Ifpt PROSVETA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdnièkl tn «pravniški preatorl: M67 8. LewadaW iw. Off le« of Publlofttion: 8667 South LawndaJa A v«. Téléphona, Roekwall 4904 January I«. IMS. a» Um poUttlM 4M* ti Coww «f March I. 117». Chicago, III., torek, 13. marca (March 13), 1934. *uhêey9JX *™ STKV.—NUMBER 51 at special rato of postar* provided for in section 1108, Act of Oct. 8, 1917, authorlwd oa Juns 14, 191«. eHie-oi^rixaai^ Ltona vest, da jepred-Cevelt preklical svoj i sklep glede transporti-„•¿ne pošte v vojaških Jje privolil, da privatne koncesije, je ^šum^o veselje v kapitalističnem Iki dnevnik 'Daily News', rat kritizira Roosevelta, Igtno zavriskal topot in I predsednika, češ, da je ien mož, ki se ne sramu-iati in popraviti svojih H i lepa! jvelt je storil pogumen enega naj pogumnejših r v prvem letu svoje ad-icije, ko je odvzel poštno jo korumpiranim pri-interesom, ki so po besednega tajnika Farleyja i federalno vlado ca šti-milijonov dolarjev, ivelt ni takrat storil no-,pake, ne po sodbi pošte li. Njegova krivda ni, če a vojaška letala oprem i poštno shižbo; to je prejšnjih administracij, le dale vojaškim letal-lajzajiikmejše opreme «o vrgle milijone dolar-etala, ki niso bila nikdar , ker jih sploh ni bilo! — lejstva, za katera Roose-odgovoren. SE jo v detroitd Magnatje izrabljajo Rooeevelto vo ime, da preprečijo stavko Detroit, Mlfh. — (FP) — Le obljuba, da se bo predsednik Roosevelt osebno zavzel, da bodo avtni delavci v tovarnah Buick Co. in Fisher Body Co. dosegli svoje pravice na miren način, je preprečila stavko. Da-si so delavci pristali na odgodi-tev stavke, ko so dobili zagotovilo, da se too v Washington otvorilo zaslišanje o njih pritožbah, je nevarnost splošnega odpora .proti priganjaštvu in nis-kim mezdam Še vedno velika. Magnatje sedaj vpijejo, da Je Roosevelt proti stavki, kar dokazuje posiv o zasliševanju v Washingtonii, ki se otvori 14. marca. Eksekutivni uradniki Fisher Body Co., Buick Co. ill Hudson Co. so sprejeli predsednikovo vabilo in naznanili, da se bodo udeležili zaslišanja. Slično izjavo so podali zastopniki unij avtnih delavcev. Od izida washingtoneke konference zavisi akcija avtnih delavcev, ki sahtevajo zvišanje mezda za dvajset odstotkov, ponovno uposlitev linijskih agitatorjev, ki so bili odpuščeni zaradi svojih aktivnosti, pravico ¡kolek Socialisti zgrade tanovanjska pc slopja v Londonu Laboriti, ki zdaj kontrolirajo londonski okraj, bodo potne-mali dunajsko delavsko občino London, 12. marca. — Zrnata delavske (socialistične) stranke v Angliji, ki je zadnji teden da-a delavcem popolno kontrolo nad okrajem Londona, največjega mesta na svetu, je zagotovila odpravo "slumov" v Londonu in zgradnjo stanovanjskih hiš sa delavske družine po vzoru Dunaja. Herbert Morrison, ki je zdaj predsednik londonske okrajne u-jrave, v prejšnji delavski vladi e pa bil transportni minister, , e že objavil stanovanjski načrt, ^ova uprava ne bo nič izgublja-a časa. V sredo se vrši prva se-,a novega okrajnega sveta in stanovanjski program je prva očka dnevnega reda. Morrison je dejal včeraj, da !x>ndon takoj potrebuje 100,000 Čednih in cenenih stanovanj za delavske družine. Nova upravs bo podrla vse "slume" in jih nadomestila z novimi stanovanjskimi hišami. Morrison je tudi naznanil, naj posestniki ne pričakujejo znižanja davkov, kajti graditveni program bo zahteval velike izdatke. ■■ , tivnega pogajanja in priznanje tako ni Roosevelt odgo- unije Dalje ^htevwo skrajšanje delovnega tedna na 80 ur in plačo in pol ea nadurno delo. Po poročilu unijskih uradni kov oqganizatoridna kampanja dobro napreduje. Samo v enem dnevu je 600 delavcev, uposleniH v tovarni Buick Co., pristopilo v unijo. Preteča stavka Je povzročila resno situacijo v tem središču avtne industrije. Ako se bo zaslišanje v Washingtonu izja-ovilo, je možnost, da bo stavkovni val objel vso avtno industrijo. a slabo vreme, ki je po-i več smrtnih nesreč med »•poštnimi piloti; če je jvoren za snežene vihar-ij tudi privatne družbe z njim odgovornost ca nesreče svojth pilotov toih potnikov v zadnjih ) temu je bila splošna ned Burbonci, da je Roo-naredil strahovito napa-' je odvzel privatnim ka-om milijone zaslužka, so, da bo Roosevelt odri za polome zrakoplovnih , za propast ameriške ci-viacije in za milijonske ia-rfavljanov-delničarjev, ki »tirali svoj kapital v ko-Ina letala. Sam božanski rgh je protestiral — na-kajpada — in breojav-woril Roosevelta, da je "veliko napako" . . . *veK je bil pogumen, da »I požrešne volkove od i blagajne, a njegova po-«t je trajala le nekaj te-Potem se je nekaj zgodi-Jo*'velt se je zamislil in J »voj pogum — pritrdi ttfem. da je bil res te-• Prikimal je Lindberghu, i Prav... Vsi veliki "graf-t,n «'koriščevalci, ki so s Jnmi pridobili federalne NJ« in molzli vlado, imajo "> P» je v napačnem . . . ovUo «poznanje! Kadar *P*velt prav, Ukrat je J*. ko pa ne umakne _ » pravice in pade nazaj v n^ko, tedaj je stor , Vav » koga? Za Bur "Priznal je napako in jo ino popra <• i | . . lWlamo to akrobatsko mo-na čelu republike, ali tu " verjeti, da bo Roose-4 I)eal" pripeljal splošno bla Lewis ukazal rudarjem, naj se vrnejo na delo Tamaqua, Pa. — John L. Lewis, predsednik UMWA, je odredil, da se «mora osem tisoč rudarjev, ki so zastavkali proti Leigh Navigation Coal Co., vrniti na delo. Rudarji so zastav-kali, da tako protestirajo prot ustanovitvi dbrata v premogov nikih v Rahnu, dočim je kompa-nija istočasno pričela obratovat premogovnike v Tamaauau noč in dan. Lewis naglaša, da pogodba med unijo In operatorji prepoveduje stavko. Ta pogodba je bila ratificirana v avgustu 1980 in unijski uradniki so jo pozdravljali kot veliko zmago za rudarje. trust jekla se pmptavua ia boj yt Razpisuje volitve, pri katerih se smejo delavci Izreči le za kompanijske unije Plttaburgh, Pa. — (FP)—Jeklarske kompanije vidijo veliko nevarnost v zakonskem načrtu, ki ga je predložil senator Wagner v višji kongresni zbornici in Čigar cilj je odprava kompanlj-sklh unij, zato razpisuje volitve, da dokažejo, da so jeklarski delavci navdušeni za kompanijske unije. Skoro pri vseh volitvah, ki so se doslej vršile, so dobile veČino kompanijske unije, kar jc rasumljivo z ozirom na dejstvo, da delavci niso imeli izbire. V vseh slučajih so morali glasovati le za kompanijsko unijo, ne za kako drugo. V jeklarskih tovarnah v Ho-mesteadu se je 4289 delavcev izreklo za kompanijsko unijo in 2092 proti; v Youngstownu 2952 za in 1630 proti; v Farrellu 727 za in 3<99 proti." Jeklarski trust se ponaša s sličnimi zmagami za kompanijske unije v Allentownu, Dono-ri, Rankinu, Braddocku, McKees-portu, Clairtonu in nekaterih drugih jeklarskih mestih. Dollfuss in kardinal vabita Hrvate nazaj v Avstrijo! Pozvala sta Hrvate, naj bodo tojahti "očetovskemu krovu** Avstrije, ki ge je sdaj prerodila "v duhu krščanstva"! DoUfussovi krvniki ispuščajo hitlerjevce is taborišč, da bo več prostora trn mučenje socialistov Francoski fašisti so vodno Ml nrodrznl Rudarji se zavzeli za žrtve Dol fusaovega režima Gillespie, 111. — Tukajšnja postojanka Progresivne rudarske unije je sprejela resolucijo, v kameri se je izrekla, da bo podpirala boj avstrijskih delavcev proti krvavemu Dollfussovemu režimu, ki je pobil na stotine delavcev, njihovih žen in otrok. Uradna kopija resolucije je bila I>oslana v odobritev vsem krajevnim unijam. Delavski list podprl Borahovo stališče St. Paul, Minn. — Senator Borah je bil v pravem, ko je izjavil, da ni nobene razlike med žilavimi individualizmom Hoov-rove administracije in planiranim industralizmom "newdealer jev", piše Minnesota Union Ad vocate, glasilo tukajšnjih stro-kovnih unij. "Asociacije delodajalcev dik tirajo določbe industrijskih pravilnikov", pravi unijsko glasilo. •To se očituje v navijanju