Začela se je proslava. Najprej smo se spomnili dneva Pomoč debarskini pionirjem Zvečer, ko sem gledala televizijo, sem slišala: »V Debru je bil potres.« Ta strašna vest me je pretresla. Ni pa pretresla samo mene, ampak vse ljudi. Naslednje jutro sem v časopisu prebrala vse podrobnosti o potresu. Sklenila sem, da v šoli začnemo z nabiralno akcijo. Ko sem prišla v šolo, sem to povedala tudi drugim. Tudi to-varišica, ki je na šoli poverjenik podmladka rdečega križa, nam je dejala, naj začnemo z nabiralno akcijo. Vsi smo bili za to. Vsak je prispeva! po svojih močeh. Ko smo z akcijo končali, smo bili vsi veseli rezultata.saj smo nabrali 125.680 I starih dinarjev. Odločili smo se, da bomo enemu otroku v Debru kupili obleko. Osnovna šola v Debru nam je predla-[ gala 8-letno Argentino šarofi. Za darilo tej deklici smo pora-I bili 44.235 dinarjev. Preostali znesek smo poslali na čekovni račun akcije osnovne šole Cerklje. Res smo nabrali precej denarja, toda če to vsoto primerjamo s škodo, ki jo je potres povzročil, ni velika. S to nabiralno akcijo pa smo dokazali, da smo prijatelji tudi v nesreči. Anka Rogelj, 7. c, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Beli snežek nailetava Leto 1967 je šlo h koncu. V slovo staremu letu so snežinke prekrile naravo z belo odejo. Sedela sem pri oknu in opazovala čudoviti ples snežink. Veter se je poigraval z njimi in jih od časa do časa še bolj zavrtel. Drobne kristalne zvezdice so tiho padale z neba ves dan in še poneči. Ko sem se zjutraj prebudila, sem bila vesela, da jc sedaj res prava zima. Otroci se snega veselijo, živali v gozdu pa trpijo lakoto in mraz. Ptički se žalostno stiskajo ob veje. Zato v teh dneh nc pozabimo nanje. Natrosimo jim v krmilnice zrnja in suhih drobtinic. Beli snežek prinaša na zemljo otrokom veselje, živalim v naravi pa trpljenje. Mateja Zgajnar, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor JLA. Potem se je vrstilo petje in deklamacije. Najbolj svečano je bilo takrat, ko smo sprejemali nove tabornike. Vstali smo, ko so pri" segali. Jaz sem bil sprejet že lani. Po proslavi smo dobili taborniške izkaznice. Nato smo novoletno jelko prenesli v razred. Prižgali smo kresnice, da je bilo Še lepše. Posladkali smo se in rajali ob njej še nekaj časa. Nazadnje smo si voščili in obljubili, da bomo pridni taborniki v novem letu. Cvetko Gros, 4. r, osnovna šola France Prešeren, Kranj Kaj sem zvedela med odmorom Mod velikim šolskim odmorom malicamo in smo za četrt ure malo manj šolski in uradni. Kaj vse sem zvedela danes. Micka: Veste, tovarišica, danes leto so umirili naša stara mama. Francelj: Kdaj boste Pa prišli na naš konec? Veste, se bomo preselili v novo h1' šo. Pepca: Pri nas smo spet dobili telička. Jožek: Poglejte Jernejevd nalogo, je sam podpisal mamo. Alenka: Pri nas je neki P1" satelj na počitnicah. Lojze: Pred našo hišo se je ustavil nemški avto. Gospo<* je odprl okno, pokazal ze??L ljevid in vprašal, kje PelJ pot na Jezersko. Po nerns ko- Jaz sem rekel: Ja, geradea«* Nemški gospod se je »aSl^ jal in mi dal vrečko bont^ nov in pet žvečilnih. Darina Konc MAI DA O PSU TIGRI niti m m V NAVDU&TNJU NAD PIENOM ST 0EvPOŠAST PftlPLIŽALA OBMOC017, NA KATEREM J£ RA^A VISOKA ŽIVA TRAVA, •3AVZ3XA 0C3CJIVZ: liSVSOd ,001 R.ESEVALGI SO S£ KMALU PRIKAZALI. POŠAST V ŠKRIPCIH iS 2DI SE MI,PA0E) SISKA t, 3073 Docent dr. Herbert Zaveršnik Želodčna obolenja ^azJeda na dvanajstniku je pravzaprav izraz dogajanja m°žganih. Obolevajo ljudje, ki so pod stalno živčno ^aPetostjo, ki prihajajo v svojem poklicu ali pa v '-'nskem življenju do ponovnih konfliktov, in taki, opravljajo zelo odgovorne menagerske poklice. Za-■ niivo je, da oboleva na dvanajstniku predvsem krv-skuPina »0«, atletski oz. mišični tip človeka, nizko ,cen'. pikničarji, medtem ko obolevajo na želodcu esče visoko raščeni in suhi ljudje. Bolniki, ki imajo rano na dvanajsterniku, nam naj-da C ^r'pove^ujej°' da so bolečine nastopile iznenada, J'h boli predvsem, kadar je želodec prazen, to je k traJ na tešče, potem kake 3 do 4 ure po jedi, in Je najbolj značilno, bolečina jih zbuja iz spanja J2 nekJe po polnoči. Ce kaj malega popijejo ali po-°> bolečina preneha. Tek je pri teh ljudeh neokr-Jen, trpijo pa na trdovratnem zaprtju. Močno spahu-■)o. prej bi rekli, da se rede, kakor pa da hujšajo. * n'ki z rano na želodcu tožijo, da nastopajo bolečine, so včasih izredno močne, kako uro po jedi in t rajo dolgo časa. Iz strah j pred bolečinami ti ljudje lakoma jedo, sicer pa tudi nimajo teka, zaradi tega ' r° hujšajo. Značilno, za razjede je, da se bolečine Javljajo zlasti spomladi in jeseni. Taki bolniki so esece brez težav, potem pa se brez pravega vzroka pet Pojavijo bolečine, ki trajajo tedne, pa tudi me-e- Težave so včasih tako mučne, da bolniki sami Os'jo za operacijo, do katere smo pa precej zadr- gni. zlasti če so bolniki mlajši od 45 let. staf n> da bi rana na želodcu ali dvanajsterniku po-Se a rakasta, ni upravičen. Prava redkost je, da bi lo(jrana na dvanajsterniku izrodila. Glede ran na že-ne Cu Pa vemo točno, katere bi lahko čez čas pomenile ■lrn arr»ost in katere ne, zato tudi takim ljudem, ki PofJO ra2Jeu"e v bližini izhoda iz želodca ali v bližini ra,. ra'n'ka, svetujemo čimprejšnjo operacijo, če se *d'ra u neliaJ niesecih ne zazdravi. Na splošno je pri 2 vUenju potrebno čim tesnejše sodelovanje bolnika kor ravni^om; bolnik mora biti discipliniran in se koli-mogoče držati zdravnikovih navodil. Le v takem in .eru lahko upamo, da se bo rana zabrazgotinila 'Jenje ^° ^)0m"t trajno rešen težav, ki mu grenijo živ- ŽELODCNI RAK tino 1 človeštvo izdalo za raziskovanje raka le dese-tekm a\ ^ar Potroši za oboroževalno in vsemirsko živ]; °yanJc. bi bili verjetno mnogo bližje rešitvi tega ° vazne8a problema, kot pa smo. Umrljivost 4 1 raka je izredno velika: v Ameriki umre vsake Žc|0cjnutc zaradi te bolezni en človek, zaradi raka na Uci1 Pa vsakih 18 minut eden. do S,JHJ? Pravzaprav rak? Celice našega telesa se iz Hiji0v,.aJ nedognanega razloga začnejo izredno hitro hajai0 pr* čemer uničujejo okolno zdravo tkivo, presa., j| , v rnezgovnice in kri ter v oddaljenih delih tele-Jajo 0r so jetra, pljuča, kosti in drugi organi, ustvar-stroko°Va Zar'^a, zasevke ali metastaze, kakor temu vno