Zgodnja
Katolldk cerkven list.
Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in veljd po poJti ta celo leto 4 gld. 6»» kr., za pol leta 2 gld. 40 kr, ta četert leti 1 gld. 30 kr. V *i«kariiiei »prej* mana ta leto 4 gnld., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXEXi	V Ijubljani 22. kimovca 1876.	List 38.
FI. občni zbor drndlra 99. Cecilije.
V Gradcu 29., 30. in 31. avgusta.
(Dalje.)
Po zadnjič navedeni razdelitvi vsega sporočila pride na versto zdaj 2. zlata nova masa. Ta zlata nova maša ni ravuo v posebni zvezi z občnim zborom društva sv. Cecilije, ker so pa pevci imenovanega društva pri te] maši peli, ker so se duhovni in drugi svetni udje društva zlate maše vdeležili in ker je zlata maša sama na sebi prav redka in častitljiva slovesnost, bodo ne-ktere čertice o tej slovesnosti tudi bralce „Zg. Danice" zanimivale.
Zlatomašnik se imenuje Jožef Biichinger, rojen 16. marca 1803 na Moravakem v kraju Gross-Olkovitz Perve šole je obiskoval v domačem kraju, kot 121eteu deček je prišel v Nikolsburg in je začel svoje študije na gimnaziji oo. Piaristov, kjer je gimnasijalne in mo-droslovne šole končal. Ni se dolgo poraišljeval, v kak stan da naj stopi, odločil se je za duhovski stan, le to, ker ni znal slovanskega jezika, napotilo ga je, da je stopil v Dunajsko bogoslovje 1. 1822. Dne 27 avgusta 1826 je bil mašnik posvečen in je našel pri svojih uče-nikih tako zaupanje, da je po kratki službi kot kaplan na Dunaji posta! adjunkt bogoslovskega oddelka dunajskega vseučilišča in je to službo štiri leta opravljal, ob enem je bil pa tudi prefekt v bogoslovskem semenišči.
0. avgusta 1830 je postal dohtar sv. pisma. Se tisto leto je postal suplcnt slovečega profesorja dogmatike Jožefa Platz a na dunajskem vseučilišči. Tri leta je opravljal Biichinger to službo. Sedanji dunajski knezo-nadškot Kučker je bil takrat njegov učenec. Od leta 1832 je delal na graškem vseučilišči kot profesor dogmatike, toda le malo let. Za to službo sta se takrat potegovala dva druga gospoda, eden je umeri kot kardinal, drugi še živi kot misijonar v Afriki. Mesca oktobra 1832 je nastopil Biichinger službo, pa že leta 1834 je bil imenovan za vodja semenišča in 5. decembra ravno tistega leta za kanonika, še le 31 let star. V ka-pitelnu je zdaj stolni dekan iu generalvikar.
Imenitno in kaj posebnega je to, da je bil Biichinger trem umerlim škofom iZiingerle, Kaušer in Attems) in še živečemu škofu Zwerger-ju poseben svetovalec, vender naj imenitneje je, da je jubilant že 42 lčt vodja temeni&ča, in da zmed več ko 1000 še živečih duhovnov zekovske škofije so vsi, isjemši kakih 100, njegovi učenci, zraven tega je še velik del duhovnov iz lavan-tinske škofije is njegove šole. Da je to resnično, poka« sala je zlata nova maša. Naštel sem ravno sto parov
oblečenih duhovnov, ki so jubilanta v cerkev pripeljali in mu nekteri zmed njih kot kanoniki in dekani stregli.
Maša je bila v stolni cerkvi, pri kteri so ceciijanci peli ..missa papae Marcelli" od Palestrina in „Te Deum" od Witt-a. Po slovesni maši je šel sprevod nazaj v bogoslovsko hišo, od koder je prišel, in tu je bilo še le pravo vezovanje.
V obedovalnici cemeniški se je zbrala vsa duhov-šina; ko stopi v dvorano jubilant, nastane veselo gibanje, na oder stopi kanonik Legwarth in zlatomašnika s prav serČnimi besedami nagovori v imenu slavnostnega odbora in vse duhovšine sekovske škofije. Prot. dr. Jožef Kahn prebere potem vošilo v latinskem jeziku. Temu vošiln je bil naslov: „Proclamatio sollemnis Cleri Seccoviensis A. D. III. Kalendas Septembres MDCCCLXXVI tradita Heverendissimo, Illustrissimo Josepho Biichinger, Principis Episcopi Seccoviensis Vicario generali, Proto-notario Apostolico ad instar participantium, Insignis ord. imp. Francinci Josephi I. commendatori, Cathedralis Ca-pituli Decano infulato, Canonico poenitentiario, sacrae Theol. Doctori, Consistorii Assessori ac Referenti, Ofti-ciali ac Praesidi Princ. Episc. Ofticialatus, Examinatori prosynodali, Clericorum Seminarii Directori, Dogma-ticae Protessnri emerito, Facultatis Theologiae Decano emerito, qui in vico, cui nomen Gioaa-Olkowitz in Mo-ravia a. d. XXII. Kalendas Apriles MDCCCIII natus, festa aacerdotii semisaecularia ciero Seccoviensi trecjuen-tante Graecii in Cathedrali a. d. III. Kalendas Septembres MDCCCLXXVI peregit". Po tem naslovu sledi adresa ali pismo duhovšine, v kterem je načertano vse delovanje jubilanta, pa tudi priznanje, ktero mu je dohajalo od škofov, cesarja in duhovšine. Po prebranem tem vošilnem pismu zadoni trikratni „vivat" po dvorani in jubilantu je začel govornik podajati razne darove in sicer: Adreso ali pismo, lepo tiskano in bogato vezano s podpisi udov alavnostnega odbora, potem 7.'JO podpisov nekdanjih bogoslovakih gojencev, vsak podpis na lastnem listu; dalje 500 fotografij duhovnov, razdeljenih v dva albuma; jubilantovo sliko v veliki naravni podobi (fotografijo); srebern in bogato pozlačen kelih, darovan od duhovšine sekovske škofije, kakor pravi latinski, na robu keliha vrezani napis. Predsednik sla.nostuega odbora je na to pojasnil, kaj naj vsak dar pomeni.
Prav ginljivo se je za skazano mu čast in napravljeno veselje zahvalil zlatomašnik. V daljšem govoru je razvil celo zgodovino svojega delovanja, pa dostavil je: Non nobis, Domine, non nobis, sed nomini tuo da gloriam! (Ne nam, o Gospod, ne nam, ampak Svojemu imenu daj čast.) Ker „neque qui plantat, alitjuid est, nerjue qui irrigat, sed tjui inerementum dat — Deus (ne tisti, ki sadi, je kaj, tudi ne, ki priliva, ampak, ki d&, da raste — Bog). Da je dal Bog njegovemu delo-
vanju svoj blagoslov, razvidi se is tega, ker je sroed njegovih rejencev postal eden škof (Atterns), eden prošt lavantinski, dva intulirana prosta v aekovski škofiji, šest pravih kanonikov, dva častna kanonika, več profesorjev, veliko dekanov in župnikov, in prav mnogo kaplanov in drtigih duhovnov. Končal je svoj govor s temi besedami: „Kakor smo danes skup, ne bomo več v tem življenji, to pa je bil sapopadek moje molitve pri današnji zlati maši, da bi se zopet vsi v nebesih našli."
Pri kosilu je bilo kakih 300 duhovnov, kanonik Lcgwarth je napil jubilantu posebno napitnico, kteri so navdušeni „huch'' sledili.
Med gosti so bili nazoči kanonik Košar iz Maribora, Šelander iz Celovca, veliko redovnikov is mesta in dežele.
Tako se je končala zlata maša prečastitega Jožeta Biichingerja, kterega vsa sekovska škofija visoko ceni in spoštuje.	(Dalje sledi.)
Govor #r. O ve t a o trilie&ettetnici nJMi popestrii.
Marsikteri listi niso bili naznanili pravih izvirnih besedi tega govora. Tukaj nasleduie popravljeni njegov izvir. Pij IX je govoril:
„Bog je začetnik Cerkve; in to delo, ki je prišlo iz njegovih rok, je predmet njegove ljubezni, njegovega posebnega ozira in njegove posebne pazljivosti. Zato se pa tudi na to Cerkev, kadar jo obiskujejo zopernosti, očetovske oči njenega božjega Začetnika toliko ljubez njivše ozirajo.