cen in mezdnih redukcijah. Tovarnarji organizirajo kompanijske unije in odklanjajo priznanje pristnih delavskih unij. Deloda jalci dominirajo tudi vse vladne delavske odbore in vodijo odločen boj proti delavski reprezen taci j i v odborih za izvajanje določb industrijskih pravilnikov" "Krščanski" Dunaj ne mara a-meriških filmov Dunaj, 12. marca. — Dunajski komisar je prepovedal predvajanje ameriškega filma, v katerem je glavna igralka Mae West. Komisar je pojasnil, da novi "krščanski" Dunaj ne ms-ra takih umazanostl, kakršne vsebuje ta film. / Roosevelt suspendiral zračno pošto Washington, D, C. — Pred-sednik Roosevelt je v nedeljo u-stavll transportiranje pošte v letalih. Vsa ta pošta Je začasno premeščena v vlake, dokler "ne bo izgotovljen nov program, ki bo jamčil varnost za poštne pilote". Zatiranja dolavskih pra ! vlo na Kvbl Vlada zagrozila z drastičnimi kaznimi s namenom, da prt 'preči splošno stavko Havans. — (FP) — Predsed njjk Mendieta je suspendiral u-stavne garancije za 90 dni po vsej Kubi, da ubije kampanjo za generalno stavko. Za agita torje, ki "podžigajo revolto med delavci, je določil tožke zaporne in denarne kazni, za zunanje agitatorje pa deportacijo. Na podlagi predsednikovega u-ikrepa se lahko vsaka oseba, ki je aktivna v delavskem gibanju, dbtoži prevratnih činov in pošlje v zapor. Predsednikova palača je zastražena po močnem vojaškem kordonu noč in dan, ker se vlada boji nove revolte. Poročila iz vseh krajev dežele govore o n|xrpadih med stavkarji in vojaštvom. Ta poročila so ustme-na, ker je vlada zatrla vse opo-zicionalno časopisje. Socialisti konferirajo a komunisti glede enotne fronte Pari«, 12. marca.—-Francoska fašistična organisacija "Croix de Fue" (ognjeni kriš), ki sestoji večinoma is vojnih veteranov in katera je imela precej mrtvih pri zadnjih isgredih v Parku, ko so vojaške čete streljale ns U-grednike, je včeraj naznanila na svojem sborovanju, da v bodoče bo njena borba posvečena rdeči zastavi In prej ne odneha, dokler rdeči prapor popolnoma ne zgine iz Francije. S tem je bil napovedan boj socialistom in komunistom. Odbor socialistične stranke v Franciji Je te dni razpravljal o vprašanju konference s komunisti z namenom, da se ustanovi močna enotna delavska in kmet-ska fronta proti fašizmu. Med tem Doumcrguejevs vlada pere Stavlskijev škandal. Število obtoženih oseb, ki so v sveži s tem škandalom, Je naraslo ha 22. Vlada Je zaprla zastavljal nico v Bayonnu, kl je osredje tega škandala. "Robata politika", pravi Mellon o tožbi Pittsburgh, Pa. — Andrew W. Mellon, bivši federalni zaklad-nik in poslanik v Londonu, ki ga Je vlada obtožila, da Jo je osle-paril s prikrajšanimi davki, je zadnjo nedeljo povedal reporter-jem, da Je postopanje vlade proti nJemu "zelo robata politika" Rekel je tudi, da nič ne ve, zakaj je obtožen. Zvočna knjiga sa slepce New York. — Prva "govore-ča" ali zvočna knjiga, ki osvobo-di slepce tipanja s prsti po pri-vzdignenlh črkah po starem Braillovem sistemu, izide v apri lu. Tako naznanja Robert B. Ir-win, direktor Ameriške fundaci je za slepce. Zvočno knjigo oskr bi kongresna knjižnica. To ne bo knjisa po obliki, temveč aparat v katerem bosta spojena elektrlč ni fonograf In radio. Aparat bo majhen, tako da se bo lahko nosil v navadnem kovčegu. Iznajd toa tega aparata Je velikega pomena za slepce, katerih Je Združenih državah okrog 80,000 Kongresna knjižnica bo pretvorila v kratkem okrog WK)0 na vadnih knjig v te stroje, ki Jih bodo potem slepci poslušali. Postavna loterija za brezposelne v New Vorku New York,—Zupan La Guardia se bavi z načrtom postavne loterije, ki ima prinesti šestmesečno 10 do 16 milijonov dolarjev za brezposelne delavce. Načrt Je, da se organizira "korpo-raeija" in vsak član plača za pol leta. Vsakega pol leta se vrše "volitve" uradnikov z žrebanjem in vsak uradnik prejme $26,000 xa dva dolarja In pol, če bo "Izvoljen mmmmm M« m ko izžene me- šenarja i/ t.-mpls? Sor06-! '• ima jo }*J drže »rwo in va Dolga atavka čevljarskih delavcev New Yorit. — Ena najbolj 'dramatičnih bort> v sedsnjam še trohico stavkovnem valu je stavks pet-( svojo pamet «to čevljarskih delavcev v treh stanejo trez- tukajšnjih tovarnah. Stavkarji 4 j* ti na tla med vztrajajo na piketnl straži že 26 tednov in bodo o*tali še nadalj-HJ Pih 26 tednov, ako bo potrebno ■««•lis f*4i*tlč-n zakon pravijo voditelji. 12 u area.—Vče- - W glasovali v! Stavka notavlčarjev • novem zakonu Dalton. Ga. — Tristo delavcev . ki to ga sokol prvi korak k j* bil poražen s s proti 416,000. je zastavkalo v tovarni Real Silk Hosiery Co., ko Je kompenija odredila redukcijo mezde za deset odstotkof. Civilna volna v Avstriji: k» r. mmSm socialisti ia IM* ***** hruh sli granate na delavke slanevanjaàe palače, kale- Dunaj, 12. marca. — Avatrij-klerofašističnl diktator Dollfuss in nadškof ter kardinal Innitser sta sinoči pozvala Hrvate, naj bodo lojalni materi Avstriji, ki se je sdaj prerodila v "duhu krščanstva". Hrvatje sicer spšda-jo v Jugoslavijo, vendar sta kan-celar in kardinal govorila v takem tonu, kakor da Hrvatje ne smejo pozabiti, da so nekoč spadali v Avstro-Oersko. Dollfuss in kardinal sta sprejela grupo Hrvatov, ki je pozdravila Dollfuasa In lsjavlla, da Hrvatje ostanejo svesti katoliški Avstriji. Dollfuss je rekel, da današnja Avstrija daje Evropi sgled, kako je treba postopati s rasnimi manjšinami, Dalje je rekel Hrvatom: "Naša skupna očetnja-va Avstrija mora biti tudi vaš očetovski krov in toliko bolj, ker smo zdsj sačell preustvarjatl Avstrijo v duhu krščanstvj^ Kardinal Innitser je pa apeli-ral na Hrvate: MOstsnite vedno dobri katollčsni, dobri Hrvatje n dobri Avstrijci!" Avstrijski listi sdaj ns dolgo in široko razpravljajo o vrnitvi Habsburžanov, predvsem pa o preklicu »akona, ki prepoveduje Habsburžanom bivanje v Avstriji, Listi tudi omenjajo oposlcljo v Cehoslovskljl ln Jugoslaviji proti vrnitvi Habsburšanov ln se hudujejo, češ, da Js to "notrs-njs zadeva" Avstrije, ki sosedov ne sme brigstl. IhinsJ, 12. marca. — Denarna pomoč, ki prihaja is tujih delel in celo is Amerike za družine socialistov v Avstriji, strašno jezi Dollfussovo vlado in vse kaže, da bo ta pomoč od zunaj ustavljena. Vlada Je odklonila pomoč a-meriškega Rdečega križa, dovo-lila pa je organizaciji Quakers, da vrši pomožno delo med socialisti. Dollfussova vlada meni, ds lahko ona oskrbi vso pomoč, am-pak socialisti so tako arogantni, da njene pomoči nočejo sprejeti.. . Vesti o barbarskem postopa-nju s socialisti v zsporih ln taboriščih s« neprenehoma širijo. Zdaj so hajmverovcl začeli Izpu-ščati hitlerjevce iz taborišč, sa-mo da bo več prostora za socialiste. Zapori so tako natlačeni, da Jetniki ne morejo ležati. Are-tac I je se ps še vedno nsdaljuje-Jo; vsaka anonimna denunclacl. ja zadostuje, da Človeka zapro. Neko Ifl-letNo dokla na Dunaju Je bilo zaprti» tri tedne samo zato, ker Je "govorila o politiki" Prejšnje centralno glasilo socialistične strsnke "Arbelter Zeitung" Je začelo »pet izhajati toda od prejšnjega lista Je ostalo le Ime, vsa druga vsebina Je fašistična. List zdsj izdajajo in urejujejo fašisti • hajmverovcl. Prava "Arbelter Zeitung" Izhaja ps na Češkem enkrat ns teden In prihaja po podsemaklh (Hitih v Avstrijo. Delavci v Av-atriji so pripravljeni plačati visoko ceno za vsako številko vtihotapi J enega lista. (Hvorllev dela vitke šole v Wyomingu Cheyenne, Wyo. — V t««n mestu »mí v kratkem otvorjena d» lavrka šola, prva te vrste v tej drla vi. #i|M»nr«r Miller, tajnik biroja za delavsko vzgojo Ameriške delavske Merarlje, naznanja, da je pridobil več profesorja* s državne univerze za sodelovanje prt vodstvu šole. Državni delavska federacija J« že Sbrsla potrebni f»»nd sa vzdrževanje šole in s tem so bile vse zapreke, ki so ovirale otvoritev