pravimo, s čimer človeka ugonobe. p'odatr° rast rakastih celic lahko primerjamo z rastjo iaStanV niaterinem telesu. Iz ene same oplojene celice te v 9 mesecih plod ki jc težik okrog 3 do 4 kg. celice so se morale neznansko hitro množiti, da je ** rnilf ac IIIUIU1C Ut/.llaii3r^u lunu iiuii/i.1.11 "v. j — Času r^**opsko majhne enote nastala v tako kratkem ra2ttino}Sa' se da tehtati s kilogrami. Tako hitro se rna;0 OŽUJejo rakaste celice. Zato pravimo, da posne-erttbrionalno rast. ^'n'tei"/?tno S0tieluje pri nastanku raka več različnih sPloh " ^rav možno je, da je virus raka, kolikor 'iudeh za virusno obolenje, domač pri mnogih 8a \\' CePrav na raku ne obolijo. Delovanje rakaste-t>ekij1 .Sa si razlagamo nekako tako, kakor ponašanje Ug!n virusov. Ce smo se na primer v mladosti ??J'iio \ Lirusom (neznatno majhno živo bitje, ki ga ?'vljerij ,ahko samo na živih podlagah), ostane ta vse *enskes 8°St v na^em telesu; zaznamo ga pa kot bole-*atUro aiPovzr°čitelja le, kadar imamo visoko tempe-• te8a LPri ženah Pred menstruacijo, v obliki mehur-n'cah ' asneJe ocvirku podobnega izpuščaja na ust- Abeceda za sedemnajsti etnice Nadaljevanje prihodnjič NI dolgo tega, peljala sem se z avtobusom, ko sem skozi okno na neki postaji opazila dekle, kakih sedemnajst-let jih je imela ali celo malo manj. Tisto, kar je pritegnilo mojo pozornost ni bila njena obleka. Imela je hlače in bundo, kot se oblačijo sedaj pozimi skoraj vsa mlada dekleta. Kar zazeblo pa me je, ko je dekle obrnilo glavo. Lice, čelo, brada, celo inalo po vratu je segala strašno mozoljasta koža, ki se ji je videlo, da jo lastnica nikakor ne pušča pri miru, ampak jo neprestano stiska. Ob straneh si je nesrečno dekle sicer z lasmi skušalo zakrivati lice. Vendar tudi lasje niso bili lahni in Kaj nam pristoji blesteči, da bi se jih človek kar dotaknil. Bili so suhi, od neprestanega tupiranja lomljivi in razcepljeni, brez vsakega leska. Ko je avtobus odpeljal dalje sem premišljevala, kako malo je pravzaprav potrebno, da se izognemo tako strašnemu izgledu. V naslovu sicer piše o abecedi, vendar ne o tisti, ki se začenja z A. Mislim ln upam, da mi nobeno mlado dekle ne bo zamerilo, če rečem, da se abeceda za mlada dekleta začne s H — kot higiena. Mastni, štrenasti lasje, umazan vrat in pogrize-ni nohti prav zares ne sodijo k sedemnajstim letom. Pravzaprav k nobenim ne. Vendar so prav ta leta zadnja meja, Morda kupujete blago za obleko ali kostim ln se ne morete odločiti, kaj vam najbolj pristoji. Seveda morate najprej pomisliti na svojo postavo, višino in barvo svojih las, oči, polti... Vitki žani nizke rasti dobro pristoji jo svetla enobarvna blaga, droben vzorec pepi-ta ali pa kak drug vzorec, ki ni preveč viden. Pristoji ji tudi blago s pokončnimi črtami, tvid in predvsem polna blaga. Manjši, toda debelejši ženi ne pristoji jo svetle barve. Nosila naj bi oblačila iz blaga, ki lepo pada, temnejše odtenke, vzorec pepita, pokončne črte, gabarden, tenck tvid z diskretnim dvobarvnim vzorcem. Nikoli pa ne sme izbirati lameja, satina, duchesa in žameta, ker vsa ta blaga preveč poudarjajo njene oblike. Visoka in vitka žena ima dejansko postavo manekenke in se sme popolnoma zanesti na svoj okus, če razodeva smisel za harmoinično oblačenje. Taki ženi lepo pristoji jo tanka in debela blaga, mehko in trdo tkanje, svetle in temnejše barve, blaga s črtami, karirasta blaga, skratka — vse. Visoka in močna žena ne sme nositi svetle barve, nikakor pa ne karirastega blaga. Med blagi naj izbira tiste, ki so srednje debela, podložen jersev, tvid v dveh barvnih odtenkih, volneni krep, volneno flanelo, polnejšo svilo brez leska ... Novi čevlji — utrtijene noge Povabljeni ste na večerno slavje, toda vaše noge so utrujene, čevlji, ki bi jih radi obuli, pa so tako trdi. Na hitro si zmasirajte noge po umivanju s kremo, potem pa jih posuj te s smukcem. Enako tudi čevlje. Videli boste, da bo pomagalo. Vitka žena srednje rasti se lahko oblači po svojem okusu, le zapomniti si mora, da temnejši odtenki daljšajo postavo. Polna žena srednje rasti ne sme nositi debelih blag, predvsem pa ne karirastih vzorcev in kričečih barv. Dobro ji pristoji jo enobarvna blaga z lepim padcem, prav tako pa tudi diskretni vzorci. ko morajo higienske navade preiti v kri, kot se temu rt če. V tem pa je tudi alfa in ornega vse skrbi za nego. Ne pomaga nobeno izgovarjanje na to, da v hiši ni kopalnice. Vrat bo čist tudi, če se ga umije v lavorju ali škafu. Pa še nekaj: čistoča traja samo 24 ur. V nekaj nadaljevanjih se bomo skušali dotakniti vseh tistih malenkosti, ki nas sicer zamudijo vsak dan samo pol ure, dajejo pa nam videz svežine in negovanosti sošolkam v zavist in vzgled. Prihodnjič bomo govorile o tem ali se znamo umivati. (Nadaljevanje sledi) Pokvarjen dan Meta: Pozdravljena, Jana! Kako? Zdrava si videti. Pa kilogrami? Se redno tehtaš? Jana: Ja, tehtam se tisti dan, ko mi gre vse narobe. Meta: Zakaj? Jana: Zato, ker je to zame že tako pokvarjen dan. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Škodljivci sobnih rastlin Vrtnar okrasne rastline med vzgojo redno škropi. Ker pa doma na škropljenje lončnic preradi pozabimo, ni čudno, da se sčasoma na njih razmnožijo škodljivci. Ce se škodljivci močno namnožijo, izgubi rastlina zaradi stalnega sesanja dragocene hranilne sokove in sčasoma žalostno shira in odmre. Zato je tudi za sobno vrtnarjenje potrebna priročna škropilnica, primemo škropivo in pa seveda nekaj znanja in dobre volje. Pogosto se naseli na fikus, asparagus, japonsko trdo-lesko (evonvmus). oleander, bršljan, pa tudi na druge lončnice kapar. Sprva sesa le ob listnih žilah, posebno še na spodnji strani listov, kasneje pa se razširi na vso rastlino. Spoznamo ga po rjavkasto-sivi kapici, ki jo z nohtom zlahka odstranimo. Pod tem ščitkom sesa kapar. Zaradi voščene kapice ga teže uničimo kot druge škodljivce. Škropljenje mora biti precej pogosto. Ce se je na naš fikus ali oleander naselil kapar, ga zalijmo ali poškropimo vsake tri tedne z metasystoxom, ki ga rastlina vsrka. To je najučinkovitejše sredstvo za zatiranje vseh sesajočih škodljivih žuželk. Razen dobro znanih listnih uši napadajo nekatere lončnice tudi krvave uši, spoznamo jih po beli vatasti prevleki, v katero so