Domoljubni deček (Pripoveduje Janko Leban.) Mi čvrsti Avstrijci smo, gremo na boj za pravdo, za dom, za cesarja, zakonu domačetnu viteSki roj, protivnemu groza vibarja. Obraze bojari nam hrabrosti blesk, desnica, že vdari, razruši ko tresk; ude trum točimo, grade naskočimo, tabor pred nami drobi se ko pesk! — J. Koseski Tako je v sedanjem vojnem času. Ne le odrastli, tudi otroci se živo 1 zanimajo za vojne dogodke. Mladina veselo čudeč se posluša o I velikih činih naše hrabre vojske v Galiciji. Marsikak deček bi si j kar opasal sabljo, prijel puško ter korakal z junaki na bojno polje, Tak, za vojno ves navdušcn decek, je posebno dvanajstletni Janik Miklič. Sin je uboge vdove na deželi, ne daleč od ruske mcje. Z vojaki igrati se, to je vedno njegovo posebno veselje. Sevcda so to le svin- i čeni vojaki, a zanj pristni junaki, s krvjo in mesom, Razpostavi jih po ' mizi ter jih vnema za boj. Ob takem delu je slep in gluh za vse drugo. Toda njegovo milo srce občuti tudi sočutje do vojakov in zato jim rad stori kakršnokoli uslugo. Ko nckcga dne stopa skozi vas četa vojakov, , je Janik prvi, ki se jim skaže jako uslužnega. Vodi vojake do njihovih 1 stanovanj, nosi jim orožje tcr je ves blažen, ko mu vojak potisne na i glavo svojo čako. 1 Nekoč je pripovedovala Janikova mati, da vojakom v vojski večkrat manjka prave hrane. Janik si to dobro zapomni in takoj si jame beliti glavo z mislijo, kako bi vojakom pomagal v tem oziru, Posebno še svo-jemu bratrancu, ki ]e bil takrat tudi raed vojaki, ki so taborili ob meji. Rad bi Janik nesel vojakom kak dar v taborišče. Zmerora razmišlja o tcm, kaj bi bilo najprimerneje darovati vojakom. Seveda ne žugnc o tem nikomur; zakaj za ves svet noce, da bi se mu kdo smejal. Na-posled jo vendar »pogrunta«. Iz svojcga hranilnika vzame nekaj denarja, pa kupi za to smotke in jih skrbno povije v papir. Ko odide nekega predpoldne njegova mati z doma, se vtihotapi Janik v klet in si na-polni ondi vrečico s krompirjem. Vrhu krompirja pa priloži smotke, zadrgne vrečico ia hajd na pot proti — bojncmu polju! — Imel je Janik precej daleč do meje, a šlo bi laže, če bi hodil prazen. Polna vrečica je bila zanj precejšnje breme. Ne le truden, nego tudi lačen prispe do obccstne gostilne. Tam si kupi in použije žemljo tcr izpije kozarec vode. Gostje v gostilnici ga izprašujejo, kam je namenjen. »Svo-jemu bratrancu, ki služi pri vojakih in je zdaj v taboru, nesem nekaj krompirja in smotk.« — »Ali pa znaš priti v tabor?« vprasa nekdo. 196 »»Kaj bi nc? Doma sem si pot dobro ogledal na zeraljevidu in žc i vem, kako bom hodil.« ^ Prcd gostilnico je stal voz, ki je bil uprav namenjen oditi. Ko vozmk izve o dečku, gre v gostilnisko sobo ter izpregovori: »Hej, dečko, , ako te je volja, pelješ se lahko z menoj. Jaz vozira v Z.« Mali popotnik J si nc da tega dvakrat reči, zgrabi žakljiček in kot bi trenil, je ž njim na vozu. j »Ali veš, kje najdeš svojega bratranca, ko prideš do vojakov ?« j vpraša voznik dečka spotoma. j »Vem, vem. Kar odvesti se dam pred stotnika, generala ali pred kakcga drugega častnika; ti gospodje bodo že poznali mojega bratranca. če bom le videl kakcga vojaka bratrančevega pešpolka, pa mi bo lahko priti do bratranca, Moj bratranec je silno velik in ima na čelu brazgo-tino; rano je dobil na nekem tovu.« »Če ga pa le ne najdeš?« »»Potem dam krompir in smotke kakemu drugemu vojaku. Mislim, da tudi njemu dar prav pride.« Voznik se je sraejal šegavemu dečku ter se je ž njim kratkočasil tudi glede drugih reči. Ker mu je deček tako lepo in urano odgovarjal, je bil mož tega zelo vesel. Dejal mu je: »Če v Z. kmalu opravim, za-peljem te celo do kraja, kjer taborijo vojaki. Potcm ti bodo žc sami kako pomagali.« In tako se je tudi zgodilo. Voznik ni dolgo ostal v Z.( pa je pri-peljal malega domoljuba kmalu do kraja, kjer so taborili vojaki. »Dobro opravi in srečno sc vrni domov!