šole, odpravljene. PROSVETÄ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT slabimi M lajtwina m amw podpoknb jiwüt» •f Mi ».Ml*^ * RiMtlu: M JUruUo. *«•»• (M OM-«ni ta lUmméo H •• »• hfj- » MIA I» M M ¿«trt wt*. u CkiMC* ta CINTO rM u .»Im: for Ito U.lto4 |M>>tl Chitmgo) *•eona Tan-cek, 23-letna hči Iz znane Tan-cekove družine, je bila zadnji teden težko pobita, ko je avto, v katerem se je vozila, treAčll v voz ulične železnice. Neki drugi okupant avta, ki pa ni bil naš rojak, je bil ubit v tej kollziji. Miss Tancek se nahaja v bolnlft-niči. PeruAkova razstava Cleveland. — NaA slikar H. 0. PeruAek je zadnjo soboto razstavil v prostorih, kjer je bil prej Bukovnikov fotografski atelje, zbirko oljnatih s.lk In leao-rezov. Razstava bo trajala do prihodnje sobote. Novi grobovi Colorado Springs, Colo. — Tu je umrla Mary Ix>viin, po doma če Petrovčeva, stara 86 let in doma iz Brež pri Ribnici. V A-meriki je bila 25 let in zapuAča dve omoženl hčeri. Cleveland. — Umrla je Helena iSlmončlč, roj. Arko, stara 60 let In doma iz Sodražice na Dolenj skern. V Ameriki je bila 31 let In tu zupuiča tri sinove In Atlr hčere. Smrt v starem kraju Cleveland. — Mary Burja je prejela vest, da Je na Igu pr Ljubljani umrl njen brat Anton Grosman, stsr 33 let. V Ameriki zapuAča dve sestri. — I/>uin Hattč je bil obveščen o smrt svoje matere Karollne Batič v l/okavcu na Primorskem, stare 37 let. Pokojnlca je bila zadnjih 21 let v Ameriki ln se Je žele v zadnjem decembru vrnila v stari kraj. V Ameriki zapuAča dva aino\a in dve hčeri. Uvaianie milHarbma na nemških železnicah Iz statističnih podatkov, izvaja berlinski profesor dr. Weis-bach v svoji novi knjigi, vemo da je povprečna življenjska doba zlasti v Srednji Evropi naraščala. V zadnjem času je opa žiti zastoj, a tudi tam, kjer tega zastoja ni, opazujemo, da po-edinci prej ostarajo, tudi če ži ve dalj časa. Vzrok za to vidi avtor v našem žlvljenskem načinu, posebno pa v naši tehniki. Naipredek nam je pospešil način gftianja in nam ustvaril okolico, ki posega čedalje bolj vsiljivo in hrupno v naše življenje. Čedalje svetlejši umetni svetlobni viri nam dražijo oči, promet in drugi momenti nas dražijo čedalje bolj z nadlogo prahu, Pred vsem pa razbija človek s svojimi svetlobnimi viri naravno ritmično meno med dnevom in nočjo, delom in počitkom. Naravno de- takšno boleznijo. Tudi na športnikih, ki so nedvomno zdrav tip, opazujemo po težkih bojih določeno bledoto obraza, kar pa je povsem normalen pojav. Nastala je le tako, da so se žile v velikem telesnem naporu izredno stisnile, tako da kri ne more preplaviti kože in ji dati normalno barvo. Na podlagi bledega ali rožnatega obraza je mogoče sklepati z neko sigurnostjo na zdravje kvečjemu pri otrocih in zelomla dih ljudeh, a še tu zmote niso izključene. Med navadno bledoto in tako zvanim "zdravim licem" je pa celo vrsta raznih barvnih odten kov, po katerih more vešč človek precej zanesljivo sklepati na razna organsko bolna stanja pri sočloveku. Pri ljudeh, ki trpijo za dolgotrajnimi, izsuševajočimi boleznimi, kakršne so tuberkuloza, malarija, rak, naletimo n. pr. prečesto na neko posebno rjavkasto barvo obraza. Pri lju deh, ki trpijo na jetrih, je ta barva nekoliko temnejša z rumenkastimi odtenki. Izrazito rumene obraze dobimo predvsem pri bolnikih na žolču. Pri teh se lovno prilagoditev najdemo leveč- pri vuiiiikiii iih ¿uivu. xii bc jemu še v poljedelstvu. Ce po-| tudi očesna belina pobarva očlt-gledamo logično zgradnjo člo- no rumeno. Modrikaste ustnice ve*kega telesa in njegovih Živ-j ln obraze kažejo na bolezni srca ljenskih izrazov, nam bo postalo in dihal, posebno izrazito modri- brez nadaljnjega jasno, da pomeni vsako hitrejše gibanje, nego ga lahko dosežemo z lastnimi nogami, močnejšo zaposlitev naših čutov, nego jo je predvidevala narava. Podaljšanje svetilnega dražljaja z uporabo u-metnih sveti) po zgledu dneva cbromenjuje hedvomno naše oko. Seveda se ne bo hotel nihče odpovedati civilizacijskim pridobitvam, a gre za to, da se Obva-rujeiho preutrujenosti in da se primerno odpočijemo. Nesmo-trenl "odpočitek" nam lahko še bolj škoduje nego dražljaji med delom. Prekomerna zaposlitev naših čutil v okviru modernega življenja nam odpočitek usmer ja na vsak način v čim večji mir in enoličnost. A posploševati te trditve seveda ne moremo. Človek, ki dela pred vsem na prostoru zraku, se bo pod streho če-sto bolje odpočil nego na naj-lejšem gozdnem sprehodu. Fi-nomehanlk se bi morda lahko odpočil; če bo poslušal koncert z zaprtimi očmi. Kdor dela ves dan sam, pojde za odpočitek najrajši med ljudi, v samoto pa tisti, 'ki ima čez dan z ljudmi in truAčem največ opravka. V vsakem primeru pa je skrajno ne-srnotreno, če bi se hoteli po dnevnih hrupih dbremenjene živce pomiriti s še večjim hrupom, na kasto barvo imajo takšni ljudje v akutnih primerih — pomislimo na primer na astmatike in podobne bolnike med napadi dušenja. Sploh so "nenaravne barve Obraz vsaj pft*' belokožcih še najsigurnejši vnanji znak raznih bolezni, a tudi tu je treba bolezen ugotoviti še po drugih znakih in metodah, preden j* možna definitiva sodba. Razni načini prehrane^n podobne vna-njo okoliščine dado človeku namreč tudi lahko nenaravno barvo, pri tem je pa lahko zdrav kakor riba v vodi. Tudi nekatera zdravila imajo to lastnost, da človeku prebarvajo obraz na nenavaden račin. vezovali na poskuse, s katerimi pleeu itd, kakor se točesto'do4ieflB€nia.I!,In Franklin Prviö od' gaja. Barva obraza ia zdravje Varljivi in zanesljivi vnanji znaki zdravstvenega stanja Karni ukrepi Hitlerjeve vlade kaiejo, da se Nemčijs lajno oboroluje Berlin. — (TIR) — Železniško ministrstvo je te dni poidalo o-kndnieo, vHohujoče Instru krije, po katerih se ho morsla ravnati velika armuda fl7(MMX> železniških delavcev. Te indiMtrukcije se iflane, da mora vsak železniAki Uelavec |km| 35 letom staronti isistati član po državi priznane telovad-ne organizacije. Ako je ie člsn Hitlerjeve napadalne Mrmade, organi zarije jeklenočeladarjev ali , železniške policije, lahko vpraAa za Izvzetje al teh ukr . po v. Starejši delavci, ako kc fizič> no apoaohni, morajo tudi pontnti člani "tek»vadnili" organizacij in učiti ar rabe on* j* V »i drugi, katerih se na temelju zadostnih razlogov ti ukrapi ne tičejo, pa lahko postanejo panivni člani teh organizacij in Jim je b tem dana prilika do podpiranja njih t«triotičnih namenov, T« in slične inatrukcije faši-stičnega režima, ki zahtevajo militariatlčn* vašbaujv nemških delavcev pod raznimi pralvezami, jasno kašejo,- da «m- Nemčija tuj Itn uburutuje. "Videti ste slabi" ali "Barva vam Je zdrava," to so reki, ki jih slišimo vsak dan iz ust ljudi, reki, ki zvenijo samo kot površne uvodne banalnosti k drugačnim j h »govorom. Ilnoma krivo je naziranje, da kažejo rdeča Ika zdravega človrlAi, bleda pa tiolnega. 