Toda Cerkev je sestavljena iz ljudi, kteri se včasi s človeškim prahom omadežajo — ,,humano pulvere sordescunt". In zato ji je s pripravnimi sredstvi na pomoč prihitel Bog, ki jo neprenehoma od vsih strani gleda, tudi tukaj, kjer se je zdelo, da ji je bilo po za dulženji ljudi terpeti največ sile.
Te sredstva, predragi sinovi, so dvojne verste; so take, ki Cerkev čistijo kakor s pohlevnim pihljanjem vetra, in so take, ktere reš-nje Cerkve izveršujejo kakor v viharju. Bog rabi od tih sredstev zdaj te, zdaj une, kakor jih po svoji previdn sti za primerne spozna rešiti Cerkev nadlog, v kterih zdihuje.
Zares, če dan danes obernemo oči na katoliško Cerkev, vidimo tukaj, da je sredstvo, ktero je Bog rabil rešiti jo, zares silen vihar: „«piritus grandis et torti s". In ta šum se je naj hujše vzdignil v vaš. domovini, prelmbi sinovi, in je zbudil tiste žalostne dogodke, ktere v»i poznaio. Ali preganjanje, ktero je Bog pripustil, jih je tudi veliko, pr*v veliko zbudilo iz spanja, ki so do takrat, žaiost res, le preveč terdao spali. Te je zadevala beseda, ki jo je sv. apogtelj Pavel govoril o drugih katoličanih: ,.Inter vos... dormiunt multi!" Med vami jih spi veliko! in strah, kteri je nastal po silnem viharju, ki je prišel, in po nadlogah, ki so se pomnožile, in po čemi temi, ki j« u« krila nebo, in po pretenji viharjev in po razleguuji gromov, ki *o treskali na zemljo, je bil tako velik, da so se na Nemškem vzdignili vsi katoličani in k Jezusu klicali, kak« r nekdaj aposteljni: »Domine, salva non, perimus!" Gosnod, reši nas, pogi-njamo! O, veselim .-e z vami, preljubi sinovi, in z obilnimi drugimi, ki *o z vami vred spoznali potrebo vstati in se terdno d^ržati vere, ktero je Bog vam dal: iu v resnici uavd šeni od naj boljšega duha in podpirani od roke Božje, ki vas čez toliko nadlog in zopernost vzdi-guje, se kaže te prave in zveste otroke katoliške vere. Visi pastirji imajo s svojimi zgledi stanovitnosti in apo-stoljske serčnosti moč do duhovstva in ljudstva, ih ker
se oboji vedno tesneje oklepajo tega svetega Stola, smo vsi skupaj prečudna duhovna moč, ktera stopa na bojišče vojskovat se zoper sovražnike Jezusa Kristusa. ,,Estote ergo fortes in bello!" Bodite tedaj hrabri v boju, in dosegli bomo zmago po priprošnji bresmadežne Device, ktera je vedno skoz vse stoletja terla glavo peklenski kači. Ta kača je tista, ktera je nekim vladam vdahnila duha prevzetnosti in ošabnosti v per»i; ta kača je tista, ki jih žene celo do prevzetovanja, ter zahtevajo, da naj bi ves svet pred njimi molčal.
Ali se vam ne dosdčva, da se dan danes ponavljajo dela Antijohove, od kterega je v makabejskih bukvah govorjenje? Vojen od neznanske ošabnosti judovskega ljudstva ne zatira samo po ropanji premoženja in tempeljnovih zakladov, temuč tudi po prederznem vtikanji v bistvo vere. Odločil je, da naj se prepove darove darovati, posvečevati saboto da naj se odpravi, in tudi prazniki Gospodovi da naj sc več ne posvečujejo. Malikom nasproti pa naj bi se bili postavili altarji, in vsaktere nečiste jedi naj bi bili judje vživali. In kaj še več? Ukazal je, da naj se mladost podučuje v vsih ognjusnostih krivoverstva, da bi pozabili svojega Boga in svoje vere.
Hočejo za mladost napčno izrejo, na leči pridigo primemo visokosti našega časa, in ne več po evangeliju. Služabnike svetiša čaka sužnjost, pregnanstvo in ječa; cerkve zadeva revšina; Božjo službo obdaja žalost. Ali ni bil celo B> žji rop zagovarjan in v varstvo vzet od enega tistih, ki imajo pri vas izverševalno moč v rokah?
Ne presiljujem, preljubi sinovi, in vi veste bolje, kakor vem jaz; in vaš verli predsednik je ravnokar v adresi, ktero je bral, na to kazal. V neki seji deželnega zbora se je določno reklo, da grozoviti Božji rop, po kterem so se v nekem kraju na Pruskem posvečene Hostije strašansko skrunile, ni grajanja vreden, češ, pri tem ni nobenega prestopka.
Če je pa roka Najvišega že bogoropnega Antijoha strašno zadela, kteri ju preganjal Cerkev v sbodnici jeruzalemski, bo na enak način in še veliko ostreje kaznovala prederznosti takih vladarjev. Antijoh je umeri v besnosti in v preveliki žalosti, tudi ti bodo terpeli nadlegi.vani od bolečine in pekoče vesti; uni je umeri razmesarjen od červov, kteri so se bili zaredili po ostudni bolezni na njegovem telesu, in tim bo červ vesti skrajšal življenje.
Nečem primere nadalje izpeljevati; toda resnice ne smem zamolčati. Ne želim druzega, kakor spreobernjenje grešnikov iu zlasti tistih, ki Cerkev Jezusa Kristusa preganjajo, kteri je z učne stolice na gori Kalvariji izrekel božjo besed o; ,,Odpusti jim, sej ne vedo, kaj delajo!"
Ce pa ni nikakoršnega upanja jih pripeljati nazaj na pravo pot, naj Bog nad njimi spolni namene svoje pravičnosti. Vem pač in sv. Avguštin me uči, da so brezbožni na t"m svetu, da bi se poboljšali, aii pa, da bi se po njih dobro poskusilo.
Ko te laj Boga prosimo za njih spreobernjenje, naj ga tudi prosimo za to, da bi nam dal poterpežljivost in stanovitnost bojevati se do zadujega trenutka našega življenja za brambo Cerkve. On naj vas, med tem ko povzdigujem roko, blagoslovi. Blagoslovim vas in vso množico onih, ki so duhovno z vami združeni. Blagoslovim vaše družine, da vedno ostanejo v strahu Božjem in bote vi njim vedno svetili s svojim zgledom. Blagoslovim vas za vse leta, ki jih imate še preživeti na zemlji; posebno pa vas blagoslovim za poslednji trenutek vašega življenja, ko bote mogli izročevati svoje duše v roke Božje, da ga hvalite vekomaj. Amen!
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Bizmark, ki se v vse vtika, in blagri pruske kulture.) Bizmark je postal nekak Antijoh nove dre. Ni mu dosti, da po Nemškem na vse žile pravo vero zatira; ni mu dosti, da Nikotera z drugimi laškimi ministri ima na motozu, ki po njegovi volji v Rimu papeža in vso Cerkev po Laškem terpinčijo: začel je Kakor taki, ki hoče povsod oblast imeti, tudi v Spanjske verske zadeve segati. (Glej spodaj malo dalje pojasnilo). Španjaka nova vstava je v 11. členku naredila pervo zmešnjavo v katoliški deželi, ker v kljub oporekam sv. Of'eta je dala sektirarstvu ter krivoverstvu prosto roko v dežeii, vendar pa tako, da sme le privatno, samo za-se bivati brez zunanjih znamenj. Krivoverstvo pa je vsled tega ne le za pomoljeni perst, ampak za celo roko prijelo, ter se je pričelo šopiriti v deželi tudi po zunanje, kakor jež, ki je bil po milosti dobil prostorček v ber-logu, potem pa je hotel sam gospodovati. Zato je mi-nisterstvo dalo ukaz, da v 24 urah morajo krivoverei odpraviti vse zunanje znamnja na tempeljnih, šolah, na prodajalnieah skaženih biblij itd. Trosivci zmote so nato začeli kričati kakor taki, ki so jim krivica godi, in Angleže pa Bizmarka na pomoč klicati. Nemški kan-celar Bizmark se je razjezil in je hudo svarilo poslal v Madrid. Španjska vlada pa je do zunanjih vlad poslala zapomnico , v kteri svoje djanje opravičuje kakor tako, ki je vter eno v španjski vstavi. Liberalni spanjski ministri niso poprej poslušali dobrega sveta sv. Očeta Pija IX; vidilo se bo, bodo li pokorni zdaj volji železnega pruskega samosilnika. (Nove poročila sicer pravijo, da Bizmark ni pcslal nobene note v Madrid; pa če tudi ne ravno tukaj, gotovo je vender, da nemški kancelar se vtika ne le v politiške, ampak tudi posebej v verske in cerkvene reči, kar mu nič mar ni.)