« S tcmi bcsedami se jc 1 voznik poslovil od hvaležncga dcčka, pa mu izročil vrečico, Dolgo je J šc potem gledal za njim, ko je korakal proti prvim vaškim hišam. Janik I je tam nagovoril vojaka, ki je došel po cesti ter nosil puško in tc- 1 lečnjak. J »Kje so vojaki 17, pešpolka, prosim ?« I »»Tukaj, tukaj, dečko! koga pa iščeš?«« »Svojega brairanca Dolgina, Mož je silno velik in ima brazgotino na čelu.« »KaJ pa bi rad pri njem?« — j »»Prinesel sem mu malo darilo.«« " I Ne da bi dalje vprašal, rcče vojak kratko: »Pojdi z mano!« Pa J pelje dccka na velik travnik, kjer je vsc mrgolclo vojakov. In kakšno življcnjc je bilo tam ! Kar je bil Janik časih s svojimi svinčenimi vojaki sestavil na svoji raizi, to je zrl tu v resnici; samo še veliko lepše, kakor si je mislil! i »Ostani tuk&)U mu yt velel vojak, »poklicat grem tvojega bra- i tranca.« I Ob teh besedah je vojak izginil v bližnjem šatoru, Janik se ni mogel nagledati prizora, ki se je tu nudil njegovim očem! Nekateri vojaki so pristopali v vrstah, drugi pa so zopet odha- 197 jali. Tu so se glasili rogovi, tam si pa slišal bobnanje ali celo polkovno godbo. Tu si videl častnika, ki se je drvil na krasncm, iskrem konjiču, tam je zopet drugi pregledova! vojaštvo. Ko je Janik tako stal, zatopljen v pestro sliko, tedaj mu na uho prilete besede: »Janik, Janik! Odkod pa ti prihajaš in kaj hočeš tukaj?« — Zaklical je te bescde bratranec , Dolgin, ki je bil dečka spoznal že od daleč. »Priaašam tcbi in tvojim tovarišem majhen dar: nekaj krompirja in smotk.« »Janik, ti si res blaga dušica! Toda: vedo li mati, da si tukaj?« »Ne. Mati bi me ne bili pustili iz hiše. Toda jaz nisem mogel str- , peti in moral sem vun. Na roizi sem pustil listek, pa scm nanj zapisal besede: »Grcm k bratrancu Longinu!« — »EjF ej, zvitorepek ti! Mati bodo tarnali po tebi!« »»Tega ne verujem. Že parkrat sem bil daleč odsoten in vendar matere ni to skrbelo!«« »No, pa bo že kako! Sedaj pa pojdi z mano v šator, kjer imam nekaj opravka.« Vedcl je vojak dečka s seboj in kmalu je bil Janik sredi trume navadnih vojakov in častnikov. Ko so ti zvedeli, kdo da je ta dcček ia kaj je naredil iz ljubezni do svojega bratranca in do vo-jakov sploh: srčkali so ga vsi in hvalili. Častniki pa so dejali drug za drugim: Roko odpri! — in vsak mu jc stisnil svetlo kronico v njo. »To daj matcri doma,« je narocal bratrancc Longin, poljubil Jaačka ter ga odvedel potcm na pot domov. DeČek je bil zelo vesel, da je videl vojake. Ves blažen pa je bil radi tega, da je bil bratranec Longin tako zadovoljen. Naporna je bila Jančkova pot domov. Vcčinonia je hodil, nekoliko se je tudi zopet peljal, če ga je srečal usmiljen voznik ter ga je vzel na voz, Ves upehan je prispel doroov k svoji inateri. Scveda ga ta ni sprejela Bog ve kako prijazno. Kmalu bi biJa celo palica zapela, tako hudo je bilo materi. Toda Janček se je vedel ogniti te nesrece. Pokazal je materi svetle kronice pa dejal: »To s e tn pa vam princsel, mati!« Te besede so raater s pridom utešile. Radovedno je povpraševala, odkod denar. In ko je zvedela, da sc bratrancu Longinu dobro ^odi in kako prijazni so bi!i častniki z Jančkom, je izpregovorila pomirje^o: »No, pa dobro, ljubi Jančck ! Pa glej, da mi kaj takega več ne storiš! Hudo me je skrbelo za te !« — Bratranec Longin jc čez nekaj časa prišel na dopust v domačo vas; kajti bil je nekoliko ranjen in poslali so ga v domačo oskrbo. Jančku je prinesel več malih daril. Tedaj pa je bilo obilo pripovedovanja, kako se |e Longinu godilo v vojni in kako hrabro se je vcdel. Ob koncu pripovedovanja pa Longin ni nikoli pozabi! z verno poslušajočim ga Jančkom zapeti v prijetnem soglasju, poln navduŠenja: Nabita jc risanca, osler )e meŽ, obilo v kartuču je blaga, 198 v junaškem srcu poguma še več, oa vraga, oj bratje, na vraga! -^flH Stoletni raztrgati v migljaju hrast, ^^H je dana nevihti gotova oblasi; ,^^H huje mi plaoemo, . !^^| urniSe zmaoemo, ^^H v prah jo spreraenimo vražno požast! . • . (J. Kose&ki.) Ko Longin ozdravi, pojde pa zopct nad sovražnika in vem, da se bo tako hrabro boril kakor doslej! —