8tro> kkih bolnikov, n. pr t tičnikov na pljučih v nekem določenem stadiju, ki kažejo na videz zitrava. rti*nata lica. Po drugi Ntfani so drugače «dravl, morda le nekaj preobčutljivi ljudje, ki kaj hitro spremenijo barvo svojnga «štraia, od rožnate \ hiedo, iz blede apet v rožnato itd., ne da bi Imelo to najmanjše s veze t njihovim adrav-stvenlm stanjem. Takšne spremembe temeljijo pač rade tudi na |M>v*«m pmhlčnih momentih, jezi, vaaelju, presenečenju Itd. in nimajo »otjenega opravka z organskimi vzroki, najmanj pa Umetni bliski z napetost jo 10 milijonov voltov -- i ;i Po vseh deželah sveta se trudijo fiziki in tehniki v zadnjih letih, da bi na umeten način proizvajali visoke električne nape-tonti, kakršne ima narava na razpolago v svojih bliskih in ki obsegajo mnogo milijonov voltov. Prvi poskusi te vrste so bili v principu zelo preprosti in so na- stroški preveliki v razmerju z doseženimi rezultati. Pot je bila teoretično pravilna, uspeh pa praktično premalo zadovoljiv. Vrhu tega so eksperimenti na Monte Generosa zahtevali tudi človeško življenje, tako da se morali z Thjimi prenehati. To tem bolj, ker je znanost med tem nadla druge, uspelnejše poti. V laboratoriju cambridgeske-ga vseučilišča so postavili stroje, ki so bili zmožni producirati 6 do 6 in v zadnjem času celo 1 milijonov voltov. Elektromagnetne naprave tega laboratorija, delo pomembnega fizika prof Kapitza, so pravo Čudo moderm tehnike. In kadar stopijo v akcijo, se mora na stotine metro\ daleč umakniti vsako ¿loveškt bitje. Ce bi namreč po kakšnem nemilem slučaju med skeperi-mentiranjem prišlo kaj narobe Če bi nastala kakšna eksplozija bi bili učinki strašni. V najnovejšem času je prvenstvo za proizvajanje najvišjih električnih napetosti prešlo apet v Ameriko, in sicer na tehnolo-iki zavod v mestu Cambridgeu v državi Massachusetts. Tu so montirali elektrizirani stroj, k producirá električno silo na elek trostatični podlagi, torej na precej starinski način, ki ga poznamo prav iz prvih ur Aolskegf pouka o elektriki. Toda ta stroj je že po svojih dimenzijah nekaj nezaslišanega, nekaj takšne ga, česar svet do danes še ni videl. Ljudje, ki upravljajo ta stroj, so pravi palčki v primeru z njim. Tu se proizvajajo bliski katerih napetost znaša do tO mi lijonov voltov. Ti bliski nastajajo med obema kokktorjema stroja, ki imajo obliko alumint-jastih votlih krogel s premerom 5 m. Krogli sta montirani na 8 m visoka cilindra, ki se lahke bližata ali oddaljujeta drug od drugega na dveh vozeh, oziroma po tračnicah, s čimer nastajajo daljši ali krajši bliski. No tranjoBt obeh krogel in cilindrov je za laika nepojmljiv kaos vseh mogočih električnih vodov in rabi obenem kot kabina za raziskovalce, ki vršijo eksperimente. Tu v notranjosti ogromne priprave, so namreč absolutno varni pred velikanskimi energijami, ki se nabirajo na površju krogel in preskakujejo med njima. Poskusi, ki jih vršijo s to napravo, pa rabijo tistemu največjemu smotru, ki ga imata današnja fizika ln tehnika: drobitvi atomov. Končno moramo omeniti, da je prve poskuse s toki visoke napetosti in za proizvajanje umetnih bliskov vršil naš slavni rojak Nikola Tesla v Ameriki. KakBMBaDBBBjflBhBiali Po "Neues Wiener-Journalu* kril orjaške električne sile, ki se tvorijo v zemeljski atmosferi. S svojimi slavnimi zmaji je takrat izvabljal električne iskre iz oblakov. Tudi pri poskusih nemških raziskovalcev na Morte Genero-sa ao bili naravni bliski tisti mogočni rezervoar, iz katerega naj bi črpali električne aile več milijonov voltov. Nemška eks-pedicija je na omenjenem hribu ustvarila prav zamotano omrež je, ki naj bi zbiralo bliske. Ne ta način so res dosegli elektrlč ne naboje do 3 milijonov voltov, toda prav kmalu se je izkazalo, ds so bile priprave (r Včeraj dne 15. febr. 1934 je pisal gornji dunajski dnevnik o prvi juitifikaciji delavca dunajske vstaje sledeče: Delavca M. so postavili pred preki sod ob 14. uri in ga po kratkem zaslišanju prič tudi takoj obsodili na smrt na vešalih. Državni tožitelj je sicer sam priznal, da ob času, ko so delmv. ca M. prijeli, še ni bil nabit ra* glas o prekem sodu, ampak šele pol ure pozneje, toda radio je razglasil preki sod že 10 minut po 2. uri in vendar ne more vsak državljan zahtevati od nas, da bi mu. objavo prekega soda dostavili na dom ... Nadalje je državni tožitelj izjavil, da sicer tel ni nobenih dokazov da je de-lftVfec M. res tudi streljal, ali sploh rabil orožje. Toda to po mnenju državnega tožitelja sploh ni potrebno, glavno je, da so ga prijeli iz vrst borečih se delavcev. Uro pozneje je bil obsojeni v samotni celici, kamor sta se prišla poslovit žena in sin. In zopet uro pozneje so prenesli Obsojenega, ki je bil težko ranjen in ni mogel sam hoditi, na morišče. Z njim je prišel tudi du hovnik, ki je bral pred njim molitve i . . Prišel je krvnik V črni obleki in s črnim klobukom na glavi pa s Črnimi rokavicami. Ko so obsojenega zagrabil' krvnikovi pomočniki, je obtože ni "besno govoril marksistične fraze o človekoljubnosti, pravičnosti, bodočnosti delavskega raz reda, enakopravnosti in ljuto na padal postopanje prekega soda . . Labudjo pesem obsojenega delavca zadnje trenutke pred smrtjo pa so prekinili krvnik in njegovi pomočniki, ko so izpod obe šenega sunili podnožnik. • t Gornje poročilo povzemamo dobesedno iz znanega dunajskega "Journala", Svojo sodbo c piscu tega strahotnega poročila o listu in vseh onih, ki so nazorov okrog tega Časopisa, si bo lahko napravil vsak sam. Vprašamo samo eno: Kdo bo verjel c|a opleta Človek na morišču, ko gleda smrti v obraz, s frazami? Ml smo trdno prepričani, da je govoril obsojenec takrat ne fraz ampak strahotno obtožbo onih ki svojega sovraštva ne morejo zatajiti, niti ob veličanstvu smrti. D. P. TOREK, 13. uj tiče kvalifikacije za cijo itd. Komisar McCormaek u. ril: "Napravili ,mo predek v zboljšanju tlT žaja. Ni več "raids" n*^ ne shode, ni aretacij br nega postopanja. Slučaj^.! rih so padli od 1000 na 5001 Je bilo upravičeno, j« bil bondov znižan na avoto, more inozemec plačati, da ai skrbi začasno svobodo, k'1 Je našlo, da je inozemec, ga značaja in slovesa, j« puščen na svojo častno L v varstvo družine, odvetnil li kake dobrodelne organu Kjerkoli je mogoče, se ^ začetno in končno zaslišanje] Učnim imigracijski.-n insu Jem. Uredilo se je se prepreči ločitev družine h da se dajejo sredstva za odvisnih sorodnikov onih ij cev, ki jih je treba dc_. Dandanes, kar se tiče deo cije, se največ poudarja ranje kriminalnih inozer Komisar poudarja potr galnega postopanja. Na morajo nabirati ne le del ki so proti inozemcu, mani] rajo tudi uvaževati vsa deji ki so njemu v prilog. In v i jih predlogih morajo poud ti obe fazi dejanskega it Komisar tudi poudarjal uradnikom, da "uljudnost zir prav malo stane, ali ji boljše sredstvo v izvrševanjo) Šega dela". Vladni odbor odredil volitve Ashefooro, N. C. — Med več sto nogavičarji, ki so zastavkali v tovarni Bossing Co. pred desetimi tedni, in upravo je bilo s posredovanjem pokrajinskega vladnega delavskega odbora sklenjeno premirje. Stavkarji so šli v boj za višje plače in priznanje unije, vladni odbor pa je sedaj prisilil kompanijo na svobodne volitve, pri katerih se bodo delavci lahko izrekli za svojo ali kompanijsko unijo. Volitve se bodo vršile pod nadzorstvom vladnega odbora. Ajritirajte za Prosveto i fef j h\ I Za pravično postopanje nanram iaozemeem Seoialisti na Pi sprejeli nov Izrekli so se za delavsko i turo v dobi prehodi Sedanji komisar za priseljevanje in naturalizacijo je z ozirom na razne upravičene kritike proti prejšnjemu ravnanju svojega urada poudaril, da "prosekucije" ne smejo nikdar degenerirati v persekucije". Z drugimi besedami, da izvrševanje zakonov, kar se tiče inozemcev, r.e sme. nikoli napraviti vtis zatiranja." Da novi duh preveva sedanjo upravo tudi, kar se tiče depart-menta zardelo in urada za imi-gracijo in naturalizacijo, je razvidno iz okolščine, da je sedanji komisar Danlel W. McCor-mack dal pripraviti vrsto študij v svrho, da priseljeniški nadzorniki, naturalizacijskl izpraševa-telji in drugi uradniki tega federalnega urada dobijo boljše pojmovanje o novem naziranju federalne vlade Varšava. — Na zadnji venciji v tem mestu so k j poljski socialisti izrekli ui lucionarni socializem: u sko diktaturo v prehodni in za ekspropriacijo kapit predvsem veleposestnikov, I fov in baronov, ki so glavni| dajoči faktor v drŽavi. Kot nemški socialisti poljski niso zavrgli demok nih načel; izrekli so se u | no delavsko demokracijo pol solldaciji revolucionarne in revolucije same. Ko deli kmetje dobe vlado v roke, I glavna naloga, da uničijo cijo in ji onemogočijo Sele ko bo to doseženo, bo i pila doba demokracije, prtve letarske in kmetske demol je. i-......... Konvencija je sprejela