Med tem pa se več tisuč katoliških Španjcev pripravlja na božjo pot v Rim sprosit kaj pomoči za svojo prenesrečno deželo, ki jo je dobilo laži-liberalstvo v roke. Spanjske in francoske železnice so romarjem ceno znižale za pot; ne pa laške! Laško framasonstvo je že samo strašno zagrizeno, v zvezi z Bizmarkom pa ne-prenašljivo. Vse tako kaže, da do konca nadležni Bizmark se bo dotlej vtikal v tuje zadeve, da ga bo vse do gerla sito, bo nakopal Prusu od mnozih strani vojsko, v kteri bode najberže našel, kar že dolgo iše.
Kako kulturna borba Pruse same v golo poganstvo nazaj tira, pričajo med drugim družinske razmere v Berlinu. Predlansko leto je bilo v protestanškem Berlinu 14.133 sklenjenih zakonov in med temi le samo 3588
Ered pastorjem, vsi drugi so bili civilni ali divji zakoni, lojenih je bilo tisto leto 40.054 in izmed teh le 25.815 keršenih, vsi drugi žive kakor teleta, brez kersta. Zato pa tudi strahovito rase število otrok, ki brez kersta umerjo kakor pogani! Lansko leto je več kot četerti del umerlih otrčk umerlo brez kersta. Kerst v sili se pri protestantih že skor nič več ne zahtčva. — Drugo tnamnje, kako kulturna borba še zlasti protestante v divjaško poganstvo dervi, so tudi strshoviti samomori. Lansko leto imajo samo v Berlinu zaznamnjanih 284 samomorov, razen 74 trupel, ki jih je voda iz sebe vergla, ali ki so bile v vodi najdene. In Bizmark bi blezo rad, naj bi bilo tudi po katoliških deželah tako, ker se vanje meša in jim vsiluje prusko kulturo, ko ga nihče ne prosi!
Na Reki, 10. september. Zadnje dni avgusta in perve septembra so naš vzvišeni, vsim priljubljeni mil. knez in škof Jakob Maksimilijan v Savinski dolini delili zakrament sv. birme. Celjska in Brasljevska deka-
nija ste bile priči radosti in veselja, s kakoršnim so Vzvišenega povsod kamor so prišli, častno sprejemali med lično ozališanimi slavoloki, vihrajočimi zastavami, raznimi primčrnimi napisi pozdravljenja in počešenja, postavljenimi mlaji, zelenjem in cvetličnimi venci, ter ]e bilo njih obiskovanje podobno verskemu obhodu zmagoslavja — ne orožnega, marveč duhovnega. To je veselo znamnje, da se ljudstvo zvesto derži prave sv. vere
—	sv. katoliške Cerkve, in si tega nebeškega zaklada po nobeni zvijači teh ali unih kakorkoli imenovanih v sedanjem zmedenem času ne da podkopati, ne vzeti, temuč sv. vero vkljub vsim verolomcem očitno spoznava in serčno in veselo v dejanju skazuje.
Obernili so se Milostni iz Griž v št.-Pavel v Braš-ljevško dekanijo, od koder so (po svojem izreku: ,,Po vsih farah svoje škofije sem že bil, še Reko bi rad vidil in obiskal") 1. septembra gori v naše planine z velikim trudom peš priromali vkljub obilnemu dežju in vetrom, ki so ta dan tukaj burjali tako, da nam je spodoben častit sprejem skor čisto opoverlo. Od vsih strani se je knezo-škofu za ta težavni dohod na Reko želelo vgodno vreme; pa žaiibog, že v noči poprej je jelo nenavadno deževati, voda po jarkih, potokih, rekah silo narašati. Pri lepem vremenu bi se bili lahko do hriba okoli pripeljali, kakor je bilo dogovorjeno, ker ondod se bregi počasi v eni mali uri dajo prehoditi: morali so pa v št.-Pavlu skleniti, raji po nasprotnem bolj suhem
Eotu peš hoditi, in so ga komaj v treh urah serčno pre-odili; pa so mi pri sprejemnem pozdravu tudi odgovorili »mislil sem, da jih ne bom najdei".
Po malem počitku v razgretem tarovžu so nas pri vsem utrujenji s svojo prijazno pastirsko besedo tudi z leče razveselili. Ta dan se je vidno pokazalo tukaj dvojno nasprotje: dobrega in hudega; zunaj je lilo, vetrovi so hruli, vse vznemirjali, voda je bregove in pota oderala, globine in oderto pečevje kot sled zapustila;
—	znotraj v cerkvi pa je bilo vse tiho iu mirno, vse veselo in prijazno zamišljeno v poslušanji božjega nauka iz ust vikšega pastirja. Glej, v cerkvi sad sv. Duha, ki tiho iu milodejno veje, kakor ga sv. apostelj Pavel Ga-lačanom popisuje: »Ljubezen, veselje, mir, poterpežlji-vost, miloserčnost, dobrotijivost, prizanesljivo^, krot-kost" i. t. d.
V tem dvojnem nasprotju najdeš tudi ti, ljubi kristjan, svoje lastno vojskovanje; tudi ti, če hočeš dober in Bogu zvest ostati, se moraš z vsakterim hudim vojskovati v tem umerljivem življenji; vojskovati se med drugim zoper zapeljive nauke in zglede sedanjega sveta, pri kterem ne nahajaš prave ljubezni, ne čistega veselja, ne miru, ne poterpežljivosti, ne miloserčnosti, še samih do sebe ne, tam je prešeštovanje, nesramnost, p>za, sovraštvo, nevošljivost, zavdajanje, ubijanje, samomori, terdovratnost celo o smerti, pijančevanje, požreš-nost, toliki kregi, prepiri, boji!
Sprejmi torej sleherni v svoje serce darove, ki si jih pri sv. birmi s pokladanjem škofovih rok, z molitvijo in pomaziljenjem s sv. križmo od sv. Duha prejel; le zvesto hrani, skerbno obnovljaj to gnado o vsaki sv. birmi, o vsakoletnih binkoštnih praznikih; in obrodil boš obilen sad sv. Duha, s kterim se zamoreš v bran staviti spačenemu svetu, vsim peklenskim hudobam, ohraniti sv. vero, svoj tčk po dobrem vojskovanji srečno dokončati in s sv. Pavlom upati večne krone, ki jo je obljubil Bog tem, ki ga ljubijo. To nam mil. knez in škof vsim iz serca želijo: mi Jim pa odhajajočim is vdanega in hvaležnega serca želimo do poznih visokih let v apostoljskem opravilu srečno zdravim popotovati in enkrat z čedo Njim izročeno pri Gospodu — pastirju vsih pastirjev združenim se veseliti, s pozdravilnim na-
pisom kličemo: ,,BeneDICtVg ApostoLV* PaCeM nobls eVangeLIzans In aLpIbVs nostrls." ,, PozDraVLjen, Češen boDI Vikal posLaneC GospoDa V naših pLa nlnah V Reki!"