odete. Pelargonije, lantane, fuksije, sinerarije in še nekatere sobne rastline napadajo bele mušice, ki sesajo na spodnji strani listov. Brž ko se jim približamo, odlete. Zato jih je teže zatreti. Za zatiranje omenjenih škodljivcev na sobnih rastlinah je na voljo precej učinkovitih škropiv. Ker so nekatera za človeka hudo strupena, je bolje, da izbiramo med manj nevarnimi škropivi. Najpogosteje se uporablja za škropljenje etiol, ki učinkuje na vse omenjene škodljivce. Posebno nevaren škodljivec sobnih rastlin je rdeči pajek, ki sesa na spodnji strani listov. Listi so prepre-ženi z nežnimi pajčevinami, med katerimi s povečevalnim steklom razločimo rdečega pajka s svojo zalego. Za zatiranje uporabljamo metasystox ali diazinon, ki sta močno strupena pripravka. Pri uporabi bodimo zelo previdni ter se skrbno rav.iajmo po priloženih navodilih na škropivu. Hrana v morju Hitro naraščanje števila prebivalcev na svetu je problem, s katerim se znanstveniki že dlje ukvarjajo. Zaradi bojazni, da bi za človeštvo nekoč utegnilo zmanjkati hrane, se znanost ozira po novih virih pridobivanja hrane. Menijo, da se v morjih skriva še veliko snovi, ki bi jih lahko pridobivali in predelovali. Prav sedaj se znanstve- Ubogi šefi Neki angleški list je izvedel med bralci anketo, kaj mislijo o svojem šefu. Odgovori so bili zelo zanimivi. — Če je šef mlad, ne ve ničesar. — Če je prijazen, je familiaren. —- Če dovoli popiti kozarec vina, je pijanec. — Če se pogovarja z vsemi, je čenča. — Če se ne pogovarja z nikomer, je ohol. — Če zahteva, da je treba spoštovati vsa pravila, ki veljajo V podjetju, je pedanten. — če mu je vseeno, Je zanikrn. — Ce nadzoruje vse oddelke in spremlja delo, je radoveden. — Če pa pusti vse ljudi pri miru, je lenoba in — slab šef. Tarzan centralne Azije Tudi Sovjetska zveza ima svojega Tarzana. V nasprotju 8 priljubljenim junakom naivnih ameriških filmov je sovjetski Tarzan majhne rasti, Ima nenavadno dolge ln močne roke, telo pa prekrito z dlakami. Manjši državni deficit Ves svet je obšla fotografija sedmih deklet neke britanske ustanove, ki so se odločile vsak dan delati pol ure več, da bi tako pomagale svoji domovini v ekonomski krizi. Nedavno tega je šest-desetletna učiteljica v pokoju Mary Manuel poslala vladi ček za 64 funt šterlingov, to jc okoli 200 tisoč starih dinarjev in pismo, v katerem prosi ministra za finance, naj uporabi njene prihranke za zmanjšanje državnega deficita. Minister James Callagan ji je osebno odgovoril in se ji zahvalil za najlepši izraz patriotizma. Tako se je britanski državni deficit, ki znaša 33.444,000.000 funt šterlingov zmanjšal za 64 funt šterlingov. Pravijo mu Šijar Satarov. Njegovo nenavadno življenjsko zgodbo je pred dnevi objavil časopis Izvestja. šijar Satarov je bil edini sin v pastirski družini, ki je živela sredi planin sovjetske centralne Azije. Starti so umrli, ko je bil star dve leti. Takrat je šijar brez sledu izginil. Vse iskanje je bilo zaman. Razglasili so ga za mrtvega ln ga kmalu pozabili. V kraju, kjer je izginil, jc začela kmalu krožiti legenda o divjem človeku, ki živi v pečinah in ima zelo nečloveški glas. Po sedemnajstih letih so šijara ujeli. To je bilo leta 1954. Ujeli pa so ga šele po hudem boju, saj se je divje branil. Resno je ranil tri sovjetske znanstvenike in štiri miličnike. Začeli so ga natančno opazovati. Na prvi pogled nI Imel ničesar skupnega s človekom, bil je prava bela opica. Ni znal govoriti, niti ni razumel, kar so mu pravili drugi. Bil je nenavadno odporen, saj je lahko spal tudi na snegu. Brez hrane Je vzdržal tudi po več dni, jedel pa je najraje surovo meso. Kasneje so ga odpeljali k njegovemu stricu. ^Sedaj baje že vse razume, kar mu govorijo, vendar pa sam ne zna govoriti. Odgovarja le z gibi in mrmranjem. Znanstveniki se stalno zanimajo zanj. Te dni bodo celo objavili knjigo o preučevanju tega nenavadnega človeka. Za knjigo je med znanstvenim svetom že sedaj veliko zanimanja. Založniške hiše iz enajstih evropskih držav so že poslale ponudbe, d,a bi knjigo izdale. niki oceanografskega laboratorija v Edinburghu pripravljajo na podrobnejši pregled oceanske vode s posebnimi instrumenti. Tovorne in meteorološke ladje iz Velike Britanije, Islandije, Danske, švedske, Združenih držav Amerike in drugih držav bodo vlekle za seboj občutljive elektronske naprave po severnih delih Atlantika. Naprave bodo beležile temperaturo morja, odstotek soli, gibanje morskih tokov in pa množino planktona. Preučevanje planktona jc posebno važno zato, ker je tam največ rib. Ladjam za ribolov bi lahko natančno določili mesta, kjer sc zadr žujejo jate rib. Znanstveniki pravijo, da bomo morali začeti jesti tudi tiste ribe, ki jih imamo danes za neužitne. Prav tako kar.e, da bomo v bližnji prihodnosti iz mnogih vrst manjših rib in rakcev pridobivali beljakovine. Z alkoskopi nad parlament Pred časom uvedena novost na angleških cestah, da so namreč začeli uporabljati alkoskope za preverjanje treznosti voz- Pozabljivi sposojevalci Uprava knjižnice v Chicagu je bila že vsa iz sebe zaradi ogromnega števila nsvrnjenih knjig. Nekdo je prišel na pametno misel, ki naj bi pomagala vcern tistim, ki se boje prinesti knjigo nazaj, ker so Jo pač imeli predolgo. Po Časopisih in po radiu je uprava razglasila, da sprejemajo knjige nazaj tudi anonimno. Pred vhodna vrata so postavili zaboj z odprtino, kamor lahko pozabljivci vrnejo knjigo, ne da bi se morali pojaviti v knjižnici. Uspeh je presegel vsa pričakovanja. V prvih štiriindvajsetih urah so pozabljivci vrnili 104.853 knjig. Civilizacija na Antarktiki Italijanski časopis L'Europco objavlja članek o neznani civilizaciji pred davnimi leti. Na našem planetu naj bi pred 15.000 leti obstajala nam popolnoma neznana civilizacija. Do tega spoznanja so prišli trije ameriški znanstveniki, ki so raziskovali neke stare, doslej neznane zemljevide iz 16. stoletja. Ti zemljevidi naj bi bile kopije še starejših zemljevidov. Ozemlje Antarktike je na njih označeno brez ledenikov. Antarktika je nekoč res imela zmerno podnebje. To dokazujejo tudi plasti premoga, ki so jih nedavno odkrili pod ledom. V premogu so se ohranila okamencla stebla dreves, ki jih na tem ozemlju že zdavnaj ni več. Najbolj pa preseneča odkritje, da črta obale na enem teh zemljevidov