ofc program za gradnjo socialll družbe. Važno točko tv« grarni del programa — P« je v pretežni večini poljsi država. Delavska in k« vlada bo ekspropriirtla vat posestva ter zemljo dala a kmetom in delavcem. Za diktaturo se konvendj izrekla soglasno, ampak i no. Hesolučijo o tem vprt ju Je predložila ekieln stranke. "Z večino ste sklenili, M vlada za socialistično n strukcijo človeške druibe' hodnji dobi vlada diktature-pozabite pa, da bomo pr« tom ostali smešni, če t* rt» je ne podkrepimo r resni> rA vo silo. Naša prva naloga A ustvarimo to silo. To boai segli'le z neutrudljivo koop« jo vseh članov stranke".» besedami je predsedniki» zaključil konvencijo. Med radikalnim elementj Poljskem je zadnje čaaepn« večjega zedinjenja. P^ ^ m T' "1 Um%r* "ml kralj Uo- So "mhiT ** nrkMi Hni p,,lrm'ko - * ' Jv stvareh imi- _________________ gracije in naturalizacije in o Člo-j meseci so se socisli«tom t veških vprašanjih, ki so vedno žili tudi levičarski v zvezi z imigracijo in naturali-| trockijevci in skupins. ki a racijo. t | imenovala antistalinovc* Sn podlagi teh študij je bilo ma "komunistična op* ^ pripravljenih mnogo predavanj i ožjega sodelovsnja j« P" za uradnike te službe. Prvo iz- ~ ' med teh tedenskih predavanj vsebuje pregl«i kritik imigra-cijske in naturalizacijske službe v prošlosti. Izmed drugih navaja izvenzakonlte metode, ki so bile v rabi pri zaaledovanju inozemcev, nezakonito bivajočih v tej deželi. Take metode so bile na pr. aretacije brez zapornega povelja (warrant), držanje Inozemcev v zaporih brez zaslišanja. dejanske fiaične zlorabe ino-zemcev in "third degree" načini ob zaslišanjih, nepotrebni zapori. poudarek na kvantiteto in ne na kvaliteto deportacij, pre-uvafevanja tehnikalnosti, pomanjkanje enoličnosti, kar se ma Ožj**« ■ , med židovskimi Mf»1'^ organizirani v "bundu", in poljskimi V eksekutivo so HH vsi voditelji, ki »o v trdnjj zaporih v BrestJIto^ku ja proti Pilsudskijevein«« Tudi ofce« — Dajte mi knjifojf dolgočasno, temveč naj»» burljhro. J — Evo najViovej^^ nalnega romana. I<*l* je U umorov — Pa mi ga dajt. romane, ki je v nj' življenja. OKEK. 1' PRO S.V ETA Jugoslavije (livir*a peroflU ,k pozab v savinjski jh dolini , , „i^ 1« h», «">• . ,, f^j« Je »i1®1? ' j Okonino pri mm* Sl v nek^ |redj v^ je a ta ¡tr&v^č; t cerkev in župnije. Sel« Ne uspelo mnogim gaail-8 r tvom, da so pota ** ¿ode pa je za nad pol mi- ^neva je sredi vas* S POiar v nekem pos op-£ dimnika se je vnelo tra-ie podstrešja in nenadoma 0 oatreSje v ognju. Hitro » plameni selili s strehe na 10 in v kratkem času je go-deset poslopij, med temi tu-rkev in farovž. Visoki pla-in dim so bili videti daleč »vinjaki dolini. Z vseh stra-e prihitelo deset gasilnih tev i brizgalnami, ki se jim , grede popoldneva posreči-lalizirati požar, ki so ga po-do noči zatrli. Pogorelo je 10 hiš, močno je poškodovali znana cerkev s štirimi iki. Mnogo ljudi je ostalo strehe, pol vasi je zdaj sa- pogorišč. momor Mariborčana. — Ma-čan Anton Butolen se je nekaj dnevi pripeljal iz Ma-a v Slovensko Bistrico ter sobo v hotelu ¡Neuholdu. er se je zaprl v svojo sobo ie zastrupil z lizolom. Zgo-¡jutraj je lastnik hotela za-hud vonj po lizolu, pa je 11 tega vdrl v sobo ter našel lena mrtvega. Zakaj si je življenje, ne poročajo. taka znamenitost je gotovo oletno tekmovanje bekrij< icev za predsedniško čast aovanje se vrši vsako leto na zadnji pondeljek v februar-to je bilo letos 19. februar-akrat se zberejo v svoji go- 1 pijanci ter tekmujejo, kdo ne največ alkohola. Tekmo jejo zelo resno, čeprav dobi fovalec samo naziv predsed-bekrij za eno leto ter venec ¡h papirk okrog vratu. Tek-►jo tako vneto, da zahteva ¡kmovanje vsako leto nekaj nih žrtev. V Belgradu je kot r pijanec znan Cika Kola, ki i nekaj let sem zmagoval pri lah. Zmagal je tudi letos, češe je tekmovanja udeležilo ekaj mlajših pijancev. Cika , je star namreč že okrog 60 i je vse mlade posekal. Do-e venec rdečih paprik okrog u in naslov predsednika be za ono leto. Tekmovanje neev v Kragujevcu pa je za-ilo dve smrtni žrtvi. Tam-j« do letos veljal za naj ve-» pijanca 50 letni nosač Ili-ti je sku&al tudi letos obdr-nislov predsednika. Tekmo-»o v neki kavami, dokler ni i obležal pod mizo. Med pre-w v bolnišnico te umrl. Dru-■rt< v j<» bil brezposelni nata-StaniAa Pavlovič, ki je ne-frat m»«il tekmovanjem padel mizo, a ne je vselej opomo-b r nadaljeval s pitjem, no-1 ni obležal mrtev pod mizo. i "ta umrla zaradi vnetja tre-M organov zaradi prevell-množinc hudega alkohola h pripomniti da ni tc Mitov, ki *H 7.anjo zanimajo pjanci. marve* se zanima za-;javnost. I.isti na dolgo 'ir"ko opisujejo tekmovane predsednik pijan-! 'ka Kol*" j«* man po vsej ^Inki in uživa velik ugled. 'n,r* Pttdfnetakev v Ljub-r liani J,,! »ni in na deželi v ljub- iš JagodarlJe.) žepih tri kovance. Ko ao Ali z njim na dom, so našli tamkaj še 7 kovancev torej v skupni vrednosti 550 Din. Ko so še natančneje preiakali stanovanje, so našli tudi "kovnico", sestoječo iz modela za vlivanje petdesetakov ter iz raznih sirovin: svinca, čina, aluminija. Jakob pa je takoj izpovedal, da ni vlival konvance sam, marveč sta mu pomagals neki Tone is Rožne doline in neki Rudolf iz Trnovega, ki je po poklicu livar. Policija je aretirala še nekaj ljudi, obdržala pa je v zaporu samo prve tri, ki pridejo pred sodišče. •ki "kol Ml ■ »zaiti kt* J*, ter ri ki U;, I so He Že dalj časa |i< ti Avtobus povozil deklico V Stepanji vasi pri Ljubljani ae je pripetila 20. febr. proti večeru smrtna nesreča. Po hribčku proti cesti se je sankala 10-letna Anica Grosmanova iz Ste-panje vasi, ki so ji dva dni poprej pokopali očeta. Ko je okrog šestih zvečer pridrsela s sanmi na cesto, je prav tisti hip pripeljal po cesti Magistrov avtobus iz Sostrega, Ker hiša ob cesti onemogoča razgled, ni videl šofer deklice in ne deklica avtobusa. Šofer je sicer v zadnjem tre-notku zavozil v stran, a deklica je bila že pod kolesom, ki je šlo čez njo. Dobila je tako hude poškodbe, da je bila v hipu mrtvai Vest o nesreči je težko zadela mater, saj je šele pred dvema dnevoma pokopala svojega moža. Novorojenčka ata Izpostavila. — V okolici Vranskega stanuje v koči, ki leži nekoliko v stran od vasi, delavski zakonski par. Mož in žena, oba sta živela težko. Pred nekaj meseci pa sta dobila še otroka. Bkrbelo ju je, kako bosta preživljala otroka, ko še sama nimata in atradata, otrok pa stradati ne sme.* Sosedje so vedeli, da sta dobila o-troka, a ker stanujejo bolj daleč, niso slišali, da je lepega dne v koči nehalo jokati. Cez čas so pa le opazili nekateri, ki so ho* dili mimo, da ni več videti, da bi v hiši še kpela novorojenčka. Tisti čas ,pa so v dve urf oddaljeni vaai St. Jurij našli v hlevu nekega •posestnika majhnega o-troka, zavitega v cunje, za katere je bil zataknjen listek z napisom: Otrok je krščen, ime mu je Franček. Posestnik, v čigar hlaivu so našli otroka, se je za otroka zavzel ter so ga začeli domači negovati. Potem pa so orožniki ugotovili, da je otrok iz vronske okolice, kar ni bilo težko najti, ker je bilo otrokovo i me pravilno navedeno. Oče in mati sta oblastem priznala takoj, da sta otroka zanesla sama v hlev, ker nista imela n^ denarja ne živeža, da bi lahko otroka redila. Nesreča na progi.