Shakopee, Minn., 17. avgusta 187rt. (Amerikansk bogoslocec ljubljanskemu.) Dragi mi Tone! Prijateljsko Tvoje pismo mi je poštar včeraj izročil. Vesel sem slišati, da si srečno doveršil pervo leto svojih novih študij, ter da se Ti ,,za vodo" ne zdi pieaoigočasno. Da se boš dobro počutil med počitnicami, že tako včm, sej Ti bodo mati dvakrat bolje stregli zdaj, ko vidijo, da boš vendar le,postal , gospod". Jas se tudi ne morem pritoževati. Solo sem za vselej na kol obesil — samo da me še čaka skušnja pri škofu, preden bom posvečen, toda v semenišče se več ne poveruem. Iz Montreala smo se vozili večidel le po železnici, samo eno dopoldne smo šli po ladiji. Popotovali smo cele štiri dni, in mudili se med tem časom samo en popoldan, da smo pogledali imenitne „Niagara Falls" (Nijagarove slape). Pil sem Niagara ravno nad kataraktom, in zopet pod kataraktom, in šel čez most, ki stoji ravno pred kata-rakti. Povem Ti, da še Chataubriandov popis ni tako poetičen kot je natora tu v resnici. Ko sem bil jaz tam, je ravno nekdo vervi čez napeljaval, po kterih je drugi dan plezal in plesal.
V št.-Pavel sem prišel 2. julija, in še tisti večer bil od šk<>fa prijazno sprejet. Djal mi je mil. g. vladika, da upa dobiti za-me 18 mescev dispenzacije; do tačas pa da bom ostal nekaj časa pri g. Plutu v Shakopee, nekaj pa v št.-Pavlu v škofovi palači, in malo ponavljal teologijo Že pervi teden julija sem jo odrinil k „Father" Plutu, kjer se Čutim prav po domače. Ostanem tukaj, berž ko ne, že še par mescev. Od škofa imam dovoljenje pridigovati; pervo pridigo sem imel 9. julija v angleški cerkvi „St. Marvs", in od tačas pridigujem vsako nedelio pri pervi maši, ktera je eno nedeljo v irski (angleški), eno pa v nemški cerkvi; in F. Plut pridiguje pri veliki maša — vsak eno nedeljo angleško, prihodnjo nemško. Shakopee je namreč skoro popolnoma katoliško mesto, in prebivalci katoliški imajo dve cerkvi, eno za Angleže, drugo za Nemce. V obeh imajo vsako nedeljo mašo in priaigo, in v oni, kjer so imeli veliko mašo, popoldne večernice. F. Plut toraj vsako nedeljo binira (po dvakrat mašuje). Razun pri-digovanja, moram tudi otroke podučevati v katekizmu. Lepo število Ircev bo šlo prihodnji teden k pervemu sv. Obhajilu, za ktero sem jih skoro st-mo jaz pripravljal. Zraven katoliških imamo še tudi tri protestanške cerkve, ki so proti naši veličanski gotični sv. Marka in prijazni tudi zidani „St. Mary's Church" le majhne lesene bajte. Kna je anglikanska, druga metodiška in tretja nemško luteranska. Jaz vem tu za metodista, ki plača svoji cerkvi in pastorju 85 dolarjev na leto, — toraj ni čuda, da se vzderžč. Jaz sem tudi nekoliko podoben protestanškim pridigarjem (po obleki), samo da nimam take plače in da nosim kolar (v zapadnih škofijah se ne smemo več nositi civilno). Otroci v šoli me veduo zovejo ,,Father" (to ime dajejo vsakemu duhovnu), odrašeni pa ne vedo, kako da naj bi me imenovali. Med poslušalci, kedar pridigujem, im »m mestuega župana z družino, več vradnikov in druzih gosposkih, ki so nekteri izver»tni katoličani. Tudi kak protestant včasih zajde v irsko cerkev, ker njim je vse eno kamor gredo, da so le v cerkvi ob nedeljah; kedar se enega pridigarja naveličajo, gredo pa druzega poslušat, bodi si že kakoršue koli vere. Kakoličani naši pa so navadno prav dobri; vsako nedeljo jih je tu od 50— 100 pri sv. obhajilu. Dva duhovna bi imela obilno opraviti. Dobro, da so ljudje še dosti zdravi, da ni treba k bolnikom
dosti hoditi. Pijancev tudi nisem še vidil v Shakopee, od česar ostre deržavne postave še največ odvračajo.
Na našem kolodvoru se tri železnice srečajo po dvakrat na dan, torej večkrat kak tuj duhoven pride za par ur k g. Plutu. Oni teden sta nas obiskala Kranjca čč. gg. Žužek in Stariha, ter smo skupaj spraznili nekaj kozarcev kaliforniškega vina; kmalo na to je prišel nekdanji g. Plutov kamerad, „Father" Pavletič iz Bmok-lyna, in dva oo. frančiškana, eden Ilervat, drugi Ceh, iz novega Jorka; torej Slovenija v Shakopee še ni pozabljena. Žal mi je, da ne morem spo niti Tvoje želje in Ti popisati svojih dogodb in kar sem vidil v Ameriki, — kajti lahko previdiš, da mi nič časa ne ostaja, dokler bom v Shekopee; — biti mestni pridigar in ka-tehet tudi niso mačje solze. Ne zameri pa, da toliko čenčam o Shakopee.
Kakor tukaj, gre po vsih manjših ameriksnskih mestih (vasi tako nimamo), samo da je v izhodu večina protestanška, v zapadu pa je več katoličanov.
Odpiši mi kmalo kaj! Pozdravi vse nekdanje sošolce od kterega vetra že pridejo.	Janez Tori.
Misijonske sporočila r. P. Valjavca.
VIII.
Misijon v Zatičini od 1.-9. majnika 1870.
Zstičina, slavna nekdaj opatija cisterčanov z mogočnim samostanom tega reda, v kterega poslopju zdaj sedijo mnogoverstni vradi cesarski, je dobila sv. poelanje po prizadevanji mlsdega kaplana, ki smo ga pred dvema letoma na Uncu pervikrat vidili in spoznali. Mož vnet za slavo Božjo in blagor svojega naroda je bil prestavljen iz Notranjskega na Dolenjsko. Gosp. župnik, sklad-benik sprelepih pesem, se tudi vdA. Pokličejo se misijonarji. Stari gospod, ki bo prihodnje leto svojo zlato mašo pel, hodi neprenehoma k govorom. Čeravno bolan, je spovedoval, še preveč je spovedoval, tako da je malo obolel. Ko dete je jokal pri altarju z ljudstvom vred. Misijon, kterega se je s početka bal, mu je zdaj naj veselejši spomin, naj veča tolažba, ganilo ga je ginjenje ljudstva do globine duše. Pripovedoval nam je, kako je nemogoče tudi bolnemu mu bilo, skesanim v misijonu grešnikom se odtegovati.
Kar je pa posebno veselilo starega gospoda, ne le nas in druge duhovne, je pa to, da so se do malega vsi vradniki spovedali. Gosp. fajmošter ni tega pričakoval, da se bodo namreč vradniki tako vdeleževaii sv. misijona. Tu smo spovedovali v sobi tudi med govori, ni bilo sk<»r minute počitka. Poglavar ene verste vrada, ko je vse podložne spravil k spovedi, in še sam posebej prišel prosit za gospode, je bil pri nekem svojem pod-ložniku v skerbi: jeli pri meni na spovedi ali ne? Po-prašuje, pr -iskuje; — še le, ko zve, da je notri, se mu serce vmiri. Sam pak dvakrat prist »pi k Božji mizi za čas sv. misijona. Solznih oči se loči častiti mož od nas: to je kaj lepega, misijon, nam reče; Bog daj, da bi se spet vidili! Morda prihodnje leto v duhovnih vajah. Spočetka so gospodje od daleč skoz okna nas gledat hodili, ko smo govorili na leči — v sredi misijona pa so se že privadili nam, in z velikim veseljem, zvesto so poslušali besedo Božjo. Poterdilo se je, da tudi v naši novi dobi beseda sv. Ignacija skalo prebije in led naj debeleji otaja. Vsak se poda, kdor hodi, če prav iz radovednosti, poslušat večne resnice. Podati se mora, in ko bi bil iz jekla... sv. Duh odpre ušesa, kakor jih je nekdaj Lidiji pri besedah sv. Pavla, tudi
dan danes ie ravno tako. Le v pomoč Božjo zaupati in svojo dolžnost po mogočosti storiti in po navodu sv. Ignacija se deržati, in blagoalov nebeški nikdar ne izostane. Ta blagoslovljeni milijon nam je prinesel dva nova za prihodnje leto: v Smartnem pri Litiji in v Prežgan ju.