ustreza obrisom celine, ki jo moremo v našem času ugotoviti samo s seizmografič-nimi sondami. Znanstveniki menijo, da je v davnini obstajala civilizacija, katere ostanki utegnejo ležati pod ledeno skorjo, visoko okoli 200 metrov. — Do semle stane osemsto tisoč še vedno zanima? Ali vas avto —- Gospodična, dovolite, tla vas malo pospremim! nikov, je povzročila mnogo hude krvi. Vendar se je našlo nekaj ljudi, ki so z navdušenjem pozdravi to novost v Veliki Britaniji. Predlagajo namreč' naj bi te teste uvedli tudi v angleški parlament-Razlaga je čisto pvep0' sta: če nekdo ne m°te pijan voziti avtomobil kako naj bo potem tu* sposoben vladati. Po tef zahtevi bi potem mo^11 lordi in člani spodnji doma pihati v alkoskoP' preden bi lahko izglasovali kakšen zakon. Nova barvna . $ V zvezi z raziskavami vesolju so sovjetski .stro«« njaki izpolnili tridimcnztf11' len sistem barvne ielevV. Za sedaj jo še zelo drag. J1 ga uporabljajo le v indu^ ji in pa pri vesoljskih rt» skavah. Menda pa je le . vprašanje časa, da bodo ^° sistem začeli uporabljati tu drugje. Pri ncio dc!ov'a * tridimenzionalne' televizijeJ naslednji. Človek doje*!; stvari v reliefu, ker ,nas narava obdarila z sta za okoli 65 m oddaljeni. Vsako oko v'~ predmet s svojega z°Tn% kota in tako nastane • v' prostornosti. Pri televiziji P rešujeta problem prostom0^ dva oddajnika, ki oddaj*' Po dve sliki. Sliki «streJ^ pogledu levega oziroma nega očesa. Razen tega so JJ veda televizijski sprci^L ki zanletenejši od rM* Nenavadna nesreću -zgodila v neki strans&^f. v Hamburgu. Z veliko *J ^ jo je prigalopiral vPrekj p$ po ulici in zadel v tj* .j, jI kiran avtomobil *o<. ^fi Prisegel da ni >^ pak njegov kom. sta na poti domov v* /fl gostilno, kjer je s* steklenice piva — tf^^iefr b /< let, m čeli, zato mu je piv0 - & « be, dve pa za kvM": fajs* konj je star ie dvaW. #0. m glavo. Nejeverni VollC^vP[ poklicali veterinarja; -^l sc je pokazalo, da le govoril resnico. 5*0TA _ 3. februarja 1968 SPOREDI cr <\S * 13 STRAN Poročila poslušajte vsak dan ?b 5- 6., 7., 8. 10., 12., 13., 15., " - 22., 23 in 24 uri ter ra-Jjjskl dnevnik ob 19.30 uri. "b nedeljah pa ob 6.05., 7., \l 12-, 13., 15., 17., 22., 23. in **" uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. ROBOTA — 3. februarja gcr G'asbena matineja — " 3 z.a šolarje — 9.25 Dvaj-niinut z našimi ansambli bun!Vne glasbe — 9-45 Iz al- lOKnkIadb Za mladino — g^^ični napot.ki za tujo ^ e — 11.15 Kar po doma-*■ n i ^ ^a današnji dan Dam 0 Mož'cek — baletna r^on,ma __ J2.30 Kmetijski dSvet, 12 40 Popevke iz •0Udla 14 - 13.30 Priporoča-vam _ 1405 0J melodije bankel°dij'e - 14.55 Kreditna na Ka in hranilnica Ljublja-** '5.20 Glasbeni intermez- Sj-T" 15-45 Naš podlistek — Gr * Vsak dan za vas — 17.05 v kino - 17.35 Igra- , ■*« — 18.00 Aktualnosti | SjJJJ in v svetu — 18.15 U;vkar prispelo - 18.50 S Bdrne«a trga — 19.00 Lahko jjg otroci — 19.15 Minute s ]9^Cm Ivom Robičem — wPet mLnut za EP ~~ 20-°° n0 2na,vajmo svet in domovi- KoiCT ^ *z fono'.eke radia CT* - 20.10 Oddaja za na-Sln;12seljence - 23.05 S pe-cW ln Plesom v novi te- 20.05 7, Drusl Pr°8ram — 2o.]5 Jllasbena pravljica — Vwj ^a'o glasbeno popo:o-r^dh v! ^-2® Narodne v pri-2l4nal? Franceta Marolta — ran Unaki koncertnih dvo-23(XM 22.00 Ples v noči — **>uio£ SCrgCJU Rah" _[A — 4. februarja W?..D°bro jutro — 7.30 Za Jske proizvajalce — 8.05 Ud'^? isra za otroke — 90$ m adbc za mladino — 'n rJ!aši Poslušalci čestitajo Poed TV,-rav|i«io — I. — 10.00 fosnV TT'nite tovariši - 10.25 ^erij- , rbe 'i de a — 10.45 olH reP»rta/a — 14.0 J ]*.30 t, ob ,ahki glasbi -N 15 ncUmo'reska tega tedna P°Polfin Ncde!isko športno S&nT 17-05 A,iic iz Sta■ °pcr - 1730 Ra" S rc'f:ra 18-00 Igrajo ve-Neka; J&kl orkestri — 18.3) NrLtPCXS.noLkov s koncerta i9-00ai,Antona D.-rmota -flasb^hko noč, otroci-19.15 V ^đHu ra7^«lnce - 20.00 WCJJ0 zvečer — 22.15 Se- renadni večer Drugi pro- j gram — 9.35 Igramo, kar ste izbrali — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Rusalka — opera — 16.58 Komorne miniature — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba da-našnih dni — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.30 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 5. febr. 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.00 Na dananšji dan — 12.10 Iz Schubertove zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dva venčka slovenskih narodnih — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermez-zo — 15.40 Nastopa mešani zbor iz Gorjancev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pojeta mezzosopranistka Bože-na Glavakova in Miro Braj-nik — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.03 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Vice Vukom — 200) Koncert simfoničnega orkestra in zbora Slovenske filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno — Drugi program — 20.05 Nadaljevani tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Orgelsko delo Johama Seba-stiana Bacha — 22.00 Literarni večer — 22.35 Pari i ta v h-molu — 23.00 Cociail jazza TOREK — 6. febru 1 ja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne poje Arnold Arčon — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu dana.šnih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Burleska za klavir in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri irskih gardistov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz parlitur Emila VValdteufla — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidemje — 16.03 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.03 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zdravljica in še dva zbora na pesnitve dr. Franceta Prešerna — 18.45 Narava in člo vek — 19.00 Lahko noč, otro ci — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Radijska igra — 20.45 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — DrugI program — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 češki madrigalisti — 21.40 Komorna muzika Gcorga Fridricha Htlndla — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri — 23.0) Dvesto let godalnega kvarteta _SREDA — 7. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovensik pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Narodne in narodno-zabavne melodije za sredo dopoldne — 12.10 Drsalci — baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Sonetni venec — kantnta — 21.30 Pesem godal — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — DrugI nrogram — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.">0 Radi jih poslušate — 21.20 črnske duhovne pesmi — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Gramofonska plošča, radiofonija in glasba — 23.00 Razgledi po domači glasbeni literaturi ČETRTEK — 8. februarja 8.08 Onerna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Simeon Gugu-lovski in Ana Skerlova pojeta makedonske narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.10 Finale 2. dejanja onere Slovo od mladosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Domači pihalni orkestri in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 I/.brali smo vam — 14.45 Enajsta šola — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violončelista Jerebica iz Zagreba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v sve'u — 18.15 Turistična oddaja — Jezikovni pogovori — 1° 01 I.ihko noč, otroci — 19.15 Oi:mpi jVk<> iere Grenob'e 1968 — 20.03 četrtkov vcier domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni intermezzo — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno — Drugi program — 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 9. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Instrumentalna grupa Geor-ga Espitaliera — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 češki plesi Smetane in Dvoraka — 12.33 Kmetijski nasveti — 12.40 Na kmečki peči — 13.30 Priporočajo vam — 14.G5 Valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Turistični napotki — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Glasbeni coctail — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Trije velikani sodobne muzike — 23.05 Literarni nokturno — Drugi program — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 V plesnem koraku — 20.G5 Radijska igra — 20.40 Parada zabavnih melodij — 21.20 Belokranjske ljudske pesmi — 21.40 Kontrasti za violino, klarinet in klavir — 22.00 Iz frankfurtskih komornih dvoran — 23.35 Godala za lahko noč Kranj CENTER 3. februarja amer. barv. risanka JUNAK IZ TEKSASA ob 9.30, amer. franc. CS barv. film TAJNI AGENT O. S. S. 117 ob 16. in 20. uri, angl. CS film ŽIVLJENJE NA VRHU ob 18. uri, premiera ital. barv. CS filma 2ELEZNI KAPETAN ob 22. uri 4. februarja amer. film IZGUBLJENA PATROLA ob 10. uri, ital j. barv. CS film ŽELEZNI KAPETAN ob 13. uri, amer. franc. barv. CS lilm TAJNI AGENT O. S. S. 117 ob 15., 17. in 19. uri, premiera italj. barv. CS filma ADIO GR1NGO ob 21. uri 5. februarja italj. barv. CS film ADIO, GRINGO ob 15. uri, amer. ,barv. CS film LORD JIM ob 17. in 19.30 6. februarja italj. barv. CS film ADIO, GRINGO ob 15. uri, amer. barv. CS film LORD JIM ob 17. in 19.30 Kranj STORžIČ 3. februarja amer. barv. risanka JUNAK IZ TEKSASA ob 16. uri, amer. franc. barv. CS film TAJNI AGENT O. S. S. 117 ob 18. uri angl. CS film ŽIVLJENJE NA VRHU ob 20. uri 4. februarja angl. CS film ŽIVLJENJE NA VRHU ob 14. uri, amer. italj. barv. CS film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film LORD JIM ob 20. uri 5. februarja premiera jugoslovanskega filma DIVJE SENCE ob 16., 18. in 20. uri 6. febm ■ ja italj. barv. CS film 2ELEZNI KAPETAN ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 3. februarja amer. italj. barv. CS. film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 19. uri 4. februarja italj. barv. CS film ŽELEZNI KAPETAN ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 3. februarja zap. nemški špan. barv. CS film TRIJE NEUSMILJENI ob 19. uri 4. februarja zap. nemški špan. barv. CS film TRIJE NEUSMILJENI ob 19. uri Kamnik DOM 3. februarja premiera, amer. barv. CS filma BEN HUR ob 17. in 20. uri 4. februarja amer. barv. CS film BEN HUR ob 16. in 19. uri b 5. februarja italj. barv. CS film ŽELEZNI KAPETAN ob 17. in 19. uri 6. februarja amer. barv. CS film REVOLVERAS RANČA ČASA GRANDE ob 19. uri škofja Loka SORA 3. februarja amer. barv. CS film MURIETA ob 16. uri 4. februarja amer. barv. CS film MURIETA ob 15., 17. in 20. uri 5. februarja amer. film JETNIK OTOKA SMRTI ob 18. uri 6. februarja kal. franc. nem. film DOBRO SEM JO POZNAL ob 20. uri Jeseniae RADIO 3. do 4. februarja amer. barv. CS film SAN FER-NANDO 5. fefruarja angl. barv. film TOM JONES 6. februarja amer. barv. film MARNI Jesenice PLAVŽ 3. do 4. februarja amer. barv. film MARNI 5. do 6. februarja amer. barv. CS film SAN FERNAN-DO Žirovnica 4. februarja franc. barv. CS film CHERBOUGSKI DEŽNIKI Dovje-Mojstrana 3. februarja angleški film PARTIJA JE KONČANA 4. februarja franc. barv. CS film TOPLI PLEN Kranjska gora 3. februarja franc. barv. CS film CHERBOUGSKI DEŽNIKI 4. februarja grški lilm STRAH GLAS * 20. STRAN SPOREDI SOBOTA — 3. februarja 1968 Televizija SOBOTA 3. februarja 17.10 TV kažipot, 17.35 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 17.55 Giasba ne pozna meja (RTV Zagreb) — 18.55 Boj med tolpama 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.37 Schuolla da balo (RTV Ljubljana) — 21.00 Festival popevk iz San Rema (Evrovizija) — 22.10 Poklici-humoreska, 23.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.35 Včeraj, danes, jutri, 17.55 Glasba n2 pozna meja 18.55 Bonanza, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 4. februarja 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — Test za glasbo (za ostale oddajnike) (RTV Ljubljana) — 9.30 Poročila, 9.35 Dobro nedeljo voščimo s Štirimi kovači (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mokedajeva matineja, 12.15 Pionirska prometna služba (RTV Ljubljana) — 12.30 Padalci — reportaža, 12.50 Vaš šlager sezone, 13.05 Zbiranje poguma — TV drama, 14.00 Nogomet Zagreb : Reka, 14.45 TV prospekt, 15.00 Nadaljevanje prenosa, 15.45 Odbojka Mladost : Partizan (RTV Zagreb) — 17.15 TV kažipot, 17.35 Dileme, 19.10 Kako so snubili Abigal Johns — iz serije Bonanza (RTV Ljubljana) — 20.50 TV magazin (RTV Zagreb) - 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) DrugI spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 5. februarja _ 16.45 Kulturna kronika