—Ob prog med Bučecovci in Hrastjem Moto je korakal 75 letni Julij Rau tar iz Murftčaka. Ker je zelo gluh, ni slišal prihajajočega vlaka, ki je pripeljal za njim. Strojevodja je dajal znake, ki jih pa Rau tar ni elišsl. Strojevodja je sicer hitro začel ustavljati vlak, a preden je obstal, je lokomoti va že podrla Rauterja ter mu prizadela mnogo poškodb. Dobi je mnogo ran jpo obrazu, mnogo notranjih poškodb ter mu je tudi zmečkalo deano stopalo. Star čka so naložili na vlak ter odpeljali v Gornjo Radgono, kjer so mu nudili prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so malo upaj6,"da bi mu rešili življenje. Človekoljubni davkarjl v Zagreb« Odkrili so v Zagrebu sleparije v mestnem davčnem uradu. Sleparije so vršili uradniki že kakih deset let, a šele zdaj so jim prišli na sled. Nekateri davčni u-radniki so dajali svojim znancem potrdila, da so plačali davek. Za potrdila so prejemali seveda razne nagrade. To so prak-ticiraii predvsem pri taksah na avtomobile. Pozaprli so nekaj teh uradnikov in so mislili, da je stvar v redu. Pa ni bila. U te afere se je rodila druga In izkazalo se je. da ao imeli v davčnih uradih cel sistem, po katerem so delali. Višji davčni uradnik Bosanovič Je vodil evidenco o plačanem kuluku (posebnem davku za ceste). Pri nJem ao našli posebno beležnico, v katero je zapiaoval svoje kliente, ki jim je bil 4aJ potrdila o plačanem kuluku, čeprav ga niso plačali. Na to beležnico je celo napisal humori-stičen naslov: "Tjeraj kuluk!" Zdaj so oblasti osumile ves davčni urad in vse njegove oddelke sleparij, tako da bodo v vseh uradih izvedli strogo preiskavo, da doženejo, ali niso o-Škodovali tudi državno blagajno pri raznih davkih na taksah. I-men visokih uradnikov, ki ao zapleteni v to afero, seveda ne objavljajo. Begunci iz Avatrije. — Po zlomu socialnodemokratskega gibanja v Avstriji je preko naše meje pribežalo več avstrijskih beguncev socialistov v našo državo. Oblasti jim niso delale ovir ter so jim dovolile azilBko pravico. Nastanili so se v Mariboru tjer so socialisti takoj osnovali odbor za pomoč avstrijskim beguncem ter v Delavski politiki objavili poziv vsej javnosti, naj s prispevki pomaga beguncem, ki nimajo zdaj ne doma ne sred stev. Nekaj beguncev je prišlo uudi v Ljubljano, kjer so jih nastanili v Delavski zbornici. Socialistična zmaga pri rudarskih volitvah H%iun bitja 2ivijo v najglobljih globinah morja in v ognjenih valovih podzemlja V zadnjih tednih je nastal globok molk okoli znamenite pošasti Lochneškega jezera. Čeprav ao jo videle verodostojne priče in so jo tudi fotografirale, je izginilo upanje, da bi jo dobili v roke in svet ni več prepričan, da gre za kakšnega predpotopnega zmaja. Se vedno pa Je ostalo odprto vprašanje, ki je v tem času zanimalo milijone ljudi: A-11 so na svetu bitja, ki jih še ne poznamo? Človek, ki ve, da ni na zemlji nobenih "belih lis" več in da poznamo vsaj v grobem celo pre dele obeh tečajev, bi bil pripravljen, odgovoriti na4o vprašanje brez nadaljnjega niil^no. Ven- V nedeljo 18. febr. so se vr-i lile v rudarskih revirjih Trbov-je, Hrastnik, Zagorje, Huda jama itd. volitve obratnih zaupnikov. Nacionalistična strokovna brganizacija si je na vse načine prizadevala, da bi si priborila vsaj nekaj zaupnikov. Da bi tc dosegla, je akušala doseči novo volilno metodo: vsak obrat naj voli posebej. Pravila pa pravijo, da volijo vsi obrati v enem kraju skupno, in kdor dobi večino, dobi zaupnike. To pravilo so hoteli nacionalisti ovreči, ker ao vedeli, da ne bodo dobili v nobenem obratu večine. Nakana pa jim ni uspela. In tako ao bili v vseh revirjih izvoljeni zaupniki socialistične liste. Zanimivo je razmerje gla sov v Trbovljah. Socialisti so dobili 1409 glasov, nacionalisti pa 627. Te številke so zanimive, če pomislimo, da so se pri volitvah delavsko zbornico pokazale prav narobe številke. Takrat ao nacionalisti v Trbovljah; dobili 1444 glasov, socialistična lista pa 509. Takrat ao nacionalisti hoteli trlumfirati, pa so rajši o-pustili, ker je vsa Slovenija ob takih številkah vedela, da ao nacionalisti vtihotapljali svoje glasovnice. Pri občinskih volitvah in sedanjih volitvah obratnih zaupnikov pa Je bil izid e-nak: zmagali so obakrat socialisti, ki so jih podprli — v boju proti nacionalistom — tudi pristaši Jugoslovanske strokovne zveze (krščanski). Nacionalistična strokovna zveza je doživela nov poraz. Stotake ponarejal. — V Mari boru so se pojavili pred tednom ponarejeni stotaki, ki jih je po-liclja ocenila za "slabo ponare-jene". Izsledila Je ponsrejevalca v osebi 86 letnega trgovskega pomočnika Hugona Perka. Ko ac stopili detektivi v njegovo stanovanje, ao ga zalotili ravno pri ponarejanju. Ravno je tiskal bankovce, pa so mu pobrsll nekaj že natisnjenih bankovcev in vso pripravo za njih tiskanje. Izročili ao ga sodišču. dar ni nobeno pretiravanje, Če trdimo, da poznamo n. pr. ote mlj-e okrog Kopernikovega krožnega gorovja na luni dosti bolje in točneje nego neka ozemlja o-srednje Brazilije ali Oirednje Afrike. Tu so doslej povsem nedostopni velikanski pragozdi in lahko je mogoče, da živijo v njihovem dušljivem ozračju, v njihovih temnih skalnih jamah bitja, ki jih ni registrirala nobena prirodopisna knjiga. Saj bi ne bilo prvič, da je znanost naletela na živali, o katerih prej noben človek ni imel niti pojma. Poglejmo n. pr. v globine oceanov. Še do 1. 1840. so mislili, da v globini 100 m pod gladino nI možno nobeno življenje, toda potem je odkrila slovita Halla-engerjeva ekspedicija in za njo druge tisoče in tisoče bitij, ki- so živela dosti, dosti nižje in ki so po svojih oblikah predstavljala deloma povsem nove vrste: ribam podobna bitja s teleskopskimi očmi, bitja, ki si sama svetijo v neprodomi temi morskih globin, polipi, korale, morske lilije, radiolarije itd. iNekega dne so iz oceanske glo-bine izvlekli celo nekaj, kar Je obetalo pojasniti zadnje akrlvno-sti o bistvu in nastajanju življenja: sluzi podobno maso, po sestav! skrajno primitivno, ki n" bila živa, a je po vsem videzu skrivala v sebi vse podlage za življenje v sebi. Veliki nemšk naravoslovec Haeckel je menil da je človeštvo rešilo eno najvaž nejših ugank sveta, kajti iz te sluzne mase, ki nastaja na mor skem dnu iz slučajno skupaj do šlih snovi, se razvija življenje samo po sebi, najprvo v enosta-ničnih bitjih, potem v zamota-nejših večstaničnih do rib in vretenčarjev. 1 al je ta uganka kmalu dobila še drugo, porazno rešitev: Hudomušen Anglež, naravoslovec Buchsnsn, je prlše nekega dne in dokazal, da Je ta dragocena prativljenjska aluza čisto navaden — mavec, ostanek tovora nekega potopljenega an gleškega parnika ... Toda resnično čudovitih biti, ima svet vendarle še vedno ne kaj v zalogi. Pred nedavnim je vladalo še splošno In tudi znan stveno podprto nazlranje, da noben živ organizem ne more dal, Časa in kaj šele trajno živeti v temperaturi okrog lOO stop. O-gen j je uničevalec vsega fivega. Pred tremi, štirimi leti pa je odkril švicarski raziskovalec dr. Spengler v kamenju južnoafriških rudnikov, v kepah aluminija in v vreli smoli enostanična bitja, ki jim temperatura 200, 300 stop. nad ničlo ni mogla do živega. S to najdbo je pfebil veliko luknjo v dogmo o mejah življenja, ki je veljala dotlej in človeška fantazija ima prosto pot, da si izmišlja nova, neznana ozemlja življenja. Gotovo je treba še mnogo poguma za domnevo, da bi utegnilo življenje bivati tudi v tistih spodnjih plasteh zemeljske skor-jeK kjer se kamenine, kakor granit, topijo v vročini kakor maslo. Morda pa je le res, da ute-gnejo tudi v tem podzemeljskem svetu živeti bitja, ki se v nje-govih vrelih valovih počutijo prav tako dobro, se hranijo, množijo in umirajo kakor ribe polipi, morske lilije in radiolarije v brezdanjih globinah oceanov. PROBLEMI PRISELJENCA Pritožbe proti prekriUtvam ko-dekaov NRA? "PAGIJACCI" — Vlogo Cania v Leoncaval-lovi tragični operi "Pagliacci"— pripoveduje Giovanni Martinel-1 i—■—k.i jo je v soboto dne 10. marca broadcastala Metropolitan O-pera Association, je običajno pel slavni Caruso. — Ko sem prišel pred leti v Ne,w York, še nisem te vloge na-Študira). Slednjič aem se je vendarle lotil. Po Carusovi smrti js pa ta vloga takorekoČ na mojem dnevnem redu. Več sem Jo pel kot katerokoli drugo, Itvzemšl morda vlogo Radamesa v "AidP. Leoncavallo ni komponlral samo godbe, pač pa je spisal tudi