Od 10. do 14. maja počitnice pri ljubezojivih očetih kapucinih v Celju, kjer smo dobro počivali.
14. maja, odhod k sv. Tilnu na Goriško na Šu-jerskem.
v
Sentilen. Misijon od 15.—23. maj cika 1870.
Šentilen v alovenskih goricah, ali kakor ljudstvo tamošnje pravi: na Goričkem, je duhovnija na nemški meji in zadnja lavantinske škofije. Na lepem berdu nad železniško cesto, na koncu zelenih slovečih goric stoji mirno cerkev s rudečim zvonikom n lepimi zvonovi na eni, s prijazno duhovno hišo na drugi atrani ceste. To ti je šentilska cerkev, kjer smo imeli od 15. do 23. maja sv. poslanje ali misijon. Leta 1862 konec mesca avgusta sem ko novak družbe Jezusove z dragima svojima sobratoma v Gospodu, Kitschel-nom in Bemhoffer-jem, necega večera pripotoval o svojem po-skušnjem popotovanji pred to hišo duhovno in prosil gosp. župnika, ko ubogi Kristusov, za-se in za svoja sobrata prenočišča in koščka kruha. To je bil župnik, ki je poslanje v Sentilen poklical. Čudno svidenje čez 8 let! Gospod župnik me je koj spoznal in me pri bra-tinskem pozdravu na šentilskem kolodvorčeku tega opom nil. Kaka sprememba čez osem Ičt! Pred osmimi leti sem, ker je že mrak nastajal, gospoda prav z otroškim zaupanjem prosil, da bi me gosp. župnik s tovaršema naprej ne pognal, ko sem pred njega stopil s prošnjo; — letos pa mi je serce prevzemalo veselo čutje, viditi ostarelega gospoda fajmoštra pred menoj 8tati z odkrito plešasto glavo in mi tresočo roko podajati v prijatelski pozdrav, kakor bi reči hotel: nekdaj Bi se ti mene bal, zdaj se pa jest tebe bojim, če ti nisem znabiti kaj prav postregel pred osmimi leti? Kako se res vse na svetu spreminja! Častitljivi starček je^že vse pozabil, kaj je govoril tisti večer pred nami v Sentilnu; ali jest nisem pozabil. Še tega nisem pozabil, kako sem svoja dva tovarša Ritschel na in Bemhoffer-ja učil slovenski kruha prositi: Oče, mati, prosim malo kruha. Gospod župnik je pazno poslušal, ko sem mu rekel, da ga prosim prenočišča in se smejal, ko »em mu djal, da sem ga pro-sil: naj nas le v slamo ali na sen6 spusti ležat, sej ne pušimo tobaka in tudi inerčesa nimamo. Gospod župnik je na te besede rekel: K, v slamo ne, imamo že toliko postelj, samo poterpeti bote morali, vsacemu ne morem svoje sobe dati. In prav dobro nas je pogostil gospod župnik, in drugi dan se je čez vse ponižno v našo molitev priporočal s svojo čedico, da ga ne pozabimo. Osemnajst lčt je marljivo že paael svojo čedo pri sv. Tilnu, dokler ni popolnoma obnemogel in se lani že mogel v pokoj podati.
Le eno željo še jc imel častiti starček: srečo sv. misijona namreč nakloniti svojemu ljudstvu, in sicer je želel misijonarje iz družbe Jezusove. Ko sem bil letos o tretji poskušnji po pravilih sv. Ignacija pri sv. Andreju v lavantinski dolini, piše o. rektorju tako pismo, da o. Patiss, ki je pred menoj bral fajmoštrovo pismo, meni reče: ta misijon morate imeti, če ste prav obloženi z misijoni za vse leto! Na vsaki način mora biti misijon pri av. Tilnu! Pišem in pišem — dosežen je namen. Ravno tisti čas, ki si ga je želel gosp. župnik, smo priali na misijon. In glej, Gospod Bog je obilno blagoslovil naše delo pri sv. Tilnu: dva nova misijona
nam je prinesel šentilenski. Tako Bog blagoslovlja radodarno serce in dobro voljo. Sveta starih in volje njih ne preziraj!
Rekel sem, da se me je župnik šentiUki bal, to je, nas vsih se je bal revček. Pa zakaj? Zavoljo jezika (besede). Samo, da bi vas naše ljudstvo razumelo, je rekel skerbni gospod, je pa vse dobro in prav. Tako ga je skerbel naš jezik, da pervo noč še skor spati ni mogel. Radoveden in skerben, če prav ves bolan, se revež vzdigne iz postelje in gre k pervemu govoru. Ko sliši besedo našo, pervega, druzega in tretjega govor, reče poln veselja, ko ga poprašam, če ga še kaj akerbi naš jezik? o nič, nič več ne; ljudstvo vas razume, je že V86 dobro. In kako amo govorili? Pravilno. Lepo alovensko, kakor ao knjige pisane, govori, in razumel te bo, če je tudi nemškutarsk Slovenec, ki te posluša. Takih je bilo dokaj, pravijo, pri Sentilnu, in vendar ao do čistega vse razumeli, čeravno sem pravilno govoril, to je ljudstvo samo djalo. To ti bodi v ravnilo v prihodnje! Tam, kjer niao znani pravilni izrazi, sloven-skega pervo povej, potem pa pokvarjeno be8edo prideni dvakrat, trikrat - tretjič pridevati bo že za ljudatvo, ne le za te, preveč.
Kako pa so se prilegale besede sv. Ignacija sinov temu ljudstvu? O dobro. Globoko so segale v eerce Šentilcem... tudi gospod župnik je bil večkrat ginjen pri govorih. Prej vedno bolehen, v misijonu skor popolnoma zdrav. Človek res ne živi od samega kruha, ampak tudi od besede Božje. Večne resnice so to ljudstvo tako prevzele, da so pozabili velike toče, ki jo je Bog poalal za sv. misijona. To je bil čuden pogled. Vse v naj lepšem cvetju in dišečem zelenju. Začne se kaditi nad goricami, veršati v oblakih. Temno sivkasti oblaki se bližajo Šentilnu. Začne bobneti in ropotati po strehah, huje in huje prihaja, kadi se vse na okoli. Ljudstvo moli, zdihuje, joka, z rokami si oči zakriva. Grem venkaj gledat, vse belo je okrog. Toča hudo bije — v fsrovžu je goloba ubila, tako debela je padala. Ob cesti, nekdaj včliki, stoje visoke topoli. Tako jih je oklestila toča, da je bila cesta, kakor na sv. Rešnjega Telesa dan, vsa z zelenjem, namreč z odbitimi vejami, pokrita čez in čez. Nisem vedil, kaj bi delal v cerkvi. .. grem molit pred veliki oltar, ali toča še vedno bije. ,,Vse je proč, vse je proč", ljudstvo žalostno zdihuje. Vse je pobitega serca, duhovni, misijonarji. Pa koliko časa? Še pol dneva ne.... Večne resnice bo še vse bolj serca zadevale, so vsih ume prevzele. V sredi toče, bi rekel, se je čudež storil. Hudo je tolkla, vse bi moglo proč biti — ali skor nič ni bilo škode. Le tu in tam vidim kakšno bilko reži v klasju na tleh ... le tu in tam je malo poznati bilo; večina duhovnije je pa komaj kaj vedila od te toče. Le enemu je prav pobila, ki se za miaijon nič ni zmenil. Bog je storil to, da jc ljudi še bolj k dobremu vnel.