v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Arhitektura Leningrada, 17.50 TV obzornik, 18.30 Portret prof. Draga Ulage (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Šampinjoni — kuharski nasveti, 19.50 Deset minut s Christo-fhom (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Dama s kameli jami — TV drama, 21.35 Teme z variacijami, 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, 18.20 Znanost in mi, 18.50 Reportaža, 19.20 TV poŠta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21J0O Spored italijanske T V TOREK — 6. februarja 15.00 Slovesni začetek olimpijskih iger (Evrovizija) — 18.05 Poročila, 18.10 Lutkovni film za otroke, 18.25 Raziskovanje slovenskih narečij, 18.50 Arabski svet, 19.30 TV obzornik, 20.00 Cik cak, 20.10 Zakon je zakon — francoski film, 21.45 Neiztrohnjeno srce — ob slovenskem kulturnem prazniku, 22.45 Hokej CS5R : ZDA (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.15 Tedenska kronika, 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Mali komorni koncert (RTV Zagreb) — 19.15 Rdeči signal (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 7. februaria 16.05 Tek na 30 km — posnetek z zimskih olimpijskih iger (RTV Ljubljana) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Kljukec se zmoti (RTV Ljubljana) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 Slavnostna akademija in podelitev Prešernovih nagrad, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.20 Grenoble: filmski pregled (Evrovizija) — 20.35 Razvaline življenja — T V drama, 21.35 Materinski dan, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 Glasbeni laboratorij (RTV Zagreb) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 8. februarja 15.40 Poročila 15.45 Smuk za moške —- posnetek z zimskih olimpijskih iger, 17.15 Tik tak (RTV Ljubljana) — 17.30 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.00 T V obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.45 Reportaža, 19.05 Pravdarji (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.20 Grenoble: Filmski prenos (Evrovizija) — 20.35 Cik cak, 20.40 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 21.40 Sezona poljubov (RTV Beograd) — 22.40 Tekmovanje v dvosedežnem bobu, 23.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 9. februarja 14.55 Poročila, 15.00 Slepo zaupanje — film (RTV Ljubljana) — 15.30 Hitrostno drsanje na 500 m za ženske (RTV Ljubljana) — 16.30 Grenoble: Hokej SZ : ZDA, 17.10 T V prospekt (RTV Zagreb) — 18.05 TV obzornjjc. 19.00 Glasbena matica v Tistu, 19.30 Ognljmo mesto, 19.5C Cik cak (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.20 Grenoble: Filmski pregled (Evrovizija) — 20.35 Cik cak, 20.40 Mož s tisoč obrazi —film (RTV Ljubljana 22.40 Poročila s kongresa Zveze mladine Jugoslavije (RTV Beograd) — DrugI spored: 19.00 Mladi na zaslonu, 19.55 Propagandna oddaja (RTV Zagreb 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 4. februarja, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC, ob 16. uri za IZVEN C. Goldoni: PREBRISANA VDOVA gostovanje v Cerkljah TOREK — 6. februarja, ob 19.30 za IZVEN — VEČER PREŠERNOVIH PESMI — KOMUR JE SREČE DAR BILA KLOFUTA Lote nja Srečke s so zadele končnicami N din 0 4 34260 404 51580 504 54560 504 76920 1.004 094350 100.004 690300 2.004 241 100 03971 500 12921 400 52111 500 987551 2.000 2 4 02442 1.004 20642 504 22882 404 31642 504 359992 2.004 3 4 56483 504 64783 404 72883 1.004 017193 2.004 64 8 8024 200 64184 400 76044 500 212034 2.000 552844 10.000 35 8 83365 400 92415 400 519695 2.000 570725 2.000 26 10 86 8 37506 500 094676 2.000 07 20 20817 400 82247 400 169507 2.020 769997 30.000 58 8 78 8 91128 400 188538 50.000 59 10 999 50 15059 510 43859 1.010 177289 2.000 374989 10.000 Tržni pregled v Kranju Jabolka 1 do 1,30 Ndin, kislo zelje 2 N din, kisla repa 1,50 do 1,60 Ndin, korenčeik 2 do 2,40 N din, petršilj 4 do 4,50 Ndin, krompir 0,70 do 0,80 N din, rdeča pesa 1,40 do 1,60 Ndin, črna redkev 1,50 do 1,60 N din, čebula 3N din, česen 8 do 10 N din, solata 5 N din, rdeč radič 8 do 10 N din, radič v glavah 6 N din, suhe slive 3,50 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, orehova jedrca 20 do 22 N din za kg; koruzna moka 1,80 do 2 N din, ajdova moka 3,50 do 4 N din, pšenica 1 do 1,20 Ndin, oves 0,70 do 0,80 Ndin, kaša 3,30 do 4 Ndin, ješprenj 1,80 do 2 Ndin, fižol 3,50 do 4 Ndin, celi orehi 3 N din, suho sadje 2 N din za liter; jajca 0,70 N din. AVTO MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA sprejme honorarno pisar-niško moč za popoldansko zaposlitev. Ponudbe poslati na upravni odbor AMD škofja Loka, Jegorovo predmestje 10. Prodam" motorno kolo P U C H 250 cm v dobrem stanju Ponudbe poslati na V° AMD ŠKOFJA LOKA, Je gorovo predmestje !«• Obvestilo! SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI KMETOV KRANJ opozarja vse kmete — zavarovance, da bo objavila dne 9. 2. 1968 v glasilu SZDL GLAS predlog splošnega akta, s katerim se določijo pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Istočasno poziva vse kmete-zavarovance, da najkasneje do 24. 2. pošljejo svoje pripombe, ker bo skupščina dne 26. 2. 1968 dokončno sprejela sklep o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. SKUPŠČINA KS KMETOV KRANJ Podjetje KRANJSKE OPEKARNE KRANJ PRODA iz svojih osnovnih sredstev TOVORNI AVTO CSEPEL D 420 5 ton, 85 KS tip 1957 Javna prodaja bo 8. februarja 1968 ob 9. uri v prostorih uprave v Kranju, Reginčeva 8. Delovna skupnost delovne enote tiskarna CP GORENJSKI TISK Kranj razglaša prosto delovno mesto STROJNEGA STAVCA Kandidat mora imeti grafično šolo in strokovni izpit za strojnega stavca. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja, Kranj' Koroška cesta 8 do 15. 2. 1968. S^VT\ - 3. februarja 1968 KRONIKA GLAS * 21. STRAN Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni v 66. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Alojz Markovič upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. 2. 1968 izpred hiše žalosti v Lctencah št. 3 ob 15.30 na pokopališče Gorice. Žalujoči: žena Frančiška, otroci: Marjan, Alojz, Stanko, Jože, Francka z družinami, Milan in Rajko ter drugo sorodstvo Letence, Trstenik, Tenetiše, Bela, Strahlnj, 1*. 2. 