libreto. Snov je povzeta po nekem tragičnem dogodku, ki se je završil v njegovem rojstnem kraju. Leoncavallov oče je bil sodnik ter je vodil obravnavo proti krivcem. Dejanje se vrši v mali kalabrijski vasi na velik praznik. V vas pridejo potujoči komedij an- Vprašanje: Ako ae delavec pritoži proti% delodajalcu, ki se ne ravna po kodeksu NRA, ali se pove delodajalcu ime pri tožitelja? Tudi mi povejte, kje je mogoče dobiti prepis induatri alnih kodeksov? Odgovor: Ime pritožite, lja ostane tajno, kajti drugače bi bil -v>4^evarnostl, da ga delodajalec odptisti. Za pritožbo na, se vporabi uradna tiskovina, k jo je dobiti pri vsakem poštnem uradu. Pritožba naj se pošlje na "district compliance director" v onem okraju, kjer Je sedet podjetja. NI treba zapriseženega ;?odplsa pred notarjem, ali seveda taka pritožba v obliki afflda-vita ima več veljave. — Kar se tiče prepisov raznih "industrial codes", Jih morete dobiti od "district compliance diroetor" ali od ."Superintendent of Documents", Washington, D. C. Vsak prepis stane 6 centov. Najvišji zneaek poitfie nakaznic* Vprašanje: Koliko denarja se more največ poslati po tom poštnega Money Ordra? Odgovor: Najvišji zne-sek je $100, ni pa nlkake omeji t ve, koliko Money Ordrov smete kupiti. Zato, ako hočete komu poslati, recimo $200, morete kupiti dva Money Ordra po $100. Flis. Vzrok za ločitev žena nekega češkega Indu dustrijca je šla k odvetniku in mu rekla, da se bo ločila od avo joga moža. ,, "Ali imate tehten vzrok?" Jo vpraša advokat. "Imam ga. Na desni roki svojega moža sem včeraj vldelš vs lik brlljantnl prstan." "Oprosite," se začudi odvet nik, "to vendar ne mor« bit vzrok za ločitev!" "Pač. Desna roka mojega mo^ ža Je namreč njegova tlpkarl ca.' ) t #7/1 L p S if} /1 1 ; i J f* 14» 4 il «lik. I« P.rlu I*— »dnjlh MtellMh l«rr«l«. IMwl rir«tl b.rl- atva. Giovanni Martinelll tje, postavijo provizorično gledališče in se pripravljajo na va-černo predstavo, Canio, ki ju glavar družbe, pije v vaški krčmi, dočim dvori lepi ženi Neddi grbastl klovn To-~ nio. Nedda ga udari z bičem, on ji pa priseže maščevanj«». Neprestano ji je zu petami ter razkrije, da namerava pobegniti s čednim In bogatim kmetom Silvio. Naklep izda glavarju, ki je pa prepozen, da bi spoznal ženinega ljubimca. Kot dober komedijant pa hoče odigrati svojo vlogo do konca. Ob avojem nastopu zapoje krasno arijo "Ridl pagliac-lelo". \ Drugo dejanje je nekaka igra v igri. Nodda Igra nezvesto Ženo, Canio pa vgranega moža. Canio se izpozabi v vlogi In zahteva od svoje žene, naj mu Izda ime svojega ljubimca. Canio potegne nož In jo zakolje. Silvio JI pribiti na pomoč, pa tudi nJega zakolje. Zagrlnjalo pade, in Cania mrmra:—-Konec komedija. Pri solatni predstavi, ki Js bila broadca*tana pod pokrovi-teljatvom Lucky Strike, Je pel vlogo Cania * Giovanni Marti* nelli, Neddo je ja la Quotum Mario, Uwrenee Tibtkit Je bil To-nlo, Alflo Ted«* o IJepiMí, George Cehanovaki pa Silvio. Vlnzenzo Belezza J« dirigiral. Poleg opere "Pagliacci" so dajali tudi opero "Halóme". . NKKAJ Z A VHR Statistika govori, da oboleva Čedalje več ljudi za angino pastoría. Človeško t< lo sestoji V glavnem iz vode, In sicer Je vsebuje telo odraelega /loveka 50 odstotkov, telo novorojenčka pa 66 odstotkov. O pitju vodu med Jedjo se strokovnjaki i« niso mogli z*dl-niU. Nekateri ga smatrajo za ftkodljivo, za kar pa nI n<4>enlh dok*"»v, Seveda se človek mad JadJo vode ne ume preveč nalo-kati. Ce t« čuti močno tejo, naj ae napije d«4*rega čaja pred jedjo ali po njej. Med J«djo pa zadostuje nekoliko požirkov, da napravijo jed okusnejšo In olajšajo žvečenje. PBO0XBTÁ LEONHARD FRANK KARL IN ANA Prevedel MILE KLOPČIČ Ana je nosila izprano, modro obleko iz preprostega blaga. Na bokih in visokih prsih je bila obleka od solnca Ae bolj obledela. Njen preprosti, pravilno izoblikovani obraz bi bil lahko služil naravi za vzor krepkih, ljubeznivih in odkritosrčnih žensk. Kakor pri brivcu j* položil svoj sveženjček na oguljeni stol in klobuk nanj. "Stole bom moral olužiti in sveže prepieakati. Ze takrat sem ti rekel, da ban a ne bo dolgo držala." Ana se je takoj »pomnila teh besed svojega moža. Zmedenost jo je »preletela. 'Torej me nisi «poznala!" "Kdo pa «te vi?" Njegov obraz je postal ves bel, tudi ustnice. "Rihard." Tedaj je stopila nazaj, oprta z roko na mizo. "Moj mož? ... Vi vendar niste moj mož!" "Ana!" Napravil je dva koraka, od razburjenosti so mu kleonila kolena, in sedel. "Ana!" Njegov glas se je je dotaknil. Kakor ienska, ki celo v uri, ko jo usoda tei-ko udari, kar lepo dalje opravlja tiste majhne vsakdanje posle, tako je šla k plinskemu gorilniku, obesila solnico, zbrala vse tri rabljene vžigalice in s povešeno glavo za nekaj hipov odrevenela. ..... V natanko isti drži, kakor jo je bil Kari malo poprej videl s svojim notranjim pogledom. Obrnila se je tako, kakor da je bila v drugi sobi in «e je zdaj spet vrnila v svojo. Na mlečno belih senceh so se pojavile rdeče lise. Njeno čisto, nepokvarjeno bistvo ji ni dopuščalo, da bi celo proti trdnejšemu prepričanju kar precej in popolnoma izgubila zaupanje v nekoga, ki je govoril s takim glasom. Gledala je kot hudo napadena ženska, ki se ne zna braniti. "No," je rekel, "no, Ana, ml ne verjameš? ... In jaz vidim na svetu edinole tebe." Njegovo smehljanje je preletal topli tok življenja z vso nadlogo Ln vso srečo življenja, in laž mu je postala resnica, ko je rekel: "Moja žena sL" Ana je vedela, da ni govoril resnice, obenem pa Je Čutila v njegovih besedah resničnost njegovih čuvstev. Prekrižala je roke pod prsa in stala je vsa zmedena, ker tuji mož, ki je sedel sklonjen tamkaj na stoiu, ni bil njenemu občutju brezpogojno tuj. Stopila je k omari.. "Sveta nebesa! Zakaj pravite to!" Brskala je po predalu in pomolila Karlu oru-menelo dopisnico. "Tako dolgo že! Štiri leta že!" Takoj je spet položila roke pod prsa in jih prekrižala. Kari je bral sporočilo vojaAkih oblasti, da je Rihard dne 4. septembra 1914 padel, obrnil dopisnico in jo obrnil Ae enkrat, prubral znova in se nasmehnil: "To ne drži. To torej kratkomalo ne drži,¡Ana." Prijel jo je za roko. "Kar tu-le pišejo! , . . Mi že lahko verjameš." Kil je tako ganjen ln sproščen od veselja, da je Ana šele čez hip potegnila svojo roko iz njegove. Groza ji je bila na obrazu in hkrati blazno upanje žene, ki utegne malo po smrti svojega življenjskega druga verjeti, da bo dragi kakor zmerom vstopil adaj zdaj skozi vrata. Poskusila se je ogniti. "Mogoče ste lačni!" V naslednjem trenutku je pomislila: Pošljem ga proč. Sosede pokličem na jiomoč. In rezala hkrati kruh, položila nož in vilice na mizo in klubaso na krožnik. Naj jabolko olupi? "To vendar še veš." Naglo kot mlael ji je planila kri vse do čela. Olupila je jabolko, ga razrezala na štiri dele. Odstranila peške, npretno, kar tako mimogrede. Bilo Je prvič v njegovem življenju, da je žena, ki jo je ljubil, nekaj storila zanj. Ko se je slučajno ozrla kvišku in videla nje- govo ganjenost, je spreletel jedva viden smehljaj globoko resnobo njenega obraza. Primaknila mu je krožnik za spoznanje bliže. "Kaj ni več atarih vilic? Tistih s tremi rog-Iji, katerih eden je nekoliko krajši!" Tedaj je šla kot v sanjah k predalu in mu prinesla tiste vilice. 'To so tiste," je rekel veselo in se ozrl v Ano, ki je zasanjana sedla na stol. Sedela sta (pod hičjo, štiri stene so ju skrivale pred svetom. Svetilka je brnela. Na desni je tftala postelja, njej nasproti kuhinjska omara in ob zadnji steni stara otomana, pomaknjena nekoliko v sebo. Okence je bilo kvadratno. Dišalo je po vloženem sadju in hladno po mc/ki. Sest steklenic s sadjem je stalo kot v okras na stenski polici. Ce živita dva človeka več let neprestano skupaj, prevzameta drug od drugega majhne posebnosti, kretnje, besede. Prepadena je Ana gledala tega moža pri jedi, ker je tudi on rezal kruh v podolžnih rezinah. Kari in njegovo hrepenenje, njegov glas, njegovo áuvstvo, vse to je planilo v njeno večletno osamelost kot zaželjeno življenje ter obudilo čuvstva, ki so bila v ostrem nasprotju z njenim razumom. V trenutkih, ko ni premišljala, je verjela. "In v pondeljek grom iskat delo . . . Prav?" Potem meni ne bo treba več v tovarno. Potemtakem bo vse lahko spet kakor nekoč in mogoče še lepše, je pomislila. .. Zakaj pravite, da ste moj mož, zakaj pravite to?" 