Kar je pa pri tem misijonu sosebno lepega bilo, je bila gorečnost moškega spola. Neprenehoma, do zadnjega, čeravno so se skor vsi že poprej enkrat spove-dali, 80 stali pri spovednicah in se spovedovali možje in mladenči, kar je kaj lep vtis storilo na gospode. Vi-dilo se je, da v novi naši dobi ena sama beseda „čcrnca" z leče več stori, ko 10 bajonetov. Ljud-tvo slovensko je skozi in skozi še vedno naše — liberaluhi naj gredo rakom žvižgat, pa ribam gost pri vs-m svojem novodobnem sleparjenji. Tisto se jim godi in se bo godilo, če bodo napadali poštene ljudi, kar se ]e zgodilo dopi-sunu „Tagespošte", ki jev pisal zoper Ribniški misijon. Nekdo je prišel nam v Sentilen pravit, da so mu v dvčh veljaških hišah, kamor je pred zahajal, naravnost vrata pokazali z besedami: v našo hišo vam je zabra-njeno zanaprej hoditi.
Misijon se je srečno skončal. Staremu in mlademu gosp. župniku je tako dopadel, da sta oba sklenila po-novo sv. misijona. Stari gospod župnik hoče duhovne vaje prihodnje leto spet vse na svoje stroške, mladi pa obnovo čez nekoliko let. Se več; staremu gosp. iajmo-atru hodi misel po glavi, vatanovo napraviti, da bi se na vsacih 10 let potem naprej vedno pri Šentilnu obhajalo av. poslanje. (Na Tirolskem imajo že po več farah tako vstanovo.) Morda tudi to postavi v svojo oporoko (testament), akoravno je ubog, kakor je to postavil ali volil, da se ima na njegove stroške sv. misijon v Šentilnu imeti, ako bi med tem časom umeri. Bog blagoslovi župnika in župljane.
Razgled po »vetu.
O zdravi jd sv. Očeta piše sloveč katolišk časnik na Spanjskem: Znamenit rimski zdravnik, ki vse razmere in stanje sv. Očeta dobro pozni, pravi, da so njih Svetost v naj boljšem zdravji. Vsi organi njihovega života so zdravi in krepki. Po človeškem in fizičnem mišljenji se sme soditi, da bodo še mnogo dogodkov doživeli, in mnogo druzih iz svoje okolice preživeli. Učenost ne more sicer nekterih dogodkov previditi, še menj pa jih odstraniti, ko napadejo visoko starost, in ki večkrat tudi cveteči mladosti uzamejo življenje. Ona zamore samo z nekako gotovostjo zaznamnjati pogoje življenja; in le-ti pogoji obetajo Piju IX še živeti kakih 10—15 let. Toraj se prederznem poročati, da bodo sv. Oče, izjemši neprevidene dogodke, ne le dospeli, ampak presegli navadno starost Mastai-skih grofov, ki so dosegli Do—98 let. Dozdaj niso sv. Oče imeli druge bolezni, kakor na zunanjih udih, ktera pa nikoli ni prevzela notranjega organizma, ki je vedno zdrav in krepak; persi in glava opravljajo prav dobro svojo nalogo (Func-tion); dušna zmožnost je popolna. Nič boljšega se ne more nadjati. Tako piše zdravnik. Mi ko zvesti sinovi smo dolžni moliti, da bi se ona nada pri našem sv. Očetu spolnila, in da bi jih Bog še mnogo let ohranil, kajti grozovitni in zares peklenski so naklepi hudobne-žev, ki si obetajo, da bodo po Pijevi smerti vse svoje peklenske načerte lahko izveršili. Bodi keršanskim bralcem tudi to naznanjeno, da se nahajajo take osebe, ki Bogu njihovo lastno življenje v dar prinesejo, da bi blagovolil sv. Očeta delj časa pri življenji ohraniti; marsikterikrat so bile take daritve od Boga sprejete, kar priču je to, da so dotične same sebe darovalne osebe kmalo potem umerle.
Iz Albana na Rimskem je 15. unega mesca kardinal Ledohovski pisal prav prijazno in ginljivo tistemu baronu Loe-tu, ki so ga pruski krivoverci zato v ječo vergli, ker je sv. Očetu prinesel in bral adreso nemških katoličanov. Kardinal piše:
Gospod baron! Mislim, da jutri... pod brambo presvete Device pričnete ječo, v ktero so vas obsodili ljudje.^kterih dolžnost bi bila skazovati pravico.
Štejem se srečnega, da vam zamorem izročiti svoje odkritoserčne vošila. Delali ste za brambo dobre reči, razodeli ste gorečnost, ki je nas vse spodbudila v velikanskem djanji, ktero je pomladilo verski duh na Nemškem. Spodobilo se vam je toraj po pravici preganjanje terpeti zavolj imena Jezusa Kristusa. Obsodili so vas v ječo: tudi naš Gospod je šel po tej poti, in za učenca ni lepši časti, kakor terpeti s svojim božjim Učenikom. Zato se veselim z vami zarad časti, ki vam je prišla v delež; hudobni tega ne umevajo; oni pa, ki ljubijo resnico in pravico, vas zavidujejo.
Preljubeznjivi Zveličar, ki nam je dovolil to milost,
naj vam milostno podeli tudi pomoč, brez škode za vase zdravje, preterpeti utegnjenja in nadloge te sužnj«.sti; in naj bi kazen, ki so vam jo sovražniki Kristusovi po krivici naložili, po zaslugah poterpežljivosti, s ktero jo bodete prenašali, une nesrečne zbegance zopet pripeljala v ovčnjak katoliške edinosti.
Pretresljive so te besede za vse, kteri se krivičnih posvetnih postav poslužujejo, da vero in pravoverce preganjajo.
Laško. Vse umerje in gre pred sodnji stol Kristusov. Umeri je v Gradcu Anton Auersperg, ki je še nedavno lomastil v gosposki zbornici zoper samostane in v svoji starosti norčevaje pikal mnihe. Umeri je že poprej Napoleon III, Kavur, Macini in toliko druzih nasprotnikov sv. Cerkve po raznih dešelah. Umeri je zdaj na Laškem tudi tisti Ponzo di San Martino, ki je iskal lepšati oplenjenje Pija IX po laškem rogovilstvu. Rekel je namreč Ponza, kakor drugi laži-liberalci, da je bilo to naj viši, neizogibljiva potreba, da se Rim razglasi za laško stolnico.
Osoljeno pa mu odgovarja „Unita": Radi bi bili vedili, kaj bi bil rekel grof Ponza, ako bi se bil papež 1. 1848 polastil Torina predtvezaje naj viši, neizogib-Ijivo potrebo, in bi bil sardinskega kralja zavernil v Moncaiieri (kraljevi dvor)! Kar Ponza morebiti ni za-popadel pred Pijem IX, tega se je gotovo prepričal pet let pozneje pred večnim Sodnikom, namreč: da se rop, tatvina in samosilstvo ne dd lepšati in zagovarjati.
Ta Ponza je bil pred 6 leti Piju IX prinesel pismo, v kterem mu je Viktor Emanvel naznanjal, da mu bo vzel Rim in deželo. To je sramotno poslanje, ki se ne dd z ničimur lepšati in zbrisati. Očitna je pa tudi kazen Božja, zakaj 7. sept. je Ponza sporočilo sprejel od kralja in šest let pozneje 7. sept. je umeri; 10. sept. je bil stopil s pismom pred papeža, in 10. sept. šest lčt pozneje so rimski listi naznanili njegovo smert. Ponza je imel pa brata jezuita in hčer redovnico; teh prošnjam in molitvi se pripisuje, da Ponza ni umeri terdovratno kakor večina druzih laških liberalcev, ampak prejemši ss. zakramente kakor katoličan. Bog mu odpusti njegove zmote in daj večni mir.
Cvet in sati zveste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Preserčna zahvala bodi naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu, ker v hudi in nevarni bolezni raka, ki je bil že deleč segel, sem na goreče priporočenje k njima zopet zadobila zdravje. Zdaj se pa tudi vsim udom živo priporočam v bratovsko molitev, da bi se bolezen ne povernila.
Z Gorenjskega, 14. kimovca 1876.	U. P.