1968 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama Betonova mama iz Grada Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 3. 2. 1968, ob 15.30 iz hiše žalosti Britof št. 147 na pokopališče v Predoslje. Žalujoči: sinova Tone, Jože, hčerki Ana in Julka z družinami ter drugo sorodstvo Nesreče tega tedna Ta teden se je na gorenjskih cestah pripetilo šestnajst prometnih nesreč. Poledenela cesta je botrovala devetim prometnim nesrečam. V torek dopoldne sta na poledeneli cesti v žabnici trčila avtomobil KR 86-92, voznik Metod Knmjc in tovorni avto LJ 382-02, ki ga je vozil Marjan Medved. Pri trčenju je na vozilih nastalo za okoli 5000 N din škode. Istega dne zvečer sta na cesti drugega reda v Podkorenu trčila osebni avtomobil RP 6s9-2, voznik Branko Bjelič z Reke in osebni avtomobil TS 29187, voznik Orlando Perger iz Trsta. Vo/ili sta trčili zaradi vožnje po sredini ceste. Pri tem je nastalo na avtomobilih za približno 50.000 N din škode. Voznika nista bila ranjena. V sredo zjutraj se je na Prešernovi cesti na Bledu pripetila smrtna prometna nesreča. Pri srečanju z avtobusom je kolesarka Antonija Purkat, roj. 1924, začela zavirati. Pri tem jo je na poledeneli cesti zaneslo, da je hudo padla in je ka .naje v jeseniški bolnišnici zaradi hudih ran še isti dan umrla. Istega dne se je na cesti četrtega reda v Šenčurju pnpe-tila huda prometna nesreča vozniku dostavnega avtomobila KR 63-57 Ignacu Urbini iz Kranja. Na levem blagem ovinku je vozilo zaneslo s poledenele ceste v drevo Voznik se pri trčenju ni ranil, škode na avtomobilu pa je za okoli 4000 N dm. Zaradi vožnje po levi strani sta v sredo trčila v Zrimcu tovorni avtomobil KR 127-45, voznik Ivan Jugcvec, in pa osebni avtomobil KR 137-44, voznik Adam Sitar. V nesreči sta se Adam Sitar in njegova žena laže ranila, na vozilih pa jc za 8090 N din škode. Na poledeneli cesti v Dovjem je začelo avtomobil LI 545 39, ki ga je vozila Nevenka Romih, zanašati, tako da se je avtomobil prevrnil. Pri tem se je sopotnik laže ranil, na vozilu pa je za 6000 N din škode Voznik osebnega avtomobila KR 91 31 Stanislav Koprivnik je v sredo vozil z neprimerno hitrostjo na poledeneli OfStl na Zgornjem Brniku. Avtomobil je začelo zanašati in je tr::il v telefonski drog na levi strani ceste ter ga prelomil. Na □ to-mobilu je za liOO N din škode Ostala škoda še ni ugotovljena. V četrtek popoldne se je pri letališču Brniki prevrnil O! sb» ni avtomobil KR 126-66, voznik Ivan Lipar iz Lahovč. Vozilo je zaradi neprim^t^e hitrosti na poledeneli cesti zaneslo s ceste, kjer se je prevrnilo. Nastala je samo materialna škoda. L. M. Mrtvo so našli v snegu V torek, 30 januarja, so na- da je pokojna pred dvema šli v snegu pri vasi Breznica dnevoma odšla zdoma. V mrtvo Marijo Habjan, roj. gozdu je padla po bregu in 1919. Komisija je ugotovila, obležala mrtva. L. M. Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata Ivana Marčuna iz Ljubnega št. 57 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč v težkih dneh, prečastiti duhovščini za poslovilne bseede in spremstvo ter pevcem za lepo petje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči domači V neizmerni žalosti naznanjamo, da je v Kanadi nenadoma preminil v 47. letu starosti naš nepozabni sin, brat in stric Anton Šorn žalujoči: mama Pepca, sestra Slavka z družino in ostalo sorodstvo V Kranju, 30. januarja 1968 GLAS * 22. STRAN OD VSEPOVSOD SOBOTA — 3. februarja 1968 Na čigav naslov? V nekaj stavkih KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna zgodovinska razstava Tito na Gorenjskem. Do 5. februarja 1968 razstavljajo v istih prostorih v okviru kulturnega sodelovanja fotoamaterji občine Kranj (Foto klub Janez Puhar) in fotoamaterji občine Železna Kapla. V Prešernovi hiši si poleg spominskega muzeja in občasne razstave Prešernova Zdravica lahko ogledate dela akademskega slikarja Iva šubica. Občasne razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Stalne zbirke pa ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah ob istem času. ŽIROVNICA —- Pred kratkim je krajevni odbor rdečega križa Žirovnica podelil zaslužnim krvodajalcem zlate in srebrne značke. Zlato značko je prejel ing. Franc Vovčak, srebrno pa Marjan Jemc, Francka Arh, Justina Jagič, Ivanka Rev in Vojko Rev. KRANJSKA GORA — Lepo vreme in pa šolske počitnice sta privabila v Kranjsko goro veliko smučarjev. Prejšnjo soboto in nedeljo ni bilo mogoče dobiti prostih sob, zato je precej gostov prenočevalo v Martuljku in Ratečah. Vseh devet vlečnic obratuje neprekinjeno. Pred vlečnicami in sedežnico je treba čakati v vrsti tudi po pol ure. Vsi parkirni prostori so polni avtomobilov. Postaja na Laborah Bralci nam pišejo Ob razpravah o zasebnem delu Klic vpijočega v puščavi Živimo v socialističnem družbenem redu, v katerem ne sme biti izkoriščanja človeka po človeku. Tako pravimo. To so pravična načela, za katera so vsi naši delovni ljudje. Toda praksa je pogosto drugačna. Skoraj bi že lahko rekel, da milijonarjev pri nas ni mogoče prešteti. Imajo svoje obrti, kakršne koli že. Kako in kaj delajo, kako izrabljajo tujo delovno silo — o tem pa naše družbene in sindikalne organizacije kaj malo vedo. Delavci pri privatnikih niso včlanjeni v sindikat, zato jim vloga sindikata v naši družbi tudi nič ne pomeni, ker jim sindikat tudi ne more nič pomagati. Gre za nekatere pravne predpise, ki so za privatnika povsem drugačni kot za družbeni sektor. Zakon namreč pravi, da zasebni obrtnik lahko postavi delavca, ki je pri njem na poskusni dobi, vsak dan brez vzroka na cesto, čeprav je svoje dolo dobro opravljal, medtem ko mora gospodarska organizacija vzrok za odpustitev točno navesti. Privatnih obrtnikov tudi ne more nihče kaznovati, če v plačilnem seznamu svojih (pol utajenih) delavcev navedejo le polovico delavčevih mesečnih prejemkov. Obrtniki imajo seveda s tem dobiček, ker jim ni treba plačati toliko dajatev, zaposleni delavec pa občuti ob morebitni nezgodi (če je bolan, če jc na dopustu) znatne denarne izgube. ' Taki primeri niso redki, vendar pred njimi pogosto na pol mižimo. Za pravice delovnega človeka to ni prav. Delavčeva usoda je tako v rokah nekaterih brezvestnih in špekulantskih privatnikov, ki jim — tako kaže — ne more nihče do živega. Delavčev glas je v takih primerih klic