'Toda Ana! Ana!" "Saj sem ga imela tako rada. Dober je bil z menoj. Zmerom dober! Tega nisem mogla pozabiti. Nisem ga mogla pozabiti." Val ljubosumnosti mu je vzel zaupanje v Samega sebe. In šele zdaj je začel zavedno lagati iz bojazni, da bi utegnil spet izgubiti ženo, ki je mislil, da jo že ima. Odrinil je .krožnik in se ozrl na dkrog. "Zavese na oknu so nove? Takrat sva kupila vendar rumene. Prodajalec je rekel: To vam je priložnost. Se spominjaš?" "Spominjam se. Sveta nebesa!" "Kako je z odplačevanjem, Ana?" "Vse sem odplačala v teh štirih letih." Kari si je vihal obrvi, kakor viha kdo drugi brite, kretnja, ki jo je bil prav tako prevzel od Riharda in ki jo je Ana osupla opazovala. "Potemtakem bi pa lahko brez kakšnih po-«dbnih skrbi znova začela ... Zdaj bo vse dobro, Ana ... Poglej me ... Daj, poglej me, Ana." Glava ji je omahnila na prekrižane roke. "Se bo treba pač šele privaditi." Pod njegovo roko, ki je neprestano nežno božala njene lase, se je drgetajoče telo polagoma pomirilo. Vstala je. Njegove poteze so bile mehke in obenem trdne. Pospravila je z mize. Kari je stal s povešeno glavo tiho v kotu. Ena napačna beseda, en napačen glas bi učinkoval v tej minuti razdirajoče kakor zareza z nožem. Is vsega njenega ravnanja—kako je pospravila neznatni nered na mizi, kako je Karla večkrat mimogrede pogledala, zaprla okno ter ga zagrnila z nočnim zastorkom—je videl, da je bila sklenila zavzeti do tega dogodka stališče, da vidi, kaj bo iz tega. Voljno je odgovarjala na njegova vprašanja —da dela v kartonažnitovarni, koliko zasluži— in obenem'še iztrgala ovenele cvetove z dveh geranij. In potom ni bilo nobenega dela več. Pripravljena je bila, da leže spat. Slonela je s hrt>tom na okensko i>olico. (Dalj« prihodnjih.) Zapiski političnega kaznjenca v Italiji Zn Pronveto napisal Peter Zele (Nadaljevanja.) "Kad bi se rešil tega ničvrednega itoala. pa ne morem", ml Je tožil nekoč.4* Družino imam toliko let «Itiibe, nsjlHilje Im>. če atrpim še par let ln dovršil »luž-bena leta. Potem bom vstopil v pokoj in naselil se bom daleč ptoč od kaznilnic in ječ. riti |H>za-blm, kar «em videl in slišal v teh letih. Verujte mi. tla «em po življenju ln prišlo je do tega kar je moralo priti. Moj brat je ubil sosedovega sina. Med tem časom sem služIl vojake. Seznanil sem se z življenjem v drugih bolj civiliziranih krajih ter se sprijateljll z nekim Lombar-dijcem. Kar naenkrat dobim vest od domačih, da je padel tudi moj brat. Postal Je irtev kr-vne osvete. Sosedje so se maščo-1 ali. Hudo mi je 6ilo. Jokal sem neprestano. Zelo sem ljubil brata In sklenil sem, da ga osvetim koj, ko bom prost vojaščine. Moj prijatelj pa me Je razgovarjal Rekel mi je, da ne bom koristil mrtvemu bratu, če uničim J* pno sebi pa bom mo čutiti usmiljenja. Nisem mislil na vzroke in nagib, ki privedejo, rekel bi, prisilijo človeka, da greši proti obstoječim zakonom in druftbi, ki jih je ustanovila. Tekom mojega službovanja pa sem spoznal marsikaj in, ko sem slišal njihove strašne in žalostne zgodbe, sem se uveril, da niso oni krivi. Ne, krivda je nas vseh. Od tistega, ki prekomerno uživa do onega, ki jih vi in nazori. Se drugi so sočustvovali z nami, samo poguma niso imeli, da bi svoja čustva Javno pokazali in odkrili. Skrivali so jih v sebi, redkokdaj so se izdali. Dostikrat so bili prisiljeni ravnati proti svoji volji. Ukaz je bil močnejši nego oni. Kljub temu so jih kaznjenci poznali in trudili so se, da jim niso povzročali neprilik. Spoštovali so jih in jim ustregli, če so le mogli. Med nami je bilo sicer par poedincev, ki so zlorabljali njihovo dobroto v svojo korist, kar je tem dobrim ječar-jem marsikaj grenilo življenje, toda večina Jih je ljubila.. Drugi pazniki so se posmehoval! tem dobrosrčnežem, posebno če jih je zadela kakšna neprilika češ: Tako se godi ječar ju, ki je naklonjen arestantom in postopa dobro z njimi! Za kaznjenca je dober bič in palica. Nikdar ne smeš biti dober z njimi, še manj pa mu smeš zaupati. 0 Par zanimivih dogodkov, k' nazorno slikajo navade in misel nost višjega osobja, ne smem pozabiti. Vsako leto po velikonočnih praznikih se vršijo v kaznilnici spovedni obredi. Kaplanu pridejo na pomoč redovniki iz ne vem katerega samostana, da hitreje opravijo spovedanje jetnikov. Ti ste dneve je vse polno dela v jet nišnici. Pometači čistijo ln sna* žijo tlak in podove, zidove in stopnice. Nad pazniki letajo pc celicah in pregledujejo, Če je vse v redu, pisarji skačejo okoli in zapisujejo one, ki žele očistiti grešne duše. Naš kaplan je tiste čase prav ljubezniv. Rad pokra-mlja s kaznjenci in se jim pri jazno smehlja. Hotel bi jih pač privabiti k sebi, da bi bilo števi lo spovedancev in obhajancev večje. Ko sem opazoval njegovo prizadevanje, sem čestokrat pre mišljeval, kaj je več vredno, alf notranja vera in prepričanje ali zunanja oblika. Zaključil sem da smatra on zunanjost bolj važnim od vere. ;' Letos sem se nahajal med poli tičnimi — po tolikem času so nas le oddelili od navadnih jetnikov — in ko nas je povabil k spovedi, smo vsi odklonili. Užalili smo ga z našo odklonitvijo in vzkliknil Je: "2e dvanajst let sem v tej kaznilnici, pa se mi ni še primerilo, da ne bi niti eden iz celice pristopil k obhajilni mizi. Upam da se bodete še premislili." Na dan obhajila je prišel sam škof. Slavnosti so se udeležili vsi krajevni dostojanstveniki in njihove družine. Skof in ravnatelj/sta nagovorila kaznjence in ostklo občinstvo. Oba sta predna-Sali lepe misli in ideje, kako pomagati kaznjencem v stremljenju po poboljšan ju in jim pripomoči do bolj znosnega življenja Kako naj se kaznjenca privede na pravo pot in se ga zopet vrne človeški družbi, iz katere je bil izgnan po lastni krivdi. Družba naj vidi in spozna, da je kaznjenec sicer grešil, pa se je tudi spokoril in izbrisal madež prete-klosti. Zato naj ga sprejme v svoj krog kot enakovrednega člana. ^Nekateri kaznjenci so bili gi-njeni tem bolj, ker je škof namignil, da lahko pričakujejo milosti. Drugi pa so neverjetno kimali in migali z glavami. Marsikateri izmed njih si je mislil nekako tako-le: Poznamo že to pesem. ¥*ako leto nam jo ponavljate. Ko pridete k nam v posete, nam oiisti-jo nekoliko naš hlev, potem pa vklepa v verige, in jih čuva v ječi. Vsi smo krivi. Nekateri gre- ] se širi nesnaga do prihodnjega mnogo trpel, ko si m opazoval kaj M' v se |>očne z ljudmi. Pa bil j ¿|(,\vško ftlvljen a« ni brez moči. Nisem jim mogel. ARiM|oval prav gotovo, pomagati K<|ino, kar«* m mogel j <-> (,w|,ine zločin nepojasnjen sem storil. Naskrivaj sem jim »m zadela tudi tebe prej ali slej mtsH v temnico kruha in toba- krogla tvojih sosedov. Dobil Jc ka. Seveda tvegam kolikor toli-i^ v ,)rw(l m v hrbet, kakor ko. Pet ali deset dnevno plačo |>o i«. nan«»sln. Če pa te razkril lahko Izgubim ln to s. j .zna jn n iv ^^ Plača le majhna, družina ho>, ,„ ( slabša Ui hajia od smrti jen t: Pa r« mor m rav»iti «iru- Naj It p*.» bo. da si dobiš printer no slu!bo in ostaneš med nami to Tako mi je svetoval prijatelj in tako sem atoril. - 1'boval sem ga Zaproail sem da mr * pre j mejo v službo kot (tožnika. Tako tem »e udinja1 pravici In zakonu. Takrat »em imel drugačne pojme o zločincih ga nekoliko, potim hrano. Vsem, ki so fe ga udfleži- j luidaljeval: Ii. i< uprava podarila