Št. 2. Duhoven iz Teržaške škofije, bivši prav nevarno bolan, priporočen pa v bratovsko molitev, se je nepričakovano pozdravil in vterdil, ter z veselim sercem naznanuje čast neskončno dobrotnemu Bogu, zahvalo naši ljubi Gospej, kakor tudi bratovšini za zvesto molitev.	—l
St. 3. „Zgodnji Danici" je bilo pred nekoliko mesci poročeno: kako sem se bil nekega temnega večera pri nevarnem padcu z visoke škarpe ključno kost na desni strani ulomil in tudi ramo s pretiskom in celo truplo s pretresenjem tako hudo poškodoval, da je bila desna roka kot zlamana in za nobeno rabo. Naprošeni zdravnik pride druzega dne od daleč k meni, me preiše in najde v nevarnosti. Svetuje mi dobrovoljno: naj v Celje v bolnišnico grem, kjer bom v zdravniškem kakor v
drugem oziru boljšo postrežbo našel, kakor jo doma imeli zamorem, kajti on me ne more zarad drugih bolnikov, kakor bi potreba bilo, pogostoma obiskovati, ker bi z enim potom gori celi dan za druge zgubil. „Ver-jamem", mu odgovorim, „in tega tudi od Vas ne morem pričakovati; vendar vse naenkrat zapustiti in kar v bolnišnico se podati, mi dela marsikake pomislike, pa se bo že še vidilo." Se tisti večer pade zadnji do pol kolena debel sneg in jaz, ki se v postelji komaj zmeziti smem, si mislim: „zdaj bom tudi pred zdravnikom izgovorjen", in ostanem doma. Začnem v postelji opravljati devetdnevnico k časti čistega spočetja Marije Device in se dam tudi po svojem organistu udom preblage bratovšine: „Naše ljube Gospe presv. Serca" v molitev priporočiti. Iu glejte! moje zaupanje, ki sem ga stavil na Marijo in na sv. Jožefa, ni bilo zastonj. Na priprošnjo in pripomoč naše ljube Gosp6 presv. Serca in na red-nika sv. Jožefa — očitno pripoznam — sem zajel iz presv. Serca — tega neusahljivega vira vse milosti, gnade in dobrote — to veliko milost: brez vse zdravniške pomoči, še brez oveze od zdravnika, — samo z domačimi zdravili, z Božjo pomočjo, po Mariji in sv. Jožefu izprošeno, v dobrem tednu toliko ozdraveti: da sem že 8. dan po nesreči vstal in molitveno uro pred sv. Rešnjim Telesom očitno s farani opraviti zamogel; drugo nedeljo in potem zaporedoma tudi ob delavnikih maševati in druge sv. opravila opravljati — s pervega res zelo težavno z obvezano roko, s ktero vred se mi je skor celo truplo treslo, pa od dne do dne se mi je čutljivo zboljševalo tako, da zdaj roko — izjemši slabo vreme, o kakoršnem se bolečina spet nekoliko oglasi in roka trese — ne le za pisanje, tudi za druge lagljeje opravila porabim, in tako zaupam, da bom z Božjo pomočjo tudi popolnoma ozdravel.
Za to nezasluženo veliko blago milost se Tebi, o Marija! s slabimi besedami sicer, pa z ginjenim sercem zahvaluje Tvoj nevredni sin, ljuba Gospa presv. Serca! O Mati, „Pomoč kristjanov", vse milosti polna, sprejmi in daruj s sv. Jožefom, svojim čistim ženinom, to mojo slabo zahvalo, v ktero tudi vse brate in sestre te lepe bratovšine privzamem, svojemu ljubemu Sinu Jezusu, da me po ti dodeljeni milosti še zanaprej z novo pod-pera, vse težave, ki me po Božjem sklepu utegnejo zadeti, voljno, serčno in stanovitno prestati v čast in hvalo večnemu Bogu, pa tudi v čast in slavo Njegovi sv. Materi, ljubi Gospej presv. Serca, kar tudi vsim udomvželi.
P. C., župnik na St.
Št. 4. Dve tako veliki gnadi, da nisem v stanu biti dosti hvaležna, eno dušno in eno telesno, sem dosegla le po Marijni prošnji, tega sera čisto prepričana, in po storjeni obljubi naznanim očitno po Danici, da naj se tudi drugi vterjujejo v zaupanji na Marijno zanesljivo pomoč.
V Ljubljani, 20. kimovca 1876.	K. Z.
St. 5. Po obljubi naj naznanim Mariji očitno zahvalo za njeno posebno pomoč. Ze se je sploh govorilo, da več hodila ne bom, in še celo prederzno so me imeli, ker sem vedno terdila, da se me Marija prav gotovo usmili prej ali poznej, zlasti ko sem se namenila na Božjo pot na Dobrovo. Da pa ni bilo prazno moje upanje do blage Marijne pr enoči, se je pokazalo precej, ko sem domu prišla; jela sem noge čutiti, kar se že več mescev ni zgodilo; to pripisujejo sicer temu, da sem se na vozu pretresla; pa ko bi bilo temu tako, bi jih bila saj tudi takrat, ko so me iz bolnišnice pripeljali in so me v dan sv. Avguština tako bolele, da je slednji imel solzne očf, ki me je vidil in slišal. Zato terdira, da le pomoč Marijna mi je zadobila toliko milost pri presv. Sercu svojega Sina, da morem levo nogo za silo rabiti
in ob palicah hoditi v cerkev, kjer razun Dobrovske božje poti nisem bila že 7 mescev in 10 dni. V dan letnega praznovanja Marijnega rojstva sem pervič stopila na levo nogo; desna pa je še čisto neobčutljiva, zato pričakujem še obilneje pomoči od Božje dobrote na 8erČne prošnje Marije naše ljube Gospe, Če je v Božjih svetih namenih, ker za gotovo vem, da Ona se po pravici imenuje „zdrayje bolnikov in pribežališe grešnikov". Ko bi bila zmožna, vse stvari bi sklicala, naj oznanujejo vsim brezupnim, ki kake dušne ali telesne pomoči potrebujejo, da naj se veržejo z otroško ljubeznijo k Marijnim nogam, ker gotovo se jih usmili, kakor se je mene naj nehvaležnise hčere usmilila. Čast Bogu, zshvala Mariji!
Z Gorenjskega, 15. kimovca 1876.
Polona K dlan; po domače, Jer asova.
Prošnje.
St. 1. J. K. se priporoča udom bratovšine Naše ljube Gospe v molitev, da bi zdravje dobila ia obeta očitno zahvalo v Danici, ako bo uslišana.
St. 2. Z Gorenjskega. Nekdo v hudih časnih zadregah in stiskah, s celo svojo družino, se goreče priporoča bratovšini naše ljube Gospe presv. Serca in sv. Jožefa v molitev, da bi se na prošnjo Marije in sv. Jožefa rešil iz svojih velikih težav. Ce se mu to zgodi, hoče v Danici razglasiti to veliko milost.
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
KimoMT. — September.
24.	Xe«lelja XVI po binkoštih. Evangelij : „Jezus ozdravi vodeničnega človeka". (Luk. 14.) — S\\ Marija Devica Pomočnica za rešenje jetnikov iz turške sužnjoati. — Sv. Gerard, Benečan, je bil od sv. Štefana, p.-rvega ogerskega kralja, proŠen, naj bi iz njegovega kraljestva trebil malikovanja; bil je škof v Canadu, in si je zaslužil priimek: „Apostelj Ogrov". Bil pa je od rnaliko-vavcev kamnjan leta 1046. Njegov praznik se v rasi škofiji obhaja 26. tega mesca.
25.	Ponedeljek. Blažena Marija, devica, iz reda Marije Device za rešenje jetnikov, imenovana ,,de Sokos", t. j., za pomoč rešenim jetnikom iz turške sužniosti. t 1290 v Barceloni na Spanjskem. — Sv. Kleofa, Kristusov učenec, ki je šel z Gospodom v Enaavs po njegovem vstajenji; bil je umorjen od sovražnih judiv.
Danes je pervi krajec ob 1. uri 1. m. popoldne.
26.	Torek. Sv. Gerard, škof sprič. (Glej z«orej 24. kim.) — Sv. Cijtrijan in sv. Justina spr č. v Niko-mediji na Jutrovem. Sveta devica Justina je bila silno nadlegovana od nekega ajdovskega mladeuča, naj bi ga v zakon vzela. Ciprijan, čarovnik, jo je s svojimi pe klenskimi čararijami in zvijačami pregovarjal, naj se omoži; ona pa je vse napade z znatnnjem svetega križa odbila, in ga k veri v Kristusa sp-eobernila; potem sta bila oba pod cesarjem Dioklecijan« m po grozovitih mukah dosegla mučeniško krono I. olu.