vpijočega v puščavi. J. A. Prihodnji teden v kinu Pred nedavnim smo objavili sliko, s katero smo se spotaknili ob avtobusno postajo v Podvinu. Zdaj nam je neki bralec sporočil, da je avtobusna postaja na Laborah Še veliko slabša. Postaja niti nI označena, kaj še, da bi imela klop, kamor bi potnik sedel ali postavil prtljago. Prav bi bilo, da bi tu postavili tudi streho, saj ni prijetno odraslemu, kaj šele šolskim otrokom stati ob vsakem vremenu in čakati na avtobus. V prihodnjem tednu bodo na sporedu v kranjskih kinematografih štirje promierski filmi. Tako bo med njimi tudi že za prejšnji teden napovedani film Divje sence, režiserja Kokana Rakonjca, ki so ga pred tedni posneli v Beogradu. Filma v tem tednu v kinematografskem podjetju še niso prejeli, prepričani pa so, da ga bodo že čez nekaj dni lahko predvajali. Ameriški barvni film Lord Jim, ki ga je posnel Richard Broox je bil med novoletnimi prazniki že na sporedu. Zdaj prihaja v reden program. V glavni vlogi igra odlični angleški igralec Peter OToole, ki se ga gledalci skoraj verjetno še spominjajo iz filma Becket, kjer je nastopil v vlogi kralja, skupaj z Richardom Burtonorn. Poleg njega nastopa v glavni ženski vlogi Dahlia Lavi. V italijanskih filmskih ateljejih še vedno neuitrudoma snemajo zgodovimske spektakle, če jih sploh lahko tako imenujemo, ter vvesterne. Kar dva takšna filma bomo lahko gledali v naslednjih sedmih dneh. Prvi se imenuje Adlos, Gringo — vvestern v barvah in na širokem platnu. Baje sodi ta film med najbolj gledane tovrstne filme, ki so jih doslej posneli. V vglavni vlogi igra Gauliano Gemma. Drugi, pa med njima skoraj verjetno ne bo nikakršne razlike, ima naslov železni kapetan. Je zgodovinski film, poln akcije, romantičnih pripovedk o ljubezni in kostumov iz garderob Cinecita. Kaže, da so distributerji prepričani, da bodo filmi, ki so zanje sorazmeroma poceni, privabljali v dvorane veliko gledalcev!? Ce bi ne bilo tako, potem bi ne gledali iz tedna v teden filme, ki jih italijanski filmski delavci posnamejo v enem tednu ln ki sodijo v serijsko proizvodnjo njihove kinematografije. Tega ne trdimo za filma, ki ju omenjamo, in ki ju še nismo videli, lahko pa tako ugotovimo po ogledu nekaterih filmov, ki smo jih lahko videli pretekli mesec. Sum, da bosta filma, ki ju bomo gledali, sodila mednje, pa je upravičen, š Kratek odsek Gregorčičeve ulice v Kranju, med trgovino Sava in avtobusno postajo, uporabljajo v zadnjih mesecih avtobusi lokalnega prometa pa tudi drugi številni avtobusi, tovornjaki in osebni avtomobili — pač zato, ker je to bližnjica, pa tudi zaradi novega parkirnega prostora na mestu nekdanje Stare pošte. Očitno se tu ne da ničesar spremeniti. Toda prav po tem kratkem komaj stometrskem odseku je sleherno uro, največ pa zjutraj, ko ljudje Irke na delo in v šole, izredno gost promet pešcev; odraslih in otrok. Toda ni samo to, da ozka ulica vsega tega prometa ne zmore, tu je še skrajna malomarnost Komunalnega servisa, ki ne zna očistiti zale-denelih kupov snega na obeh robeh te ulice, ki je že tako brez pločnikov. Pogleda naj vendar kdo, kako se morajo pešci umikati in lesti na ledene kupe umazanega snega, če nočejo, da jih široki avtobusi ne povozijo. Na drugi strani pa delavci Komunalnega servisa prav marljivo čistijo široke pločnike že tako kopne, malo-prometne Kidričeve ceste pri Vodovodnem stolpu. Star Kranjčan sem in dobro se spominjam, da so odgovorni občinski možje le kdaj pa kdaj obhodili Kranj in pogledali, kako je z redom in snago po mestnih ulicah Tu je tudi prometna milica, ali ne bi vsaj ta opozorila Komunalni servis na neizpolnjeno nalogo? C. Z. V turistični Kranjski gori je fotoreporter našel stvari, ki v tak kraj prav gotovo ne sodijo. To so kupi smeti, ki se vrste ob poti proti drsališču. Voznikom prevrnjeni prometni kažipot v središču Kranjske gore prav malo pomaga, razen tega seveda, da kazi turistlčao podobo Kranjske gore Toplo sonce je marsikaterega obiskovalca Kranjske gore p*6" mamilo, da ni stal v vrsti pred vlečnicami, ki so tudi med tednom zelo dolge. Dekle na sliki bo dobilo vsaj lepo barvo, če bo že smučanja zaradi gneče bolj malo MALI OGLASI GLAS * 23. STRAN Prodam Wr^am enostanovanjsko feu t^oj vscljivo, v sredi-. u mesta Kranja. Informaci-do ,^nkova 3, Kranj od 14. — Kranj obiščite prodajalno JESENICE, Kidričeva 15 .^r°dam MOPED T-12, 7000 llometrov, registriran, dodat-j° zavarovan. Dr. Košir, Sk. ^a, Groharjevo 38 399 gredam vprežno KOSILNI-z žetveno napravo. Kranj, ^rska c. 24 376 ^odarn MAGNETOFON JtoUps-stereo — high-fidelity ^ kakovi. Praprotnik Jože, Ara"j, Nazorjeva 4 377 ^OTLE za žganjekuho vseh izdeluje kvalitetno KA- vrst gj* V., bakro kotlarstvo, J"bljana, Aljaževa c. 4 — SlJka 400 ( Vodarn SLAMOREZNICO ^Puhalnikom in vprežno ^SILNICO bauz. Bohinc, raSe 2, Kranj 401 Jfrodam PRAŠIČKE, 6 Vldn°v stare. Glinje 7, Cer-WJ* #402 ^odam poltovorni AVTO kombi VW, kombiniran gOlki VOZIČEK (ital.), 'AJlCO in KOŠARO. Iritacije v AMD Kranj 403 jJ^Gdam skoraj novo diato-jCp'0 HARMONIKO. Ejavec jT**> Rakovica 18, Zg. Bes-Ca 404 j.^odam lovskega TERIER-8 mesecev — in PUŠKO jv^hhor, kal. 8. Pipan anc. Zbilje 32 a, Medvode 405 rodam 3 FOTELJE. rex V^0. predsebno STENO, ^Q40 z ultrapasom, PISAL-1 Mizo. Kamušič, Kranj, ' av?usta 11 II 406 Po] *°dam GARAŽO na Zl. Ju- Kamušič, Kranj, 1 .av-^a 11/H 407 teCtCdam KIlAV0 z dru8'im ^OVn-l? 2 Ifuiovnikom. Sta" nik Javorje 26, Poljane j» 408 visfltCn' Pro^am skoraj nov Jlg^Slohok OTROŠKI VO-K Chvatal, Planina 5, nJ' tel. 21-nna 409 J^'TOVALCI ^^^Pujcmo vse kmetij- J mlajši pionirji — 1. Vili HI*1* nik, 2. Franc Pcrdan, 3. B3J ris Volčič (vsi LS); starej9' pionirji — 1. Miran HladnJ* (LS), 2. Janko Jensterle (»'• Z), 3. Stane Žagar (St. t)-j. GračIČ Izdaja ln tiska CP "Go" renjskl tisk« Kranj, K° roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Hsta: Kranj, Trg revolucije * (stavba občinske skupJJ' ne) — Tek. račun pri SD* v Kranju 515-1-135. - *? lefoni: redakcija 21-835. 21-860; uprava Usta, n]3' looglasna ln naročniška služba 22-152 - NaroČi« na: letna 24.—, pollet"8 12.—Ndin. Cena posarne* nlh številk 0.40 N din " Inozemstvo 40.00 N din *"J Mali oglasi beseda 0,6 & 1 N din. Naročniki hnaJ» 20% popusta. NepIačar>1P oglasov ne objavljamo- ^