Na potu v Rim Večmesečno govorjenje ter pisanje o obisku angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa v Rimu se je uresničilo 10. januarja. Predstavnika Anglije sta se odpeljala ta dan zjutraj s spremstvom iz Londona. Med vožnjo sta se ustavila Angleža za dve uri v Parizu. Na pariškem kolodvoru sta ju pozdravila francoski ministrski predsednik Daladier z zunanjim ministrom Bonnetom ter francoske ljudske množice. Visoka gosta sta se odpeljala v avtomobilih v francosko zunanje ministrstvo na čajanko in na eno uro trajajoč razgovor. Dne 10. januarja ob 21 sta nadaljevala angleška ministra svoje potovanje v Rim, Sprejem in prvi sestanek v Rinin V gornjeitalijansko mesto Turin so poslali Italijani angleškima državnikoma nasproti posebni vlak. Prvi pozdrav od strani angleške kolonije, italijanskega vojaštva z godbo in fašistične milice je bil v Genovi. V Rim sta se pripeljala visoka gosta 11. januarja krog pol petih popoldne. Na postaji so ju pričakovali Mussolini, zunanji minister Ciano, vsi člani vlade, razne najuglednejše osebnosti, vojaštvo, milica in oddelek Mussolinijeve garde. Pred postajo je zastopnika Anglije navdušeno pozdravila tisočglava množica, nakar sta se odpeljala v vilo Madama, katero so jima določili v stan za dneve bivanja v Rimu kot gostoma vlade. Dne 11. januarja ob šestih zvečer sta se sestala Angleža v »Beneški palači« z Mussolinijem ter Cianom. Ob tej priliki so bila načeta vsa vprašanja, radi katerih je prišlo do obiska. Ob priliki prvega sestanka, kateri je trajal poldrugo uro, se je zbrala na Beneš":em trgu ogromna množica ljudstva, ki je navdušeno klicala nazdrave v palači zbranim državnikom. Na čast predsedniku angleške vlade in zunanjemu ministru je bila 11. januarja v »Beneški palači« prirejena slavnostna vecerja, na kateri sta izmenjala napitnici Mussolini in Chamberlain. Napitnici sta poudarjali pred nedavnim uveljavlieni angleško-italijrnski sporazum in izražali žeIjo, da bi souelovala angleški in italijan'eki narod pri zagotovitvi miru v Evropi. Drugi dan bivanja v Rimu Drugi dan bivanja v Rimu, 12. januarja, sta izrabila zastopnika Anglije za obisk grobnice italijanskih kraljev in groba neznanega vojaka. Ministrski predsednik Chamberlain je položil na oba groba venec. Opoldne sta bila Angleža sprejeta pri italijanskem kralju ter cesarju, ki je njima na čast priredil slavnostno kosilo. Po kosilu se je Chamberlain vrnil v odkazano mu stanovanje, zunanji minister Halifax pa se je odpeljal v angleški katoliski seminar, kjer se je mudil dolgo med angleškimi bogoslovci. Iz seminarja se je odpeljal na ogled cerkve sv. Petra. Večer tega dne sta zastopnika Anglije Izrabila za daljše politične razgovore z Iffussolinijem in Cianom. Pri papežu ^Najvažnejši dogodek tretjega dne bivaJija angleških predstavnikov v Rimu je bil leprejem pri papežu. Zadnji obisk angleškega ministrskega predsednika prl papežu je bil leta 1933, ko je bil sprejet pri sv. očetu takratni predsednik vlade Mac Donald v spremstvu zunanjega ministra J. Simona. Dne 13. januarja, nekoliko pred dvanajsto uro, sta bila Chamberlain. in Halifax sprejeta pri papežu Piju XI. s slovesnimi obredi. Pripeljala sta se v Vatikan v papeževih avtomobilih v spremstvu vatikanskih dostojanstvenikov in jima je izkazala papeška garda vojaško čast. Razgovor med sv. očetom in Angležema je trajal četrt ure in mu ni prisostvoval nihče drugi. Po avdienci je vstopilo Cham- berlainovo spremstvo, katero je bilo predstavljeno papežu. Za poglavarjem katoliške Cerkve je obiskal Chamberlain še papeževega tajnika kardinala Pacellija. S tem je bil obisk angleških državnikov v Vatikanu končan. Po vrnitvi Chamberlaina in Halifaxa ju je obiskal v vili Madaine državni tajnik kardinal Pacelli, ki je s tem visokima gostoma vrnil v imenu papeža obisk. Obisk Angležev v Rimu je bil zaključen 13. januarja s slovesno večerjo na angleškem poslaništvu, katere sta se udeležila tudi Mussolini in Ciano.