27.	Sreda. Ss. Kozma in Damijan, brata in sloveča zdravnika, sta bila pod cesarjema Dioklecijanom in Maksimijanom grozovito mučena in obglavljena leta 303 po Kr. — Sv. Eleazart iu njegova pobožna deviška žena. (Beri mikavuo zgedbo v Danici lanskega leta. List 39.)
28.	Četertek. Sv. Venceslav ali Vacslav, vojvoda na Pemskem. (Glej Danico predlansk. 1. List 39.) — Sv. Evsttjkijm, devica, hči svete Pavle, spremi javka sv. Hieronima v Betlehem, kjer je bila prednica ženskega samostana, t h 419.
29.	Petek. Sv. Mihael, veliki angel j, varh katoliške Cerkve. So prazni k. — Sv. Gudelija, sprič., je bila pod nerzijanskim kraljem Saporjem strahovito mu čena in na steber pribita, ker ni hotla solnca in ognja moliti. — Sveti Dnda, sorodnik perzijanskega kralja Saporja, je bil s svojo ženo in s svojim sinom vred iz častite družbe v ječo veržen, razmesarjen in ob glavo djan.
30.	Sabota. Sv. Hieronim, maanik spozn., cerkveni učenik. t 30. kim. 420. — Ss. Viktor in Ursf poveljnika slavnega tebajskega kardela, sta bila pod cesarjem Makaimijanom na Francoskem mučena in poslednjič z mečem pokončana, ker nista hotla malikom darovati. — Sv. Sofija, vdova v Rimu in mati svetih devic, ki so se imenovale Fides (Vera), Spes (Upanje) in Karitaa (Ljubezen).
Tri matere.
Bog je dal mi mater trojno, Naj za večnost me zredi;
V	varstvu njenem le dostojno Duša mi za raj zori.
Perva mi je mati mila, Iz rodu človeškega,
V	solz dolino posadila Ubogega me reveža.
Druga mi je mati sveta: Rimska Cerkev Jezusa, Verniku vodnica vneta Tje do groba hladnega.
Tretja pa je »Najčistejša", Iz nebes presrečni dar; ftiati vsem je najzvestejša, Ne zaverže nas nikdar.
Ti me sprejmi, ti me vodi, Mati božje milosti! Da mi duša ne zablodi,
V	sveta zapeljivosti!	<6\ Gaberc.
»Akademiji kristjanska" (Akademie kresfanski) se imenuje češko društvo v Pragi „za pestovanje vede in umetnosti v duhu katoliške Cerkve, za povzdigovanje cerkvene glasbe in ohranitev cerkvenih starin^tev". Vsta-novljeno je bilo še le lansko leto, kaže pa pervo poročilo, da je že v tem kratkem času društvo prav veliko koristnega storilo in se povzdignilo do 24 vstanovnib, 281 delavnih in 2008 pomožnih udov., Ni pa čudo, da društvo tako srečno vspešuje, ker Cehi modro skupaj derže in društvo ima udov is vsih stanov, posebno pa veliko duhovatva iz vsih škotij čeških. Zraven presvit-lega kardinala Švarcenberga s tolikim duhovstvom bereš v zapisniku kneza Svarcenberga, grofa Miroslava Thun-a, kneza Alfreda Vindišgradca, grofa Klam-Martinic-a, dva Lobkovica, dež. gr. Fiiratenberg-a in toliko druzih. Cehi derže skupaj in toraj povsod kaj opravijo, česar se lotijo. Imela je družba že v pervem letniku 7455 prihodkov in 6322 gl. izdaj kov. Ima pa za razne stroke vede in umetnije posebne odbore, ki imajo svoje seje in tudi časnike na svitlo dajejo, n. pr.: odbor za vede da)e „Casopis katolickega duhovenstva", — glasbeni odoor „Cecilijo", umelski in starinarski odbor „Method-a", za vse društvo pa je mesečnik „Christliche Akademie".
—	Gojitev vede in umetnosti v duhu katoliške Cerkve
—	s tolikimi in tako slavnimi družniki zastopano — to je res kaj častitljivega!
Razširjanje katoliške Cerkve. V Kiang-si skem apo-stoljskem namestništvu v Kini je bilo v enem samem letu 3350 keršencev (ki se na sv. kerat pripravljajo), 5081 keršenih otrok od poganskih, 630 pa od keršan-skih staršev, in 456 keršenih odrašenih. Vsih apostolj-skih namestnij je v Kini čez 20, to pa razen obmejnih in plačevalnih deržav.
Hilan, serbski knez, je boje kralj postal. Serbska vojska pod Čemajevem ga je za kralja oklicala. — Poznejše naznanila pravijo, da ne bo nič iz tega.
Z bojišča se sliši, da ao naredili za nekaj dni pri-mirje in se bode obravnavalo za stanovitni mir. — Med tem pa je glas počil, da Rusija v Besarabiji zbira veliko vojsko. Tedaj bi res bila serbska vojska s Turkom le pričetek veliko večih zmešnjav? — Nekaj precej šuma dela zveza, ki sta jo boje i6. rožnika osnovala nemški in ruski cesar v prid slovanskih dežel, ki ae s Turkom vojakujejo, — kaj bota atorila, če Turk zmaga in kaj, če bo premagan. Vsemu temu v kljub pa pravi telegram 16. sept. iz Petrograda, da „novica neke pretve-zane zveze med Rusijo in Nemčijo je gola izmišljija".
Iz Ljubljane. Ker je gosp. Fr. Bostjančič še vedno bolehen, ga bota nadomestovala čč. gg.: Jakob Dolenec in Janez Rozman, pervi na pervi, drugi na drugi ljudski šoli.
Bogoslovske šole ae prično 3. oktobra.
Roženkransko nedeljo bodo imeli v Stari Loki preč. gosp. kanonik Fr. Kramar „zlato", — v Horjulu pa preč. g. Aleš Jerala ,jdemantno" mašo ali 60Ietnico svojega mašništva.
Za organista, cerkvenika ali za oboje skup bi rad prišel mladeneč pri 16 do 17 letih, naj raji v tako službo, da bi imel priliko se še dalje v orgljanji izobra-zovati. Bolj natanko se zve vse potrebno pri Selškem ali pa pri Zaliloškem, č. g. fajmoštru.
Po slovenskem sta jeni je 8. septembra huda nevihta strašno razsajala; toča, povodenj, treskanje je divjalo okoli Maribora, Celja in po druzih krajih. — Po Gorenjskem in Koroškem je hudo snežilo.
Iz Lankovica na Štajarskem so 16. t m. prepeljali 40 jetnic v Begnje na Gorenjskem.
Dobrmtni darovi.
Za pogorelce v Logatcu: Iz Idrije nabirke po preč. gosp. dekanu 35 gl. — Z Dobovca po Č. g. fajm. L. B.
4	gl. — Iz Dupelj č. g. fajm. T. Š. in farmani 11 gl. 20 kr. — Iz št.-Ruperta po č. g. fajm. Al. K. 22 gh — Iz Mavčič po č. g. fajm. Mat. Preželjnu 6 gl. — Fara Rakitna po č. g. fajm. J. Rozmanu 5 gl. — Neimenovan
5	gl. — Iz Rudnika farmani 6 gl., č. g. A. K. župnik 1 gl. — Neimenovana 50 kr. — Zbirke Dolske fare po č. g. fajm. J. Jarcu 15 gl. — Iz Križ po č. g. fajm. Fr. Vohincu 10 gl. — Iz Leskovice po č. g. U.Zupanu 8 gl. _ Iz št.-Jurja po č. g. fajm. (v drugič) 8 gl. 36
__ Št.-IIelenska fara po č. g. fajm. 10 gl. Za pogorelce v Ižanski fari: Neimenovan 5 gl. —-Iz Rakitne po č. g. fajm. 4 gl. — Iz Rudnika farmani 5 gl., č. g. A. K. župnik 1 gl.
Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: Neimenovana 1 gl.
V dobre namene: M. B. 25 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.